D-Per
mm
% l
■

		\	
	\j m m	mmf	
III 19/1982
C
g
C0BIS5 e
ŠTEVILKA 2 — LETO II — FEBRUAR 1982
GLASILO DELAVCEV SOZD MERX
C~-----:------------:------- '	“>v
Namesto nageljna ob dnevu zena
Praznovanje pomeni delati, biti zadovoljen in spoštovan
»Odraščala sem med vojno. Bilo je zelo hudo. Odrasla sem v prvih letih po vojni. Zgodaj sem spoznala svet in življenje okrog sebe...
Cita Založnik. Delavka, žena, mati. V podarjenih čevljih je hodila uro daleč v osnovno šolo. Nato dve uri dalje v Konjice. V kmetijsko šolo. In ko bi si naj prislužila svoj kos kruha, sta starša odločila: s službo ne bo nič. Ostati bo morala še nekaj let doma. V pomoč materi in otrokom.«
»V družini je bilo osem otrok. Jaz sem bila najstarejša hči. Tako sem morala potrpeti doma, na kmetiji. Spet so mi ostale samo sanje o službi, o dolini, o lastnem življenju. Druge so si že izbirale službe in fante, se poročile, jaz pa sem garala na hribu...
Z dvaindvajsetimi leti sem se končno odtrgala od zemlje, od vsiljenega materinstva in gospodinjstva. Zaposlila sem se pri Merxu. Nikdar ne bom pozabila, kako sem se razveselila svoje
prve plače.670 dinarjev. Zame je bil to velik denar, bogastvo, čeprav so takrat stali navadni čevlji skoraj trikrat toliko...«
Potem se je poročila, se preselila-v Celje. Toda ostala je pri Merxu. Delala je v tej in oni prodajalni, v pakirnici bonbonov in zdaj sedemnajst let v pražarni. Vsa ta leta ni nikdar zamudila v službo, nikoli neopravičeno izostala z dela.
»Poznam delavce, ki še danes hodijo na delo po tri in več ur. Doma jih čaka štedilnik in otroci. Toda kljub temu so to vestni in pridni delavci. Tudi pred leti je bilo drugače. Težje je bilo dobiti zaposlitev, ni bilo ne asfalta, ne avtobusov, ne otroških vrtcev in ne toplih malic. Delali smo mnogo in ko je prišel mesec naokoli, ko si plačo razdelil, ti ni ostalo dosti. Pri Merxu osebni dohodki nikoli niso bili zavidanja vredni.
Drugod so v kakršnemkoli režimu znali najti luknjo in si razdeljevali denar. Tudi pri Merxu ga je bilo. Vendar ga nismo delili. Niti za Dan žena. Dogovorjali smo se in ga poklanjali zdaj za nakuj) rentgena, za opremo porodnišnice in ne vem več, za kaj vse. Drugod so organizirali bankete, delili bogata darila, imeli veselice v tej ali oni najboljši restavraciji. Vsi smo preživeli. Toda danes vem, da je bilo tisto, kar smo in kako smo delali, dobro. Ze meni je bilo mnogo bolje v življenju, kot je bilo moji materi. Današnji mladini, mladim materam je lažje, kot je bilo nam.
Niti mož niti sin ne vesta, kolikokrat sem z dela tekla domov in tešča hitela z delom doma naprej. Kolikokrat sem trepetala za sina; mož je imel službo takšne narave, da je bil pogosto nenadejano z doma. Na delo sva odšla skupaj, on pa se je vrnil čez dan, tri dni. Ni bilo vrtcev, ne varstva. In smo preživeli...«
Letos se bo Cita z možem in sinom preselila v lastno hišo. Osem let so jo gradili. Varčevali, se marsičemu odpovedovali, vendar, kot pravi, bili srečni.
»Vem, nikdar več mi ne bo tako dobro, kot mi je bilo ta zadnja leta. Ne samo meni. Vsem. Toda nikdar ne bom tudi tako razočarana, kot sem bila ta leta. Izginevalo je tovarištvo, zanemarjali smo delo, vsak je iskal vrzel, da bi se izmaknil poštenemu delu in se zrinil k manj dela in kljub temu večjemu zaslužku. Vem tudi to, da mi bo kdo rekel — tepka. Naj. Meni namreč pomeni praznovanje delo, ob njem sem zadovoljna in zaradi njega upam tudi — spoštovana. Toda vsega tega ne moreš stiš-čati v en sam dan. Živeti je treba leto in dan. Praznovanje ni nagelj, ne dela prost dan in ne kuverta. Praznovanje pomeni življenje, ki smo ga živeli, ki ga pa žal naše matere prej še niso mogle...«
\__________________________________________________________________/
Pripravljeni na volitve
Izteka se štiriletna mandatna doba delegacij in delegatskih skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
V temeljnih organizacijah združenega dela, enovitih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih bomo 11. marca, v krajevnih skupnostih pa 14. marca, volili člane delegacij za zbore družbenopolitičnih skupnosti (DPS) in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (SIS).
In kmere zbore imajo skupščine DPS?
Naj ne bo odveč omemba teh zborov; prepričani smo, da je med nami še vedno kdo, ki si ni zapomnil sestave skupščin.
Občinske skupščine imajo po tri zbore in sicer: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, republiške skupščine imajo prav tako po tri zbore, in sicer: zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor.
/vezna skupščina ima dva zbora in sicer: zvezni zbor in zbor
republik in pokrajin.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so oblikovane dvodomno. To pomeni, da imajo zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V zbor uporabnikov delegirajo delegate delovni ljudje in občani, v zbor izvajalcev pa delovni ljudje v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti za uporabnike (vzgoja in izobraževanje, znanost, socialno varstvo, zdravstvo itd.).
Kako številčni so posamezni zbori, določajo za občinske skupščine statuti oziroma po-
sebni odloki, za republiške skupščine in zvezno skupščino pa to določa ustava.
Katere delegacije bomo volili v posameznem delovnem okolju in koliko članske bodo te delegacije, smo opredelili v statutu organizacije združenega dela.
Ker je voliti ustavna pravica in dolžnost slehernega delavca, ki ima volilno pravico, naj ne bo med nami nikogar, ki ne bi uporabil svoje pravice in izpolnil svoje dolžnosti.
Ana Peperko
Izgradnja regijskega prodajno-preskrbovalnega centra Celje
Tokrat gre zares
V tej številki lahko preberete	
Zakaj v pražarni stojijo stroji	str. 3	
Kako bomo pomagali Rušam	str. 4	
Preskrba je skoraj zagotovljena	str. 5
Nagelj in parola niso vse	str. 6
Strokovnjaki svetujejo	str. 8
Stopinje v ustvarjalnost	str. 9
Pred nami so prve zimske igre sozd Merx str. 12	
Uspešna preskrba prebivalcev je ena od najpomembnejših nalog sozd Merx Celje, ki pokriva področje, na katerem živi približno 300.000 prebivalcev. Pretežni del bremena za zagotavljanje redne preskrbe v okviru sozda nosi delovna organizacija Blagovni center oziroma njene tozd »Prehrana«, »Agropro-met« in »Transport«.
Obstoječe skladiščne zmogljivosti omenjenih dveh tozd smo že zdavnaj v celoti izkoristili in ne dajejo nobenih možnosti za izboljšanje 'tehnologije poslovanja, ki bi omogočila boli ekonomično poslovanje oziroma da bi si zagotovili potrebne zaloge osnovnih in drugih prehrambenih izdelkov.
Izgradnja preskrbovalnega centra je edina rešitev, ki bo zagotovila dolgoročno nemoteno preskrbo na širšem regionalnem
območju; pomeni začetek uresničevanja koncepta dolgoročnega razvoja delovne organizacije in blagovnega prometa v okviru sozd Merx. Glede na širši družbeni pomen naložbe ima le-ta osrednje mesto ne le v planskih dokumentih za srednjeročno obdobje 1981-1985 v delovni organizaciji Blagovni center in sozd Merx, temveč jo temu primerno obravnavajo tudi v planskih dokumentih občine Celje.
Regijski oskrbovalni prodajni center bo predvidoma obsegal 14.000 kvadratnih metrov koristnih ter še okoli 2000 kvadratnih metrov zunanjih asfaltnih površin. Tako zasnovano skladišče bo ob ustrezni tehnologiji omogočilo dnevni pretok blaga v obsegu:	maksimalni vhod in
maksimalni izhod po 210 ton. Vsa predvidena oprema in tran-
sportna sredstva- (interna) bodo domače izdelave. Lokacija bodočega »centra« je predvidena na območju kompleksa prehrambene industrije Celje na Spodnji Hudinji ob obstoječih prehrambeno industrijskih objektih Merx in sozda Hmezad.
Kljub temu, da smo izgradnjo centra načrtovali že v preteklem petletnem obdobju v bivši delovni organizaciji Merx, je z združevanjem blagovnega prometa celjske regije in širše v sozdu Merx zdaj postala realnost. V teku so še aktivnosti za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev (naložba se ocenjuje na približno 400 milijonov dinarjev) ter aktivnosti, ki so potrebne v fazi pred pričetkom izgradnje centra. Graditi bi predvidoma začeli spomladi leta 1983, koncem istega leta pa naj bi objekt že služil svojemu namenu.
Mirjan Bevc
^iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
I Pogovor z Juretom Toplakom, magistrom ekonomije; članom KPO, odgovornim za področje gostinstva in turizma
1	I
I	"	' I
I Ne konkurenco, vabilo in roko ponujamo
Gostinstvo in turizem imata na širšem celjskem območju dolgoletno tradicijo. Žal nam razdrobljenost, slaba opremljenost, nedokončane naložbe in predvsem kratkovidna, najpogosteje še lokalno obarvana razvojna politika niso prinesle slave. Kljub izredno ugodni zemljepisni legi in naravnim bogastvom nismo znali in zmogli ustaviti milijonske reke sodobnih nomadov, ki se vsako leto dvakrat preliva mimo naših gorskih rekreacijskih centrov in v svetu edinstvenih zdravilišč, mimo za turiste opremljenih kmetij in to reko razliti vsaj toliko, da bi ji v spomin vtisnili naše spoštovanja vredne zgodovinske spomenike in kulturno izročilo.
Z vključevanjem različnih gostinskih delovnih organizacij v sozd Merx je kolektiv postal tudi pomemben in odgovoren dejavnik v razvoju gostinstva in turizma na svojem območju. Zato je razumljivo zanimanje članov kolektiva sozd, kot tudi drugih občanov, kakšno politiko gospodarjenja je kolektivni poslovodni organ namenil temu področju. O tem je tekla beseda v pogovoru z mag. oec. Juretom Toplakom, ki je pred dnevi v sozdu prevzel vodenje te dejavnosti.
