Glasnik SED 22 (1982) 3
95
mogoče vsakomur razlagati, da pri nas etnološki film nima širše zaslombe, razen v sferi obstoječih modelov dokumentarnega filma, kar pa ne zadošča hitremu razvoju in potrebam slovenske etnološke vede.
naško križnar
KNJIŽNA POROČILA, KRITIKE, RAZSTAVE
Janez bogataj: mlinarji in žagarji v dolini zgornje krke
'«i., Dolenjski tisk Novo mesto. Dolenjski muzej in *nanstveni institut FF Ljubljana; Novo mesto 1982, str. fot. , angleški povzetek
Danes je skoraj prava redkost, če ob slovenskih rekah [blatimo na še delujoč mlin. Industrijski razvoj je ^Podrinil to obrt, o kateri bomo kmalu brali !e še v Pripovedkah. Tu pa tam vidimo kakšen podrt mlin, kakšen pa bo ostal kot primerek kulturne dediščine, ki nai bi dopolnjeval pokrajinsko sliko in nam omogočil ^Poznavanje življenja v preteklosti. Danes vemo le malo o ^'¡narski in žagarski obrti, ie manj o življenju mlinarjev, *a3arjev in njihovih družin, o delu v mlinu, o položaju Poslov, itd.
Način življenja mlinarjev in Žagarjev nam v celovitejši *J°dobi predstavlja knjiga magistra Janeza Bogataja, MLI-
^arji in žagarji v dolini zgornje krke.
i i'9a opisuje obe značilni obrti od začetka stoletja do 1975. Nastala je kot priredha magistrske naloge, ^Snovane iz večletnih terenskih in arhivskih raziskav.
re ia etnološko študijo, za strokovno knjigo, ki pa jo bo * Veseljem vzel v roke vsak bralec, saj je suhoparno irianstveno razpravljanje zamenjano z živahnim in nepo-irednjm jejtko,-,^ s katerim nas avtor uvaja v mlinarski r'ačin življenja. Poleg avtorjeve sposobnosti komunicira* i bralci ima knjiga še to odliko, da kljub poljudnosti staja znanstveno besedilo s proniciljivimi analizami anjg mlinarstva in žagarstva, pa z lucidnim prikazom . '°čene socialne skupine, seveda ujete v svoj vsakdanjik kulturno okolje. Sploh je za vso novejšo etnologijo . ''"O, da ne idealizira preteklosti ¡n da se ne ukvarja s „starinami" — s predmeti, ampak z ljudmi, ki so silci cleia ali kulture in živijo s svojimi skrbmi in Sel|em sredi narodne skupnosti,
jjNaprav Bogatajeva knjiga iz razumljivih razlogov t>oH ?V''a mVarstvo in žagarstvo le ob zgornjem tef roč)u Krke, je knjiga med prvimi celovitejšimi prikazi Ve I* J1 pr' nas' ^ se SWrel5a etnologija tem obrtem ni v J i Posvečala. Tako Bogatajeva knjiga ni novost samo a^tnu obravnave, ampak tudi glede teme.
Koliko je bilo pri nas etnološke literature o mlinar-
stvu
knj
'n kakšne metodološke novosti prinaša pričujoča
vanje mlinarstva in žagarstva v tem prostoru. Gre za splošen in nujen okvir, iz katerega lahko gradi svoje raziskave določena, specializirana disciplina, kot npr. etnologija.
Nadaljnja poglavja v knjigi, raziskave in zaključki, so osvetljeni, kot rečeno, iz etnološkega zornega kot3, kar pomeni, da se avtor ne ukvarja le s tehničnimi opisi mlinov in z nostalgično revitalizacijo mlinarstva, ampak le tega obravnava [ugotavlja dejstva} v sklopu raziskovanja načina življenja Slovencev v 20. stol.. Tako spoznamo. kdo so bili mlinarji, njihovo ekonomsko in socialno Strukturo, pa njihov človeški obraz ter življenjske pogoje mlinarskih družin, bivanjske in delovne prostore. Kolikor se je dalo so prikazani tudi družinski odnosi na „vznoter" in odnosi mlinarjeve družine s širšo skupnostjo. Obravnavana pa je še vloga gospodarja v družini pa odnosi družina, sluge itd. Iz te notranje urejenosti v mlinu prehaja avtor na medsebojne in medsosedske odnose, kjer se ustavi pri mnenjih drugih ljudi o mlinarjih, razišče odnos mlinar—stranka ter vključevanje gospodarja — obrtnika v vaško skupnost. Seveda so naštete točke samo iztočnice, iz katerih se avtor spušča v podrobnejša raziskovanja: npr., ko raziskuje dedovanje, mora raziskati celotno družino, potomstvo, tudi nezakonske otroke, s tem pa je prešel na področje intimnega življenja in seveda na področje moralnih in pravnih norm, kar pa je pomagalo osvetliti mlinarsko pojmovanje ljubezni, druži ne, otrok, kar je težko zvedeti iz neposrednega razgovora. Knjiga prinaša torej vsakdanjik in praznik, življenje in delo, mišljenje in zabavo stanu, ki pri nas izumira.
Komunikativno razsežnost besedila poudarjajo številne fotografije, ki so pretežno avtorjevo delo.
Knjiga Janeza Bogataja je izšla letos pri Dolenjskem tisku v Novem mestu, soizdajatelja pa sta bila Znanstveni inštitut filozofske fakultete v Ljubljani in Dolenjski muzej iz Novega mesta.
MARKO TERSEGLAV
J9a, razberemo iz prvega poglavja, ki prinaša tudi
atke o načinu dela in obsegu raziskave. Naslednje irt h 'e Pusvečeno dolini zgornje Krke, gospodarskim ružbenim pogojem, ki so bili pomembni za opredelje-
razmišljanje ob razstavi: mlinarji in žagarji v dolini zgornje krke
AVTORJA: mag. Janeza Bogataja OBLIKOVALCA: ing. arh. Marjana Lobode v KRAJU: Novo mesto (Dolenjska galerija) in ČASU: maj - junij 1982
Likovna umetnost, glasba, literatura, film - pri vseh je ponavadi rezultat nekega ustvarjalnega dela njegova izvedba, objava ali vizualizacija. Le-ta zahteva svojo oceno, kritiko, ki ji strežejo v ta namen izobraženi kritiki in ocenjevalci. Rezultat etnološkega znanstvenega ustvarjalnega dela je ravno tako njegova objava ali razstava kot več medijska vizualizacija. Kritiki in ocenjevalci pa smo si sami. Ob tem nam lahko gledanje iz stroke na dogajanja v njej odpira poglede in probleme, kakršne bi morda zunanji ocenjevalec prezrl. Po drugi strani pa se odpre problem subjektivnosti, cehovske vklenjenosti, ki bi se ji slednji morda lahko izognil.
Ob Bogatajevi razstavi „Mlinarji in Žagarji v dolini Zgornje Krke" me dileme glede muzejske etnološke razstavne kritike, ki so v večji ali manjši meri vedno prisotne, skorajda niso obhajale. Kot zunanji opazovalec, kot laik, ki je vstopil in si ogledal razstavo, bi rekla, da „mi je bila všeč". Vsak ogledovalec je lahko tekoče sledil
k