»Že samo dejstvo, da je sozd v kolektivnem vodenju oblikovala posebno mesto za gostinstvo in turizem, dovolj zgovorno izpričuje vrednost te dejavnosti. To kaže, da je že ob nastajanju sozda obstajal interes, da se to področje, ki se je prej razvijalo v okviru posameznih delovnih organizacij, v sozdu razvija naprej. V tem kratkem času, kar sozd obstaja, se je vanj vključilo nekaj novih delovnih organizacij s področja gostinstva in turizma. Tako je nedavno vstopil v sozd delovni kolektiv Košenjaka iz Dravograda, tik pred zaključkom pa so formalnosti o vključitvi zdravilišča Dobrna,« pojasnjuje tovariš Toplak.
»Že od vsega začetka je bilo opredeljeno, da je območje širše celjske regije in območje, kjer Merx deluje, zlasti Koroško, s pametnim razvojnim programom in smotrnimi naložbami vključiti v našo turistično ponudbo. Da se torej splača v dejavnost vlagati, saj to območje ponuja dovolj turizma s svojimi zdraviliškimi centri čez vse leto, z zimskošportnimi središči pa še dopolnjuje ponudbo. Ob tem ne smemo zanemariti izletniškega turizma, še manj že dokaj utečen kmečki turizem. Zato je prevladalo mnenje, da je treba te dane možnosti razvijati naprej in jih smotrneje izkoristiti.«
— O razvoju gostinstva in turizma na tem območju je bilo že mnogo izgovorjenega. Bilo je tudi mnogo idej, od katerih je bilo le malo uresničenih. Kako vi načrtujete ta razvoj?
»Osnovno vodilo in opravičilo, da se sozd Mera vključuje aktivneje v to dejavnost, smo osvetlili že na začetku pogovora. Mi smo se vključili v pripravo programov, za katere menimo, da so stvarni. Seveda smo k sodelovanju pritegnili številne delovne organizacije. Dejstvo je namreč, da sozd Mera, tudi zaradi časa, v katerem živimo, sam ni sposoben realizirati vseh programov, za katere menimo, da so uresničljivi. Zato smo povabili k sodelovanju vse delovne organizacije, ki bi v obliki konzorcija ta načrtovanja podprle. Mi smo prevzeli vlogo spodbujevalca in organizacijo vseh del, ki bodo pripomogla k uresničitvi načrtov. Naša aktivnost se je konec lanskega leta, predvsem pa letos izredno razmahnila. V obdelavi je več pro-
gramov za razvoj gostinstva in turizma na tem območju. Naj omenim le najpomembnejše, načrt razvoja Ribniškega Pohorja, Gornje Savinjske doline, Dravograda z mejnim prehodom, nadaljnja obnova Dobrne in poravnava starih obljub — modernizacija Huma v Laškem.«
mi rešitev v ustanavljanju konzorcija.«
— Ta načrtovanja in razvoj ne slonita le na novogradnjah?
»Nikakor. Mi načrtujemo razvoj gostinstva in turizma v delovnih organizacijah naše sozd, tako da bi te povečale in posodobile svoje zmogljivosti. Te so ponekod že v takšnem stanju, da ne morejo privabiti niti tujca in ne domačina.
Po drugi strani menimo, da moramo storiti korak naprej v ponudbi. Zlasti v večjih krajih, kjer je z malo denarja moč dvigniti raven uslug ali z
informativne službe o prostih kapacitetah ter o dogodkih, ki so že tradicija ali jih bomo načrtovali v prid boljši in zanimivejši ponudbi. S tem hočem povedati, da je odveč in zgrešen strah o podvajanju neke dejavnosti ali o konkurenci, kot nekateri to zmotno razlagajo in s tem v neki meri skušajo razvrednotiti naše napore, da bi končno le uspeli tudi na področju gostinstva in turizma doseči več, kot smo navzlic naravnim in drugim možnostim uspeli doslej.«
— Ta načrtovanja so del srednjeročnega razvojnega programa. Bi hoteli izdvojiti kakšnega od načrtov, ki ga
Mag. oec. Jure Toplak
— Našteli ste vrsto izredno zanimivih, toda tudi zahtevnih načrtov.
»Pravim, da so ti programi v pripravi in obdelavi. Že v naslednjih tednih bo jasno, katerega izmed njih bi lahko najprej izvedli.«
— Še tako dober načrt je le del naložbe.
»Točno. Ob tem je treba jasno povedati, da vsi ti programi na področju gostinstva in turizma temeljijo na skupno dogovorjenih in opredeljenih ciljih sozda in da jih je moč uresničiti le na osnovi dogovora o združevanju sredstev znotraj sozda. Dejstvo je, da samo gostinstvo in turizem v okviru Meraa teh načrtovanj ne moreta uresničiti, saj je očitno, da je področje gostinstva in turizma zaradi znanih družbenih ukrepov zdaj v težjem ekonomskem položaju, kot je bilo še pred leti. Na dlani je, da akumulativna sposobnost te dejavnosti pada, povrhu pa v tem trenutku razvoj kontinentalnega turizma zapostavljamo na račun hitrejšega razvoja ob morju. Znana je opredelitev republiških organov, da je treba naložbe usmerjati tja, kjer je devizni pritok večji in se vložen dinar hitreje vrne. Zato vidimo
raznovrstnostjo ponudbe znova vzbuditi zanimanje pri občanih. To je moč le tako, da se v teh lokalih nekaj dogaja. Prvi takšen poskus, seveda ob tem ne upoštevamo peščice podobnih primerov, ki smo jim bili v preteklih letih priča, je, da smo v Turško mačko pripeljali ,dalmatinsko kuhinjo’. Gre za razširitev že zelo dobrih odnosov s kolektivom gostinskega podjetja Ši-benka iz Vodic. Tovrstnih ponudb bo še več tudi v drugih lokalih, največ vsekakor čez poletje, ko je turistična sezona tudi na našem območju na višku.«
— S področja mnogo izkušenj.
turizma nimamo
»Da. To priznavamo in poudarjamo. Sozd Mera se s tem področjem gospodarstva ukvarja tako prizadeto šele nekaj časa. Zato vabimo k sodelovanju vse delovne organizacije, ki so si pridobile več izkušenj in v tej dejavnosti dosegle uspehe. Na primer Kompas in drugi. V okviru sozda ne mislimo ustanavljati turističnih agencij, ker jih je dovolj. Računamo na sodelovanje z njimi, predvsem na področju organizirane ponudbe naših zmogljivosti, na področju enotnih nastopov in ponudb ter pri organiziranju
boste lahko uresničili že v bližnji prihodnosti?
»Tako daleč sta zdaj že dva. Gradnja hotela v Dravogradu in posodobitev Huma v Laškem. Za zdaj kaže, da bomo z uresničitvijo obeh teh program začeli — letos. *
Prepričan sem, da bomo letos uspeli tudi z obogatitvijo ponudbe v Zdravilišču Dobrna. Gre za gradnjo igrišč za tenis in adaptacijo kleti pod Unionom. Tako bi pridobili ustrezen lokal s specifično ponudbo, lokal, ki bi ga takšen zdraviliški in turistični center moral imeti.
Prav tako moramo šc letos izdelati programska izhodišča za razvoj gostinstva in turizma na območju Ribniškega Pohorja ter Gornje Savinjske doline. To pa za to, da bi s temi načrti lahko že vabili k sodelovanju in sovlaganju, oziroma, da bi še letos lahko začeli z oblikovanjem konzorcijev.«
— Nekateri trdijo, da je Gornja Savinjska dolina že zdaj sposobna ponuditi dovolj zanimiv program.
»Mogoče, vendar potem ni logike v podatkih, da to območje iz leta v leto
obišče vse manj turistov. No, mi menimo, da je potrebno posodobiti več lokalov. Tako hotel v Mozirju, da bi si pridobil tudi zahtevnejše goste, poleg tega pa vrsto manjših lokalov, ki delujejo v okviru delovne organizacije Turist iz Nazarij. Ta dela ne bodo veljala veliko denarja, so pa še kako pomembna za zanimivejšo in pestrejšo ponudbo gostu.«
— Na področju investicij in možnosti pridobivanja deviznih sredstev obetajo nove predpise — kar lahko bistveno vpliva na vaše napore pri razvoju gostinstva in turizma.
»Mi se tega zavedamo, zato tudi tolikšen napor, da bi čimprej oživeli konzorcije in se trdneje povezali s tistimi delovnimi organizacijami, ki soglašajo z nami, da je razvoj gostinstva in turizma na omenjenem območju možen in kar je najbistvenejše — gospodaren. «
— Poleg tega v mnogih delovnih okoljih popravljajo ali dopolnjujejo svoje lastne srednjeročne programe razvoja.
»Prepričan sem, da bomo uspeli naše programe pripraviti pravočasno in jih tako vključiti v srednjeročne ali letošnje programe v vseh tistih delovnih organizacijah, ki zdaj z nami že sodelujejo, oziroma so pripravljene pomagati in se tvorno vključiti v bodoči razvoj gostinstva in turizma na tem območju.«
— Ob koncu še vprašanje, ki je po našem mnenju merilo bodoče uspešnosti. Poznavalci razmer v gostinstvu in turizmu tega območja trdijo, da smo s to panogo tako daleč kot smo, ker se nismo mogli sporazumeti. Če to povemo po domače, vsak kolektiv je hotel graditi svoj hotel, vsaka občina svoj turistični center, rezultat pa je na dlani.
»V tem pristopu, ko se sozd Mera pojavlja tudi na drugih območjih, ne gre za nov pojav konkurence. To sem že omenil. Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da smo se vsaj doslej znali in uspeli pogovoriti in dogovoriti. Za vsak posamezni načrt, idejo ali namero. Tega ni treba skrivati, kot tudi ne to, da se uspešno dogovarjamo o sodelovanju na območju Maribora, s Certusom in letališčem Maribor. Z Radensko iz Radenc, z Lesno iz Slovenj Gradca. Gre za enakopraven odnos in pristop vseh tistih delovnih organizacij, ki želijo z združenimi močmi ali dograditi že začeti projekt, ko so ostali na začetku ali pol poti, oziroma, da bi na ta način končno uresničili nov projekt, ki v bistvu ni niti nov, vendar se ga doslej tako celovito niso lotili. Tu mislim na uresničitev tako dolgo zanemarjenega programa razvoja Gornje Savinjske doline. Ob tem naj ponovim znano resnico, ki sem jo v tem pogovoru že omenjal — tako delovne organizacije gostinstva, ki so vključene v sozd Merasame niso sposobne uresničiti zahtevnejšega programa. Tudi sam sozd Mera ne. Toda združeni ga lahko. Torej...?«
=uiin umi m m m m mn nun n m um m iiimiiiiii m iiiiimii j mu m mu im umili m mu D, |||||lll|l|g|||ln
IIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIHIHIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIHIIIIIIIHIIIHHIIIIIIIIli
Stran 3
Sosedje si manejo roke, pri nas pa stojijo stroji
Zakaj težave v pražarni
Tozd Pražarno sestavljajo tri proizvodne enote: pražarna kave, em-balirnica sladkorja in embalirnica dišav ter čajev. Temeljna dejavnost v tozd, ki je do začetka leta 1981 poslovala kot poslov niča 4 v okviru bivše tozd Grosist, je bila vsa prejšnja leta — praženje in embaliranje
kave.
Težave so se začele že leta 1978, ko je odgovornost za nakup kave prešla z zvezne ravni na republiško, oziroma v SR Sloveniji direktno na organizacije združenega dela, ki so imele v okviru svoje dejavnosti praženje in embaliranje kave. Težave so bile iz leta v leto večje. Zagotavljanje deviznih sredstev je bilo težavno. Surova kava ima namreč v Sloveniji značaj reproma-teriala in devizna sredstva za uvoz kave zagotavljajo ozd Pra-Žarne z združevanjem z zainteresiranimi koristniki kave, gostinsko turističnimi organizacijami združenega dela; z združevanjem sredstev z ostalimi ozd na osnovi 68. člena ZDP z vezanimi posli in zagotavljanjem deviznih sredstev v okviru lastnih ozd.
• Ozd Pražarne iz SR Slovenije so bile v neenakopravnem ekonomskem položaju v primerjavi s pražarna mi v drugih republikah, kjer je imel uvoz kave prednost in so si devizna sredstva za uvoz zagotavljali pretežno iz združenih deviznih sredstev za prednostne namene v republikah in avtonomnih pokrajinah.
V	zaostrenih pogojih ekonomskih odnosov s tujino slovenski predelovalci kave, posebno v zadnjih dveh letih, vlagamo velike napore da bi zagotovili potrebna devizna sredstva za nabavo kave in s tem nemoteno preskrbo tržišča. V lanskem letu je bila preskrba v Sloveniji deloma rešena tudi po zaslugi odobrenega posojila iz intervencijskih sredstev pri Republiškem komiteju za trg in splošne gospodarske zadeve. Vendar vse te rešitve nimajo značaja kontinuiranega procesa in zato je redno prihajalo in še prihaja do zastojev pri zagotavljanju deviznih sredstev in s tem do pomanjkanja kave na tržišču.
V	letu 1981 so ozd pražarne v SRS predelale 5800 ton surove kave. Potrošnja kave pa je bila po oceni odbora za kavo SRS okoli 8000 ton. Razlika gre na račun plasmaja kave iz drugih republik in privatnega uvoza kave, predvsem iz Avstrije in Italije. V Italiji in Avstriji so naši državljani v preteklih treh letih kupili letno do 20.000 ton kave. Ta podatek
lahko razberemo iz poročila evropske federacije za kavo za leto 1981. Iz tega poročila je razvidno, da je potrošnja kave v večini dežel Evrope bila v letih 1976 — 1980 v rahli stagnaciji, dočirp je sosednja Avstri ja povečala potrošnjo od 23.000 ton v letu 1977 na 41.218 ton v letu 1981. To se je torej zgodilo v obdobju, ko je pri nas vladalo pomanjkanje kave in zato ocenjujemo pri nas (ocena tudi v Avstriji), da gre to povečanje na račun nakupov iz'Jugoslavije.
Tudi Italija beleži v zadnjih letih hitrejšo rast potrošnje kave. Tako je bila potrošnja kave v Italiji leta 1977 181.495 ton, leta 1979 225.343 ton in leta 1980 219.905 ton.
V obeh primerih torej lahko zaključimo, da gre del povečane potrošnje na račun jugoslovanskih kupcev oziroma turistov, ki prihajajo v Jugoslavijo.
Iz vsega navedenega je razvidno, da so ozd pražarne v Sloveniji nujno v težavnem položaju. V naši tozd se je od leta 1978 do letos proizvodnja kave zmanjšala na tretjino nekdanje količine, kar poleg izpada v proizvodnji predstavlja tudi velik izpad v dohodku.
Dodaten problem predstavlja neurejena problematika formiranja cen. Kava je borzni artikel in je podvržena velikim cenovnim nihanjem. Kupuje se v ameriških dolarjih. Ozd pražarne bi morale imeti možnost, da izkoristijo momente najnižjih svetovnih cen, za kar pa bi morale imeti zagotovljena zadostna devizna sredstva in tudi ustrezno dinamiko fizičnih možnosti uvoza. Oblikovanje prodajnih cen kave na domačem tržišču bi moralo upoštevati omenjeni značaj tega artikla, predvsem pa spreminjajočo vrednost dolarjg. Omeniti pa je tudi potrebno, da najvišjo postavko pri relativno visoki ceni kave predstavlja prometni davek, ki znaša trenutno 134% na maloprodajno ceno.
Po tem, ko sem malo bolj podrobno opisala probleme, s katerimi se srečujemo pri predelavi kave, moram omeniti tudi probleme v ostalih dveh proizvodnih enotah.
			
V	embalirnici čajev in dišav smo zaradi surovine v pretežni meri vezani na uvoz, saj vemo, da večina dišav in dobršen del čajev v Jugoslaviji pač ne uspeva. Zaradi pomanjkanja lastnih deviznih sredstev (vsa razpoložljiva sredstva gredo za kavo), smo primorani te artikle kupovati od uvoznikov za dinarska sredstva. Žal,- se s posredovanjem te surovine tako podražijo, da jih pri sedanjem sistemu omejevanja maloprodajnih cen največkrat sploh ne moremo kupovati.
V	enoti embalirnica sladkorja pa prihaja do problemov zaradi velikega razkoraka med zakonom dovoljenimi stroški za embaliranje sladkorja in realnimi stroški, ki so znatno višji. Količinsko je proizvodnja v zadnjih %dveh letih sicer močno porasla, vendar zatadi omenjenega problema količinska rast ne zagotavlja dohodka.
Dodatne probleme imamo v vseh treh proizvodnih enotah z zagotavljanjem embalaže in s kvaliteto le-te. Na določeno embalažo čakamo že cela dva meseca od datuma, ko bi jo ze morali dobiti.
Problem je torej v tem, da ni surovin, da ni embalaže, če je oboje, pa se skoraj po pravilu zgodi, da ne moremo doseči realne cene.
Pri tem naj omenim, da je celotna nabavna in prodajna služba izven naše tozd, saj nam celotno nabavo surovin in embalaže pokriva Marketing sektor na nivoju sozda, prodajo pa prodajni oddelek na nivoju delovne organizaci-
je. Pri vseh problemih, ki jih imamo, se nam nehote vsiljuje občutek, da je delno kriva za situacijo, v kateri smo, tudi preslaba povezava, predvsem dohodkovna, med tozd in obema komercialnima službama. Tako smo v situaciji, da trenutno ni primerne zaposlitve za vse delavce v naši tozd. Pri tem so nam sicer solidarno priskočile na pomoč druge tozd iz naše delovne organizacije in tozd Mlin iz sosednje delovne organizacije MPI, ki so začasno zaposlile nekaj naših delavcev, nekaj pa jih kljub vsemu že koristi letni dopust.
Ker so se problemi, ki so nas trenutno krepko prizadeli, napovedovali že daljši čas, smo že v letu 1980 začeli pospešeno pripravljati program za razširitev in dopolnitev proizvodnega programa naše tozd. Takšno delo je seveda dolgotrajno in sadov ne rodi čez noč, kljub vsemu pa nam je uspelo, da bomo z manjšo investicijo, ki je že v teku, v kratkem začeli prizvodnjo novega artikla, kapacitete embalirnice pa bomo izkoristili z embaliranjem nekaterih novih artiklov. Za enega čakamo samo še na embalažo, za nekatere, zelo obetajoče, pa potekajo'poslovni pogovori z delovnimi organizacijami sorodne branže.
Iz navedenega so razvidni problemi, ki nas tarejo, vzroki za njih in delne rešitve, intenzivno pa pripravljamo programe za preusmeritev, ki bo v prihodnosti zagotavljala dohodek naši tozd.
Breda Uratarič
Pripravljen je osnutek samoupravnega sporazuma srednjeročnega plana interne banke
Preglejmo, kako smo načrtovali
• Na tretjem zboru interne banke SOZD Mera, ta je bil konec februarja v Slovenskih Konjicah, so obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega razvoja. Ob tem so obravnavali stvarnost srednjeročnega načrta in se načelno dogovorili za temeljna izhodišča srednjeročnega razvoja in planskih dokumentov.
Članice Interne banke s plan-»skimi dokumenti določajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti kot nosilke skupnih interesov pri združevanju dela in sredstev za uresničitev sporazumno dogovorjenih nalog in ciljev, ki se zaradi hitrejšega kroženja in koncentracije sredstev uresničujejo preko Interne
banke SOZD Mera Celje. Zaradi tega se članice Interne banke na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana sporazumevamo o naslednjih temeljih planiranega srednjeročnega razvoja:
—	o skupnih interesih, smereh in ciljilčrazvoja,
—	opredeljujemo prednosti posameznih usmeritev in interesov,
—	dogovarjamo se o načelih enotne finančne politike,
—	načrtujemo možnosti združevanja, zbiranja in pridobivanja sredstev, potrebnih za uresničevanje dogovorjenih ciljev in smeri razvoja,
—	opredeljujemo načela
usmerjanja združenih, zbranih in najetih sredstev,
—- določamo načine usklajevanja potreb z razpoložljivimi možnostmi
— opredeljujemo politiko oblikovanja in razporejanja dohodka Interne banke in politiko združevanja sredstev v skladih.
Na osnovi teh temeljnih izhodišč bo potrebno' oceniti realnost srednjeročnih planov za obdobje 1981 —1985. Izvajanje srednjeročnega plana v letu 1981 kaže, da zlasti v izvajanju investicij, v manjši meri pa pri doseganju proizvodnih planov odstopamo od srednjeročnega plana. Spremembe v pogojih gospodarjenja, do katerih je že prišlo, oziroma jih še pričakujemo, bistveno
spreminjajo pogoje, v katerih smo pripravljali srednjeročne planske dokumente. Bistveno manjša razpoložljiva investicijska sredstva narekujejo, da pregledamo že dane odločitve in jim dodamo nove, ki ustrezajo sedanjim pogojem gospodarjenja.
Zaradi pomembnosti samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana je bil osnutek posredovan v javno obravnavo do 15. aprila. V tem času pa morajo vsi subjekti planiranja medsebojno uskladiti in natančno opredeliti vse temelje skupnih interesov, smeri in cilje razvoja za tekoče srednjeročno obdobje.
Franc Senica
- > Majda Meštrov, predsednica koordinacijskega odbora sindikata sozd Merx:
KRMARJI SE MENJAJO, TODASMER MORA OSTATI ISTA
V minulih dneh so v’ 47 osnovnih organizacijah in desetih konferencah sindikata delavcev Sozd Mera pregledali in obravnavali enoletno delo, načrtovali bodoče delo in izbirali nova vodstva. Pre-nekatrfo vodstvo so pomladili, zamenjali predsednike in izvršne odbore. O tem, kako ocenjuje delo sindikata v minulem obdobju, kaj bo treba še utrditi in kaj postoriti, katere naloge ostajajo ali čakajo na rešitev, smo se pogovarjali z Majdo Meštrov, dosedanjo predsednico koordinacijskega odbora sindikatov v sozd Mera.
— Tovarišica Majda, 15 let Že delate v sindikatu. Zaupali so vam najodgovornejše naloge in Jimkcije, bili ste tudi delegat na kongresu. Nedavno vam je potekel mandat predsednice koordinacije. Zatorej bodi naše prvo vprašanje namenjeno vašemu mnenju o tem, kje je in kakšen je danes sindikat v sozd Merx.
»Takoj uvodoma moram povedati, da smo minulo leto največ dela in naporov morali vložiti v usklajevanje sindikalnih stališč, lastne organiziranosti, saj je sozd star komaj leto dni, in reševanju najboljjjerečih težav.
Ob dejstvu, da sozd živi in deluje na območju 22 občin, med temi občinami pa je vloga in uspešnost sindikata kaj različna, in tudi sami še nismo uspeli utrditi nove organizacijske ureditve tako, da bi se lahko sindikat v celoti posvetil reševanju najaktualnejših vsebinskih nalog, moram priznati, da z opravljenim delom v celoti sama nisem zadovoljna.«
— Kje po vašem mnenju niste bili dovolj uspešni?
»V vseh teh petnajstih letih dela v sindikatu ugotavljam, da sindikati hitro sprejemajo ali morajo sprejemati nove naloge, čeprav še starih niso v celoti uspešno izvedli. Poglejte naš primer: lastna reorganizacija delovanja kaj pisanega članstva, sozd združuje celo vrsto dejavnosti, specifičnost kolektiva, ki združuje zvečine žensko delovno silo, uveljavljanje Zakona o zdru-
ženem delu, priprave na III. konferenco, lastne in druge volitve; vse to nujno sili k temu, da se vsebina dela zoži na — poročila, od katerih, pa baza nima koristi.«
— Kaj torej ostaja nedorečenega novemu vodstvu?
»Zadnje čase smo v resnici začeli več govoriti o delovnem okolju, o pogojih dela. Glede na sedanji gospodarski položaj bodo tudi sklepi in smernice III. konference malo izgubili na ostrini, ker je v sedanjih razmerah težko dobiti reprodukcijski material za redno vsakodnevno delo. Kako torej uveljaviti plačilo po dejansko vloženem delu? Lažje je namreč zagotoviti denar za minimalni osebni dohodek, kot pa ustvariti pogoje za takšno produktivnost, ki omogoča plačilo po resnično vloženem delu.
Kljub naporom nismo lani uspeli rešiti vprašanje počitnikovanja, uskladiti načrtovanj, možnosti in potreb s počitniškimi skupnostmi.
Akcija vključevanja kmetov, članov kmetijskih zadrug v sindikat, je ostala na začetku poti. Predvsem zato, ker kmetijske delovne organizacije še vedno nimajo razčiščenega pojma o tem, kdo je kooperant in kdo član zadru-
ge-_
Že lani bi strokovne službe morale pripraviti evidenco dejanskega socialnega položaja naših delavcev. Te evidence še do danes ni in tako na pamet govorimo o socialnem položaju in standardu našega delavca. Sem sodi tudi stanovanjska politika. Resda se nateka vse več denarja za gradnjo stanovanj, res pa je tudi to, da iz leta v leto zgradijo — manj stanovanj od načrtovanih! To je le nekaj naslovov, ki bodo prišli v nove programe dela našega sindikata.«
— Torej navzlic zamenjavi vodstev ostaja vsebina dela ista?
»Trenutno je to normalno, ker je delo sindikata naravnano na reševanje teh, za delavca najbolj bistvenih vprašanj. Dokler to ni rešeno, mora ostati smer dela — ista.«
Z	~\
Oblika delovanja kadrovsko-socialne službe sozda
Kadrovsko-socialna služba sozd Merx Celje si je kot obliko svojega delovanja med drugim izbrala tudi mesečne strokovne posvete delavcev, odgovornih za izvajanje kadrovske funkcije v delovnih organizacijah — članicah sozda.
Udeleženci strokovnih posvetov obravnavajo celotno problematiko, ki sodi v okvir kadrovske funkcije, seveda odvisno od aktualnosti posameznega področja.
Na dosedanjih posvetih so posebno pozornost posvetili pripravam na volitve delegacij za skupščine DPS in SIS, izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju, poenotenju določil SSA o dodatkih OD, prejemkih iz sredstev sklada skupne porabe in povračilih stroškov (dnevnic, kilometrine...), planiranju kadrov, štipendiranju, izobraževanju oziroma usposabljanju z dela in ob delu, zdravstvenemu varstvu in ostalemu.
Udeleženci posvetov so se dogovorili, da bodo za pripravo posameznih materialov, za katere je potrebno več časa, imenovali ožje strokovne skupine. Do sedaj so imenovali naslednje strokovne skupine:
1. za pripravo enotnih metodoloških osnov razvida del in nalog,
2.	za ustanovitev oddelka pri ŠCBP Celje, za poslovodje v blagovnem prometu, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, in si jo po zakonu morajo pridobiti do 1. 1. 1983 in
3.	za pripravo vprašanj o problematiki usmerjenega izobraževanja v praksi.
Na februarskem posvetu so se udeleženci odločili organizirati enodnevni seminar na temo »problemi usmerjenega izobraževanja v praksi«. Seminar bo predvidoma 26. marca 1982 ob II. uri v motelu v Šentjurju pri Celju. Voditelj seminarja bo prof. dr. Emil Rojc, član centralnega komiteja /KS, odgovoren za naloge/K na področju vzgoje in izobraževanja.
Cilj tega seminarja je ugotoviti, kako usmerjeno izobraževanje uresničujemo v praksi, s kakšnimi problemi se ob tem srečujemo v združenem delu ter kako sanirati prisotno problematiko.
Seminarja naj bi se udeležili vsi kadrovski delavci ozd, organizatorji izobraževanja, inštruktorji proizvodnega dela oziroma delovne prakse, direktorji tozdov, oziroma delovne organizacije, nekateri poslovodni in strokovni ter družbenopolitični delavci sozd.
Ana Veper ko
J
f	N
Sindikati
in varstvo pri delu
Na.?. problemski konferenci/vezesindikatov Slovenije v začetku februarja 1982 smo ugotovili, da je varstvo pri delu mno-govzročna problematika zagotavljanja varnih delovnih razmer in varnega delovnega okolja, z vsemi svojimi vidiki, s katerimi se uveljavlja, z vsemi vprašanji, ki jih razrešuje in z vsemi pravica-. mi, obveznostmi in odgovornostmi delavcev v tozd in delovni
organizaciji.
- 3. problemska konferenca Zveze sindikatov Slovenije z delovnim naslovom »humanizacija dela« je v predkonfe-renčni razpravi spodbudila delegate, da so temeljito obravnavali vse vidike zdravega in varnega dela. Proble-metika, ki smo jo obravnavali na konferenci sindikata, zajema vidike zdravstvenega varstva, varstva pri delu, invalidskega varstva, varstva okolja in vseh vzporednih momentov humanizacije dela. O-dločitev sindikata, da posveti svojo konferenco temu vprašanju, je bil vsekakor podatek o naraščanju bolezenskih izostankov zaradi slabih pogojev dela oziroma nesreč pri delu in zdravstvenih okvar. Da bi izboljšali delovne pogoje delavcev, smo sprejeli več programskih usmeritev in načel.
Eno izmed glavnih priporočil Zveze sindikatov Slovenije je, da vsaka tozd preko svojih organov upravljanja imenuje komisijo za varstvo pri delu, ki bi s svojim delom in razpravami podružbila tudi to zvrst dejavnosti med delavci. Komisija za varstvo pri delu naj bi štela od 3 do 5 članov, glede na velikost tozd. Sestajala naj bi se enkrat mesečno in obravnavala vsaj eno izmed naštetih tem: zdrav-
stveno varstvo, invalidska problematika, varstvo pri delu, družbena prehrana, rekreacija in oddih, izraba prostega časa, varstvo okolja.
Na svoje sestanke naj bi . vabili strokovne delavce s področja, katerega bodo obravnavali, prisoten pa naj bi bil vedno pooblaščeni delavec za varstvo pri delu v tozd oziroma vodja službe varstva pri delu. Komisija za varstvo pri delu mora na svojih sestankih poglobljeno razpravljati o varnih delovnih razmerah ter o zdravstvenem varstvu, ki so zaradi pojavljanja poklicnih bolezni, neurejenih in premalo tehnično dognanih delovnih mest ne glede na organizirano zdravstveno službo še vedno pereč problem.
V priporočilu Zveze sindikatov Slovenije je zapisan tudi rok za ustanavljanje in imenovanje teh komisij, ki naj bodo imenovane 30. 4. 1982.
Preizkuse znanja iz varstva pri delu kot obvezo delovne organizacije in delavcev, zaposlenih v tozd, so v delovni organizaciji Blagovni center Celje že izvedli. Poudarek preizkusa znanja v tem ciklu predavanj je bi! na polarni varnosti, kjer so se delavci seznanili s sredstvi in opremo za gašenje. han Kidrič
Spremembe v organiziranosti Kmetijske zadruge Celje
Kmetijska zadruga Celje se je oblikovala iz Temeljne zadružne enote Kooperacija KK »Hmezad« Žalec in deluje od 1. 1. 1979 z dvema TZO in delovno skupnostjo skupnih služb. Prehod iz dokaj nezahtevne organizacijske oblike v novo razgibano in samoupravno zahtevno obliko je zahteval strokovno močan, dobro organiziran team. Po treh letih naporov za utrditev nove oblike in njeno praktično izpeljavo v praksi pa se je izkazalo, da tako zahtevnih nalog ne bo mogoče izpeljati in da je zlasti na področju strokovnega nadzora ter pomoči proizvodnji v zasebnem sektorju primernejša in bolj učinkovita enovita delovna organizacija združenega dela.
Člani in delavci Kmetijske zadruge imajo neodtujljivo pravico, da opravijo ustrezne spremembe v organiziranih temeljnih zadružnih organizacijah oziroma v Kmetijski zadrugi (l.odst. 35. čl. ZZK). Zakonska osnova za statusne spremembe je 376. člen Zakona o združenem delu in 35. člen Zakona o združevanju kmetov.
O pobudi za spremembo so razpravljale družbenopolitične organizacije KZ in njenih TZO ter kmetje in delavci KŽ. Pobuda je
bila pozitivno ocenjena in kot taka tudi sprejeta. Na osnovi tega je Zadružni svet KZ v januarju 1982 sprejel sklep, da se začne razprava o osnutkih samoupravnih splošnih aktov in sicer: samoupravnega sporazuma o'spremembah v organiziranju KZ, samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev kmetov v KZ in statuta enovite delovne organizacije KZ.
Po mesec dni trajajoči razpravi je zaključiti, da so se zlasti kmetje — člani KZ temeljito poglobili v vsebino navedenih sa-samoupravnih splošnih aktov in to zlasti v tisti del, ki določa njihove obveznosti in pravice do KZ, pri čemer je bilo zlasti poudarjeno, da je potrebno zelo podrobno opredeliti obojestransko odgovornost za neizpolnjevanje obveznosti.
Zadružni svet KZ bo referendum razpisal za 19. marec 1982. Postopek je bil dobro pripravljen, posebej pomembno pa je to, da je bilo dovolj časa za spoznanja o dobrih in slabih straneh obstoječe in bodoče organiziranosti Kmetijske zadruge Celje.
Pavla Žmaher
Nova pridobitev
Melodija je oživela
*
Prodajalna »Melodija«, v kateri je kupcem na voljo širok izbor od gramofonskih plošč do glasbil
V	srednjeročnem razvojnem programu za obdobje od 1981 do 1985 smo si zastavili nalogo, da bomo v tem letu odprli specializirano prodajalno, s katero bomo izpopolnili izbiro tehničnega blaga v -Celju.
Novo poslovno enoto Melodija smo 1. februarja odprli v Cankarjevi ulici v Celju. Prvi x odziv je bil zelo ugoden, takšen, kot smo ga nekje tudi pričakovali, promet vseh naslednjih dni pa je pokazal, da je bila naložba upravičena in da je izbor takšen, kot ga potrošniki dejansko potrebujejo. Resda je v Celju kupcem tudi drugod na voljo takšen asortiment, vdndar je ponudba bila pomanjkljiva.
V	naši prodjalni prodajamo gramofonske plošče, tu je moč dobiti vse od klasike in resne glasbe do narodno-zabavnih melodij in disko glasbe, kasete, zelo velika izbira vseh vrst jih je, in pribor, glasbeno literaturo, akustične aparate, glasbene inštrumente in rezervne dele.
Odpiranje novih prodajnih prostorov je velika pridobitev za našo delovno organizacijo TEKO kakor tudi za sozd Merx. V današnji gospodarski situaciji
«
doma in v svetu so nove kapacitete nujno potrebne, v njih zaposlujemo večje število delavcev in z njimi povečujemo dohodek. Trgovci si moramo prizadevati,
da denar ostaja doma, če je to le mogoče, in zato ponujamo prodajalne, v katerih dobijo kupci tiste izdelke, ki jih zanimajo.
Zdenka Detiček
Kako bomo pomagali Rušam
Bili smo pridni, vendar...
Delavci tozd Prodaja Ruše, združeni v delovni organizaciji »Potrošnik« so v preteklem letu poslovali z. izgubo, ki znaša 6.912.587,00 din. Temeljna organizacija je poslovala na robu rentabilnosti že v letih / 975- -/ 980, vendar so negativni rezultat vedno uspeli pokriti z lastnim rezervnim skladom oziroma v obliki izrednih prihodkov. Z dodatno investicijo v novo blagovnico, ki je začela poslovati v oktobru 1980, je bilo pričakovati, da se bo poslovni rezultat tozd bistveno popravil, kar pa se, kot vidimo v poslovnem letu 1981, ni zgodilo.
V delovni organizaciji smo začeli, takoj po prvem četrtletju, ko se je prvič pokazal negativni poslovni rezultat v Rušah, izvajati ukrepe kadrovskega, komercialnega in organizacijskega značaja, ki bi odpravili oziroma omilili dejansko stanje. Po izkazani polletni izgubi smo v skladu z določili zakona o sanaciji pristopili k izdelavi predsanacijskega programa. Program je zajel analizo vzrokov izgube in ukrepe, potrebne za saniranje. Predvideni so bili organizacijsko-komer-cialrii, kadrovski in finančni ukrepi z nosilci, roki in konkretnimi zadolžitvami. V izvajanje programa so bile vključene vse družbenopolitične in samoupravne strukture tozd in delovne
organizacije. Delavci temeljne organizacije so o gospodarjenju in o izvajanju ukrepov razpravljali na zboru, delavskem svetu in samoupravni delavski kontroli. S stanjem smo sproti seznanjali družbenopolitično skupnost občine Maribor oziroma Ruše, SDK Maribor, Kreditno banko Maribor — posebej pa smo s pristojnimi organizirali več delovnih sestankov.
Iz analize izvajanja predsana-cijskih ukrepov je razvidno, da smo izboljšali ponudbo v blagovnici, ukinili nekatere nedonosne oddelke, prilagodili delovni čas, zmanjšali zaloge s posebnimi oblikami prodaje, povečali promet na zaposlenega delavca, znižali nekatere stroške,
poostrili delovno disciplino, znižali število delavcev na 13 oseb, uvedli stimulativnejši način nagrajevanja, dosegli odložitev plačila nekaterih obveznosti tozd Ruše v okviru sozd »Merx«. Pogovori s Kreditno banko Maribor o preložitvi odplačila anuitet za investicijski kredit za blagovnico niso uspeli. Zato je temeljna organizacija morala odplačati v letu 1981 dve anuiteti v višini 2.200.000,00 din, kar predstavlja veliko obremenitev in čisto povečanje izgube.
Pokazalo se je, da predsanacij-ski program ni mogel zagotoviti odprave vzrokov izgube, ker so le-ti globlji in niso plod malomarnega oziroma slabega dela delavcev v tozd. Delavski svet delovne organizacije »Potrošnik« je imenoval komisijo, ki je pripravila analizo reorganizacije tozd Prodaja Ruše in predlagala vključitev te temeljne organizacije v tozd Prodaja Celje. Analiza je pokazala, da je tozd Ruše preobremenjena s finančnimi obveznostmi iz naslova tekočega
poslovanja in z odplačili anuitet investicije. Prevelike so tudi obveznosti za plačilo prispevkov družbenopolitični skupnosti in prispevkov za delo skupnih služb na vseh nivojih. Na samoupravnih organih v tozd in delovne organizacije smo ocenili, da je zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja v Rušah nastal tak družbenoekonomski in politični položaj, v katerem je delavcem onemogočeno uspešno še naprej zagotavljati socialno varnost, onemogočeno pa jim je tudi uspešno uresničevanje njihovih samoupravnih pravic. Zato smo se odločili, da izvedemo ukinitev temeljne organizacije in priključitev k tozd Prodaja Celje; izgubo bomo solidarno pokrili. Delavci v Rušah in v Celju stojijo pred samoupravno odločitvijo o združevanju. O njej bodo odločali na referendumu konec meseca marca. Upamo, da bo samoupravno povezovanje uspelo, saj drugega učinkovitejšega izhoda v tem trenutku ne vidimo.
Aleksander Perdan
Pogovor s Francem Petauerjem
Preskrba skoraj zagotovljena
V januarski številki našega Vestnika smo poročali o sklenitvi pomembnega samoupravnega sporazuma s sozd PIK »Sombor« v Vojvodini. Z njim si je sozd Merx za svoje preskrbovalno območje zagotovil precejšen del potrebnih osnovnih živil (pšenico, koruzo, olje in drugo), posebna vrednost tega sporazuma pa je v njegovi dolgoročnosti in trdnosti, ki temelji na sovlaganju naših sredstev za večanje proizvodnje hrane, deloma pa tudi povratno sovlaganje za potrebe sozd Merx.
Toda, kako je z drugimi samoupravnimi sporazumi, kako je z zagotovitvijo celotne količine osnovnih živil, ki jih sozd Merx potrebuje za zadovoljevanje potreb na svojem območju? O tem je tekla beseda s Francem Petauerjem, vodjem marketinga pri sozd Merx.
— Ali je sozd Merx že sklenil potrebne samoupravne sporazume za vse potrebne količine Živil, ki jih predvideva s svojo prehrambeno bilanco?
FRANC PETAUER: »S samoupravnimi sporazumi, ki smo jih v zadnjem obdobju sklenili, z nekaterimi proizvajalci hrane so več ali manj v sklepni fazi, smo v glavnem že zagotovili vse potrebe našega preskrbovalnega območja po pšenici, koruzi, sladkorju, maščobah in nekaterih drugih-osnovnih živilih.
Če pa upoštevamo izkušnje, moram reči, da je ta zagotovitev osnovnih živil bolj na papirju. Često Se je namreč že dogajalo, da poslovni partnerji pogodb oziroma samoupravnih sporazumov niso v celoti uresničili, če ti niso temeljili na sovlaganju kot osnovi za prave dohodkovne odnose. Razen tega je ponekod tudi treba še zagotoviti denar za sovlaganje v proizvodnjo hrane.«
— S katerimi velikimi proizvajalci hrane je sozd Merx poleg sozd PIK Sombor še sklenil samoupravne sporazume za dobave pomembnejših količin osnovnih Živil?
FRANC PETAUER: »Teh je precej. Tako smo s sozd PIK Osijek sklenili samoupravni sporazum za dobavo 3.000 ton pšenice, tisoč ton sladkorja, 5.000 ton koruze, razen tega še za čokolado in nekatera druga živila. Za zdaj je ta samoupravni sporazum še brez sovlaganja.
Drugi tak pomemben samoupravni sporazum smo sklenili z Beljem. Gre za 1.500 ton pšenice, 3.000 ton sladkorja, 200 ton mesnih izdelkov pa 20 vagonov vina. V Vrbasu v Bački so tudi še brez sovlaganja podpisali dobavo 2.000 ton sladkorja, 200 ton mesnih izdelkov, 200 ton olja itd. Dva tisoč ton sladkorja so nam s samoupravnim sporazumom obljubili dobaviti tudi iz Crvenke.«
Petauer je številke in imena stresal kakor iz rokava, ne da bi si
pomagal s kakšnimi papirji iz predala pisalne mize. To je vsekakor zgovoren dokaz, koliko potovanj in pogovorov je za njim, da si je lahko vse te številke zapomnil na pamet. Ko smo mu to omenili, se je le rahlo nasmehnil in nadaljeval:
»Za dolgoročno sodelovanje z združevanjem sredstev se ta čas dogovarjamo še s kmetijci iz Orahovice v Slavoniji (za 2.000 ton pšenice, 3.000 ton koruze, 750 ton moke in še kaj), pa z onimi v Temerinu (Petofi) v Vojvodini. Poleg 3.000 ton moke in 5.000 ton koruze je pri njih še posebej zanimiva postavka 20.000 prašičev na leto. Za dobave prašičev zahtevajo sovlaganje 70 milijonov din. Skoraj gotovo bodo nekaj navrgli tudi pogovori s sozd Agro v Kaniži, medtem ko je »Servo Mi-halj« iz Zrenjanina že star partner Merxa. Glavna postavka pri njem je 4.800 ton pšenice, medtem ko naj bi Sirnium iz Sremske Mitroviče, kjer že tudi teče sovlaganje, dobavil letos 3.200 ton pšenice.«
Zatem je stekla beseda še o deležu domačih — slovenskih proizvajalcev hrane.
»ABC Pomurka je z nami sklenila samoupravni sporazum za 3000 ton pšenice, 150 ton mesnih izdelkov, tisoč ton krompirja pa za sire in sveže meso. Sovlaganje v programe Pomurke še ni dogovorjeno. Zadovoljni bomo, če bomo iz same celjske regije dobili 2.000 ton pšenice, naš del^ž pri ormoškem sladkorju pa je tudi omejen na delež sovlaganja v višini 12 do 13 odstotkov.
Doma v lastni (širši) regiji lahko zadovoljimo potrebe po svežem mesu, medtem ko so možnosti oskrbe s svinino iz dor mačih virov za zdaj komaj omembe vredne. Dosti možnosti za rejo prašičev na našem območju niti nimamo, čeprav smo tudi za podpiranje vsega, kar je doma možno glede na skromno krmno osnovo. Glede reje praši-
Neupravičen zakol?
Kje pa, tega teleta sem zaklal v silobranu.
(Pavliha, list za pametne Slovence, pred dvajset
in tolikimi leti...)
če v smo navezali stike tudi s pobrateno Čuprijo, kjer bi se radi dogovorili poleg 2.000 ton sladkorja še za 20.000 prašičev na leto.«
— Večkrat ste omenili sovlaganje, ki edino omogoča trdne dolgoročne poslovne odnose. Kako je s sredstvi za ta namen?
FRANC PETAUER:	»Za
uresničitev samoupravnih sporazumov za dolgoročne dobave živil potrebuje ta čas sozd Merx 150 milijonov din za sovlaganje v proizvodnjo. Razume se, da sami s svojo interno banko tega ne zmoremo. Zato upravičeno pričakujemo sodelovanje banke in del sredstev regijske skupnosti za preskrbo.«
— Kaj pa nasprotni blagovni tokovi?
FRANC	PETAUER:
»Glavno dinarsko sovlaganje in na tej osnovi dolgoročno povezovanje. Seveda pa naši poslovni partnerji tu in tam želijo, da bi jim sozd Merx pomagal tudi z re-
Franc Petauer
produkcijskim materialom in nekaterimi industrijskimi izdelki tovarn z našega območja. V danem položaju ponekod načenjajo tudi vprašanje deviznega deleža za umetna gnojila, zaščitna sredstva in rezervne dele. V tem pogledu ne moremo dosti storiti. Zlasti glede oskrbe s ko-
ruzo in prašiči pa bi bilo koristno sodelovanje s sozd Hmezad.«
— Sedaj ko se v preskrbi z osnovnimi živili ni mogoče zadovoljevati s poslovanjem »iz rok v usta« in ko tudi ne gre brez blagovnih rezerv, bi radi slišali, kako je sozd Merx prostorsko in tehnično usposobljen za svojo pomembno nalogo preskrbovalca svojega območja?
FRANC PETAUER: »Naši skladiščni in manipulativni prostori niso zadostni in tudi tehniško ne ustrezajo. Zato moramo nujno uresničiti načrte naše delovne organizacije Blagovni center za zgraditev dodatnih silosov in skladišč.«
— Kako daleč so priprave za te investicijske naložbe?
FRANC PETAUER. »Dodatne silose za žitarice moramo zgraditi še letos. Za nova skladišča s površino 12.000 do 15.000 kv. metrov površine pa bomo letos pripravili potrebno
dokumentacijo in vse drugo, da bi lahko začeli zidati prihodnjo pomlad. To bodo visoki (do 8 metrov) pritlični prostori s tako imenovanim sistemom regalov. Ker gre za oskrbovanje okrog ducata občin, pričakujemo sovlaganje vseh zainteresiranih delovnih organizacij in občin.«
Sozd Merx je v zadnjih dveh letih z dodatnimi dobavami večkrat uspešno omilil motnje pri preskrbi ob pojavih nakupovalne mrzlice.
»To je naša naloga tudi v prihodnje, seveda pa je potrebna tudi širša družbena podpora za večanje proizvodnje hrane in zagotavljanje pogojev za dolgoročno nemoteno preskrbo z osnovnimi živili. V pogojih, ko povpraševanje še presega ponudbo in ko z dogovorjenimi prodajnimi cenami često ni mogoče kriti stroškov nabave (proizvodnih stroškov), tega trgovske organizacije same ne zmorejo. Skrb za nemoteno preskrbo z osnovnimi živili mora zato nujno postati tudi ena glavnih nalog naše širše družbene skupnosti,« je na koncu dejal vodja marketinga pri sozd Merx Franc Petauer.
. Janko Volf
Pomenek pred dvanajsto
Kruh in on
Vojka Pocajta sem poznala le bežno, /del se mi je izredno resen. Najinega srečanja sem se kar malce bala. \'edela sem, da se bo v kratkem poslovi! od našega kolektiva in šel v zasluženi pokoj. A kako se pripraviti na pogovor z njim, kje začeti, tega nisem točno vedela. Toda ob njegovem prijaznem pozdravu in krepkem stisku roke. je bil led prebit. Kot da je opazil mojo negotovost in že je priče! z opisovanjem svoje izredno pisane življenjske pod.
Vojo Pocajt, obratovodja v pekarni Štore, se je rodil pred šestdesetimi leti na Polzeli. Oče je bil mlinar in tako ni čudno, da je tudi sin šel po očetovih stopinjah in se odločil za soroden poklic — poklic peka.
S štirinajstimi leti je odšel k stricu v Varaždin, da bi se izučil poklica. Vojko je tu že zelo zgodaj okusil vse tegobe pekovskega poklica. Čeprav se je učil pri stricu, ni imel nobenih protekcij. Delati je moral ravno toliko kot vsi ostali, zaposleni v pekarni. Pravi, da so bila ta leta zelo težka. Ponoči so delali v pekarni, dopoldne raznašali kruh po mestu, od 17. do 20. ure pa je obiskoval šolo. Čeprav bi vajenci ne smeli delati ponoči, mojstri zakona niso upoštevali. Spominja se, da so ponoči nadzorovali delo v pekarni. In kadar je prišla takšna kontrola k Vojkovemu stricu, je le-ta takoj poslal vajence skozi zadnja vrata, da ne bi imel sitnosti.
Leta 1939 se je Vojko izučil in opravil izpit. To pa je bil tudi že čas, ko so se nad celo Evropo grmadili temni oblaki. Vojko se je vrnil v Celje, kjer si je skušal poiskati delo, a brez uspeha. Tako se je odločil, da se vpiše na podoficirsko konjeniško šolo v Zemunu. Maja 1941 bi moral v Zemun, a iz tega ni bilo nič, saj mu je okupator prekrižal načrte z aprilskim napadom na Jugoslavijo. Tako ga je vojna zatekla v Celju, kjer je še vedno .želel najti zaposlitev. Uspelo mu je, da je kratek čas delal v Kirbiševi pekami, na Vran-
Vojko Pocajt
skem in v Strmcu ter v Čatrovi tovarni mila. Tako je bil no-membra meseca mobiliziran v nemško vojsko. Od tu mu je proti koncu vojne uspelo pobegniti. Njegova pot domov je trajala 3 mesece, saj je med potjo bil tudi kratek čas v ruskem ujetništvu.
Takoj po osvoboditvi še je prijavil v kasarno. Nato ga je pot vodila na Pragersko, kjer so se formirale čete in od tam v Slovensko Bistrico, kjer je bila ustanovljena prva slovenska divizija KNOJ. Te čete so čistile Pohorje in njegovo okolico. Vojko je tu postal komandir karavle v Libeličah, nato na Gradišniku in Hajdukovem pri Subotici. Povsod, kjer je bil, je svojim tovarišem govoril o naprednih idejah Lenina in Marxa. S temi idejami se je seznanil že v Varaždinu, kjer so takrat delovali Uršo vi sindikati. Tam si je priskrbel tudi nekaj brošur, ki jih je odnesel s seboj v Celje. Tako je do leta 1947 imel politična predavanja po raznih karavlah. Tega leta je bil tudi odpuščen iz vojske,
saj so ugotovili, da je zaradi oči nesposoben.
Po odpustitvi iz vojske zaposlitve ni dobil, zato se je odločil za delovno akcijo na progi Šamac—Sarajevo. Tu je bil 3 mesece in postal dvakratni udarnik in bil enkrat pohvaljen. Jeseni se je vrnil v Celje in se zaposlil pri takratni Potrošniški zadrugi. To delo mu ni preveč ustrezalo, zato je po dveh letih odšel za traktorista. Delo je opravljal vestno in tako tudi tu postal udarnik. V tem času se je tudi prvič začel resneje ukvarjati s političnim delom. Postal je prvi predsednik delavskega sveta Ustroja.
Spominja se, da so bili to lepi časi. Res je, da so veliko delali, a delu so bili predani in jim je bilo v veliko zadoščenje in veselje. Kot traktorist je bil pozneje premeščen v Vrtnarsko. šolo. Tudi tu je prejel priznanje kot najboljši traktorist v Sloveniji, obenem pa je še naprej zavzeto delal kot predsednik sindikata.
Ker pa je njegov osnovni poklic le bil pek, se je zaposlil v pekarni na Bregu. V tem času se je Potrošniška zadruga razformirala in ustanovili so Mestne pekarne. To so bile pekarne na Bregu, Skalni kleti, v Zidanškovi ulici, Vošnjakova pekarna. Vojko je delal v vseh teh pekarnah. Kot vesten delavec in aktiven sindikalist je kmalu prevzel mesto predsednika sindikata za pekarne, kasneje je postal tudi predsednik občinskega odbora sindikata za obrt. Tako se je udeležil 1. kongresa za obrt v Opatiji in 1. kongresa za obrt in komunalo v Beogradu. Ko so v Gaberju zgradili novo pekarno, je bil Vojko znova premeščen. Kasneje so ga prestavili v pekarno Center, kjer je delal do leta 1974. Od tu se je s celotnim kolektivom prestavil v
Štore, kjer ravno v teh dneh pričakuje upokojitev.
Poleg opravljanja raznih funkcij v delovni organizaciji je Vojko delal tudi na drugih področjih. Bil je tajnik krajevne skupnosti, pri tabornikih namestnik gospodarja 11. grupe odredov in član Konjeniškega kluba. Tudi tu je dobil razna priznanja, napisal pa je tudi kroniko Konjeniškega kluba. Kot dolgoletni in prizadevni delavec sindikata je za svoje delo prejel bronasto plaketo. Vojko ponosno pove, da ima doma spravljena vsa priznanja, ki so mu jih podelili.
Vojka poznajo vsi kot resnega in marljivega delavca. Vsakega dela se je lotil izredno resno in z vso odgovornostjo, vedno je bil pripravljen pomagati s svojimi dragocenimi izkušnjami in znanjem. Delo mu je bilo prva obveznost. V teh dolgih letih je izostal z dela le dvakrat. Enkrat zaradi operacije oči in drugič zaradi poškodbe, ko ga je brcnil konj.
Kljub velikemu angažiranju v službi in po njej je še vedno našel čas zase in za svojo družino. Že pred poroko je Vojko zgradil hišo in tako pripravil varno bivališče za svoje. Poleg tega je prehodil naše gore po dolgem in po čez, opravil pa je tudi evropsko transverzalo.
Vojko ima še dosti želja in načrtov. Sedaj, ko se odpravlja v pokoj, se bo lahko ves posvetil svoji družini in svojim konjičkom. Lahko bo brezskrbno užival na morju ali pa občudoval prekrasne skalne orjake, (ponos naše prelepe Slovenije. Ob njegovem pravkar minulem 60. rojstnem dnevu mu iskreno čestitam, želim mnogo zdravja in še kakšen čudovit vzpon na Škrlatico.
Karmen Magvar
|W8I!

■flhfli mmM
m
Pritisk na cene
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na nedavni seji obravnaval letošnjo politiko cen in predloge za zvišanje cen nekaterih proizvodov in storitev ter ocenil, da se ti predlogi ne gibljejo v okviru resolucije in dogovorov.
Ugotovili so, da so posamezne zahteve po podražitvah že zdaj, na začetku leta, presegle za letos dogovorjeni porast cen za 15 odstotkov in da pomenijo resno nevarnost za nadaljnje zniževanje realnega standarda delovnih ljudi'in občanov. Zato smo poudarili, da je treba uresničevanju politike cen in gibanju cen v tem letu posvetiti vso pozornost in odgovornost pri dogovorjeni politiki cen.
Izvršni svet sodi, da je nekaterim zahtevam po spremembi cen težko nasprotovati, saj so v skladu s sprejeto politiko cen in programi. Pri tem gre predvsem za predloge, s katerimi želijo odpraviti razhajanje med cenami različnih vrst blaga in storitev. Skrb pa vzbuja dejstvo, da so nekatere zahteve postavljene ultimativno in neutemeljeno. To pomeni, da nekateri ne upoštevajo sprejete politike cen.
Celjska trgovina
»Nekako pred desetimi leti smo se dogovorili in pisali, da je Celje (za Ljubljano) drugo najmočnejše trgovsko središče v Sloveniji. To je bilo tedaj res, ni pa res danes, ko Celje že krepko občuti stagnacijo trgovske dejavnosti tudi na svoji »proračunski koži«. Izračunali so namreč, da se je delež prihodkov od trgovine (prometnega davka) od leta 1976 do leta 1981 sorazmerno zmanjšal od prejšnjih 40 na komaj 25 odstotkov celotnega proračuna.
Prizadevni mladi strokovnjak davčne uprave je v svoji študiji zbral množico primerjalnih podatkov o gibanjih trgovske dejavnosti v vseh občinah celjske regije in tudi v republiki in je sicer najbrž pretiraval, ko je zapisal, da »Celje ni več trgovsko središče regije«, čeravno drži, da je zadnja leta vse več Celjanov mogoče videti v trgovskih hišah v Ljubljani, Žalcu, Titovem Velenju in še kje.
V trgovski dejavnosti regije se je delež Celja zmanjšal od prejšnjih 50 na 40 odstotkov vsega prometa na drobno. Celjsko trgovsko neučinkovitost so namreč v tem desetletju koristno izrabili v nekaterih sosednjih občinah, zlasti v Titovem Velenju in Žalcu pa tudi v Šentjurju in Konjicah. Na Titovo Velenje odpade sedaj že blizu 20 odstotkov trgovskega prometa v regiji, na Žalec okrog 15 odstotkov itd. Podobno sliko kažejo tudi podatki o gibanju družbenega proizvoda trgovine: v Celju je v desetih letih ta delež nazadoval od 27 na 20 odstotkov, v Titovem Ve-
lenju se je povečal od osem na trinajst odstotkov, v Žalcu od 9,5 do 12,5 odstotka itd. Seveda ne gre za to, da bi oporekali koristnosti razvoja trgovske mreže v drugih občinah, kadar gre za njihove potrebe, drugo pa je vprašanje drobljenja oskrbe z nekaterimi materiali.
Da razvoj trgovine v Celju stagnira, seveda niso »odkrili« šele letos. O tem tečejo razprave že vrsto let, razlika je le v tem, da so sedaj zbrali številke, ki kažejo celo večje sorazmerno zaostajanje, kot bi bili pripravljeni verjeti.
V zadnjih letih so posamezne celjske trgovske hiše zgradile sicer precej novih velikih skladišč, zgodovinarji pa bodo lahko zapisali, da je bilo to hkrati desetletje drobnjakarskih interesov, obdobje neuspešnega dogovarjanja in povezovanja, za katero morda vedno niti niso bili krivi samo trgovci.
Za zastoj v trgovskem prometu v Celju najbrž niso krive same, še vedno samevajoče parcele za nove blagovne hiše, pač pa k uspešnemu poslovanju sodijo še skrb za založenost, vljudna postrežba, zagotavljanje parkirnih prostorov (trgovini gotovo ni v korist prepoved parkiranja na Trgu V. kongresa) in še kaj drugega.
»Upajmo, da bo po razpadu SOZD Dobrina nova SOZD Merx s tesnejšim povezovanjem pa združevanjem dela in sredstev popeljala celjsko trgovsko dejavnost novim uspehom naproti,« piše v Večeru Janko Volf.
Pitje kave v rokavicah
Večernji list je svojim bralcem poskušal »pričarati« nekaj zimskega turističnega ozračja z Jadrana:
»Split, ki prav gotovo sodi med naša najtoplejša mesta, ima najhladnejše kavarne in točilnice. Gosti v njih sedijo v plaščih, strežejo jim pa na pol zmrznjeni natakarji. Gretja ni, ker naj bi bila temperatura v lokalih nekako takšna kot na ulicah. Natakarji so se menda že navadili, vendar gostje nikakor ne.
Gostinci se branijo, da nimajo dovolj denarja, da bi lokale opremili z napravami za ogrevanje. Velikokrat slišimo, kako je turizem gospodarska panoga, ki ima najboljše možnosti za »žetev« deviz, vendar mnogi objekti nimajo najbolj osnovnih možnosti za podaljšanje sezone.
Niti najlepši reklamni prospekti niti najbolj razkošna turistična propaganda v inozemstvu ne bodo pripeljali gostov na našo obalo, če bodo morali, kakor smo te dni videvali v Splitu] piti kavo — v rokavicah,« zaključuje Večernji list.
Imejmo ustvarjalni odnos do praznovanja 8. marca, mednarodnega dneva zena!
Nagelj in parola nista vse
Proslavljanje 8. marca ima pri nas tradicijo in svojo vrednost. Ob njem oživljamo spomine na revolucionarno pot delavskega razreda, v kateri so si ženske izo-bojevale tudi svojo lastno osvoboditev in enakopravnost; na ta dan ocenjujemo današnji položaj ženske — delavke — matere v naši samoupravni socialistični družbi. Dogovarjamo se o nalogah, ki jih še moramo izpolniti, da se bo ženska lahko v polni meri uveljavila v svojem osebnem, poklicnem in družbenem življenju. Danes se ženska ne bori več za enakovrednost in enakopravnost, danes rešujemo vprašanja, ki so specifična za njeno delo in življenje.
Poudariti moramo, da so naše delavke prisotne v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, saj je za našo delovno organizacijo značilno,’ da v njej zaposlujemo pretežno žensko delovno silo. Kljub temu, da je delo v deljenem delovnem času, svoje funkcije uspešno opravljajo. Z otvoritvijo nove blagovnice so se delovni pogoji bistveno izboljšali in povečala se je socialna varnost delavk v trgovini.
Konferenca sindikata naše delovne organizacije je ob praznovanju 8. marca organizirala sprejem in razgovor za zaposlene žene. Enako so bile vabljene naše nekdanje sodelavke, ki so zdaj v pokoju. Praznik smo počastili s kulturnim programom.
Vodstvo delovne organizacije in sindikat si v zadnjem času prizadevata, da bi v kolektivu uredili družbeno prehrano. Zaradi
Minka Bajda
specifičnosti trgovske panoge in predvidoma v mesepu marcu, raztresenosti poslovnih enot po Poseben odbor, ki ga je izvolila konjiški občini in izven nje, v konferenca sindikata delovne Mariboru, Zagrebu, Celju, Tito- organizacije, bo zagotavljala, da vem Velenju in v Ljubljani je	se bodo uresničile želje članov
težko vse zaposlene delavce	kolektiva. Pomembno je tudi to,
enako zadovoljiti. Za tiste v Ko- da bodo tople obroke dobivali njicah in Zrečah bomo organizi- tako delavci v dopoldanski kot v rano družbeno prehrano oskrbeli popoldanski izmeni.
Tretja konferenca slovenskih sindikatov je prišla pravočasno, kajti zaostreni pogoji gospodarjenja so marsikje, tudi v trgovini, načeli vprašanje o socialni varnosti delavca, prav tako pa tudi o medsebojni solidarnosti.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da smo tudi v preteklosti uspešno reševali še kar zahtevna socialna vprašanja. To lahko vidimo v svojem okolju, kjer delamo in živimo. Mi smo v našem kolektivu marsikaj izboljšali, tako glede delitve OD, deljenega delovnega časa, delovnih pogojev, prehrane in ne nazadnje tudi samoupravnih in tovariških odnosov.
Podaljšana ali nepodaljšana delovna doba, o kateri v zadnjem času v naši družbi razpravljamo, je vsekakor pomembna stvar za življenje in delo delavcev, še posebej nas žena. Menim, da lahko sprejmemo podaljšano delovno dobo (40 let) in tako izenačimo pravice iz minulega dela za oba spola. Vendar se sprašujem, na katerih delih in nalogah in v katerih panogah bodo naše delavke lahko to tudi praktično koristile?
Osebno se torej bolj pridružujem tistemu delu razpravljalcev, ki so predlagali, da bi žena-mati in delavka imela zaradi svoje družbene vloge v družini, kot osnovni celici naše socialistične družbe, možnost v skrajšani delovni dobi koristiti takšne pravice iz minulega dela, ki bi ji zagotavljale normalen socialni položaj. "
Minka Bajda Dravinjski dom
Samo ena želja — zdravje
Današnji članek posvečamo kmetici — kooperantki, materi, ženi, ki ves svoj dan posveča delu na kmetiji, družini. Ko sem se_ odločala, katero naj izberem, sem se podala na Dolgo goro pri Ponikvi-in se oglasila pri Hermini Žnidar, stari 39 let, materi dveh otrok. Kmetija Žnidar je usmerjena in sicer vmlečno proizvodnjo s pašno-koš-nim sistemom in so največji proizvajalci mleka v Temeljni organizaciji kooperantov Šentjur.
Poleg svojega rednega vsakdanjega dela na kmetiji se Hermina Žnidar še aktivno vključuje v delo samoupravnih organov Temeljne organizacije kooperantov Šentjur, saj je delegat zadružnega sveta Temeljne organizacije kooperantov ter član. odbora žena zadružnic v PEK Ponikva.
Ko smo jo povprašali, kako uskladi svoje
težko delo na kmetiji z delom v samoupravnih organih je povedala: »Moramo vedeti, da časopisi, strokovne knjige in druga javna občila ne dajo vsega, kar mora kmet vedeti o kmetijstvu, zato je lahko bolj pomembno delovanje v samoupravnih organih, kjer se spoznaš še s konkretno problematiko tako kmetov kot Temeljne organizacije kooperantov, v kateri smo združeni.
Moram povedati, da ne delujem samo v samoupravnih organih Temeljne organizacije kooperantov, temveč se redno udeležujem vseh tečajev, predavanj, ki jih organizira TOK Šentjur, predvsem v zimskem času«.
Na vprašanje, kakšen je bil položaj kme-tice-žene v preteklosti in kakšen je sedaj,
je med drugim dejala: »Moram reči, da smo včasih resnično delali v zelo težkih pogojih in seveda od jutra do večera. Danes je mnogo lažje. Vse imamo mehanizirano tako, da resnično najdem čas tudi za časopis, kakšno knjigo, kakšno urico za oddih. Res je, da ne hodim na dopust na morje, toda kakšnega izleta, ki ga organizira Temeljna organizacija kooperantov, se vedno udeležim.
Da bi bile izenačene z ženami v združenem delu? To pa še dolgo ne bo, kajti narava našega dela nam še za enkrat tega ne dopušča.
Na kraju jiam je zaupala svojo željo ob 8. marcu.
»Samo zdravje si želim.«
Danica Dosedla
Nova moka iz našega mlina
Najbrž je že veliko bralcev opazilo v trgovinah novo Mer-xovo moko, ki jo bomo malo po-bliže predstavili.
Gre za moko za kvašeno testo, ki spada med specialne moke z določeno željeno kakovostjo. Dalj časa smo že pogrešali moko, ki bi bila namenjena za izdelke iz kvašenega testa (potice, krofi in podobno). Poznali smo tudi pripombe gospodinj: »Zadnjič sem kupila moko, pa ni bila dobra...« S preskrbo s pšenico so velike težave in zato tudi kvaliteta mok ni
vedno »super«. Tu pa imamo sedaj končno moko, za katero jamčimo, da bo vedno izenačene, visoke kvalitete. Kako nam je .to uspelo?
Najprej odberemo najboljšo pšenico in jo v laboratoriju preiščemo po vseh kvalitetnih kriterijih. Pomembno je, da ima pšenica visok odstotek kakovostnih beljakovin. Nato pšenico zmeljemo, pustimo, da moka odleži določen čas in ugotovimo kakovost moke. Iz tega določimo ko-
ličino »dodatka«, kar pa ni nič drugega kot vitamin C. Je pa zelo pomembno, koliko ga doziramo, vsaka serija izdelka ima drugačno doziranje. (Mikrodozator je izdelek konstruktorja iz mlina, uvožen bi nas stal precej deviz.). Ko je v moko doziran dodatek, sledi homogeniziranje, na koncu pa ša zadnja laboratorijska kontrola pred pakiranjem. Kot vidimo, moko kontroliramo v vsaki fazi izdelave.
V kratkem bo prišla na trg tudi moka za vlečeno testo. Oba iz-
delka sta odraz prizadevanj), da bi potrošnikom ustregli z res kvalitetnim izdelkom, ki bi ga kupil za čisto določen namen, kvaliteta ne bi bila več »maček v Žaklju«.
V razvojni službi razvijamo tudi izdelke na osnovi pšeničnih kalčkov, ki so biološko zelo bogata surovina, vendar pa smo jih doslej prodajali skupaj z otrobi za krmila. S temi novimi izdelki vas bomo prav tako seznanili v Vestniku.
Z. N.
Preverjanje stvarnosti načrtovanj razvoja in rasti
. ; \
Pomenek ob delu
Spremembe srednjeročnih planov
V	mesecu februarju je Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ na svojem zasedanju razpravljal o osnutku uredbe o spremembah in dopolnitvah družbenega plana srednjeročnega razvoja države. V osnutku je podan predlog,da bi družbeni plan razvoja Jugoslavije za'obdobje 1981—1985 temeljito spremenili. Podobno naj bi ukrepali tudi na ravni republik in občin.
V	zvezi z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije, podobno pa tudi v občinah in delovnih organizacijah, bo treba opraviti nekatere posebne aktivnosti. Delovne organizacije, članice sozd bodo analizirale uresničevanje dogovora o temeljih plana delovnih organizacij in sozda, naloge v letu 1982, upoštevaje skrčene okvire, opredeljene v resoluciji in predlagale dopolnitve in spremembe svojih srednjeročnih planskih obveznosti, kar se nanaša predvsem na
predvidevanja ekonomskih odnosov s tujino, investicije in spremembe v amortizaciji, poleg tega pa bodo preverili tudi možnosti glede kadrov, energije, reprodukcijskega materiala itd. Naloge so obsežne, zato bodo zahtevale polno angažiranost samoupravnih organov, poslovodnih organov in strokovnih služb.
Tako bo delavski svet sozd sprejel sklep o pristopu k rebalansu srednjeročnih planov delovnih organizacij, na podlagi tega pa bodo delovne organizacije pričele z aktivnostmi že v tem mesecu, ko bodo pripravile predlog glavnih sprememb plana in s tem tudi sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana sozd »Mera«. Do konca junija bo sprejet rebalansirani samoupravni sporazum o temeljih plana, do konca septembra 1982 pa plan. V istih rokih bodo tozd pripravile spremenjene temelje plana in plane, delovne or-
ganizacije pa spremenjene sporazume in plane.
Poudariti pa seveda tudi velja, da so delovne organizacije članice sozd že v svojih planih opredelile precej skromnejši porast nekaterih pomembnih elementov, navkljub drugačnim predvidevanjem resolucij in da bistvenih odstopanj ne bo. Pomembnejše spremembe bodo predvsem pri investicijskih naložbah, ki jih bo potrebno ponovno uskladiti z realnimimožnimi viri financiranja oziroma določiti njihov zamik za leto ali dve v kasnejše obdobje.
Pri spremembah važnejših elementov kot so družbeni proizvod, izvoz, uvoz, življenjski standard, osebna in družbena poraba, je predvidena skromnejša rast v letih 1981 —1982, medtem ko je . v letih 1983—1985 ponovno predviden porast, ki pa bo vseeno nižji od prvotno predvidenega. Vsekakor pa je že v tem trenutku jasno.
da načrtovalci vztrajajo pri nižji rasti porabe, kot bo naraščal družbeni proizvod in da bodo zožili tudi prostor za naložbe-. Ob takšnih zahtevah ho težavno uresničevati drugo, da naj bi zaustavili upadanje realnih osebnih dohodkov. Kaj lahko se zgodi, čeprav načrtovalci tega ne potrjujejo, da bodo realni osebni dohodki še upadali v celotnem srednjeročnem obdobju. Kako v takšnih razmerah spodbujati boljše delo in povečevati produktivnost dela? Takšnih in podobnih vprašanj je seveda veliko, na katera pa danes ni mogoče v celoti dati odgovora. Vemo pa že danes, da je že v planske dokumente, letne ali srednjeročne, potrebno vgraditi elemente stabilizacije, ki bodo ob ustreznem preverjanju zagotavljali večji dohodek in izpolnitev vseh tistih obveznosti, ki jih nalaga plan. Tako bo prav gotovo tudi rebalansov planskih dokumentov v bodoče manj. Žare Frančiškin

_______________j
ifllliii
Za celjsko Mesno industrijo
Izguba je pokrita
Celjska Mesna industrija ima zagotovilo za kritje lanske izgube pri prodaji (zlasti svinjskega) svežega mesa. To je bila najbolj zanimiva novica s seje sveta osmih občin celjske regije, ki se je tokrat sestal v Šentjurju. Izgubo v Mesni industriji, ki je zadnji čas precej dvignila temperaturo, bodo iz raznih virov krile občine Celje, Žalec in Velenje, deloma pa tudi sozd Hmezad in sozd Mera.
Na tej seji sveta občin so izrazili upanje, da bodo podobno poskrbeli tudi za kritje izgub v klavnicah v Šentjurju in Laškem, kjer gre za manjše vsote.
Morebitne izgube v tem
letu bo v klavniški industriji verjetno že lažje sproti odpravljati ne samo zaradi predvidenega zvišanja cen mesa, temveč tudi zaradi tega, ker pričakujejo, da bodo po potrditvi sklepnih računov začela pritekati s samoupravnimi sporazumi obljubljena sredstva za regijsko interesno skupnost za preskrbo.
Perspektive za oskrbo s svinjskim mesom zato le niso tako neugodne, kot se je zdelo še pred kratkim, ko je celjski izvršni svet odklonil, da bi se obvezal prispevati po tri milijone dinarjev mesečno za kritje razlike med odkupno in prodajno ceno prašičev in svinjskega mesa.
» Večer«
»Streljanje« ni učinkovalo
Z investicijami se, sicer iz drugega zornega kota, ubada tudi Vje-snik:
»Investicije so bile še do nedavna beseda; ki smo jo največkrat in najpogosteje uporabljali. Zdaj vse bolj izginja iz besednjaka. Zakaj?
Saj ne gre za nikakršen čudež. Presnete investicije so se nam zataknile kot ribja kost v grlu. In kadar se to primeri, prizadetemu ni ravno do govorjenja.
Šalo na stran! Bolj nas zanima, kaj se je zadnje čase dogajalo s čezmerno porabo. Pri vojakih bi dejal, da je po strahoviti ognjeni pripravi (po investicijah smo streljali iz vseh orožij na partijskih, sindikalnih in drugih forumih ih organizacijah) treba pogledati, kakšen je učinek.
Tudi pred nekaj dnevi objavljeni podatki dajo misliti, da so bile investicije zelo dobro »vkopane«. Po vsej državi je v gradnji okoli 25.000 različnih objektov v skupni vrednosti 1.373 milijard dinarjev (da ne bo nesporazumov — novih!), čeprav je realnejša ocena, da gre ža 1.500 do 1.600 milijard.«
Miroslav Koprivica ob vseh teh podatkih ugotavlja, da po vsem videzu »strelivo« ni bilo dovolj učinkovito:
»Lahko kaj napravimo, da bi bilo boljše? Po vsej verjetnosti lahko. Če, na primer, kdo izpolni osebni tekoči račun brez kritja, se bo takoj znašel »na očeh« kazenske zakonodaje, kar pa ne morem reči tudi za tiste, ki nam vsem skupaj nastavljajo nož na vrat, ko grade z neobstoječimi družbenimi milijardami.
Morda je ravno v tem »različnem pristopu« odgovor na vprašanje, kako bi lahko maniji investiranja stopili na rep...«
Življenje je treba — ceniti
Blagovnica »T«. Kletni prostori. Ob izteku stopnic, v ograjenem kotu med štedilniki, hladilniki na eni in svetili na drugi strani, stoji mož.
Osiveli lasje, razmrščene obrvi. Pod njimi iskreče se in vedno nasmejane oči, ki pričajo, da je lastnik dobre volje. Torej razpoložen tudi za takšen pogovorček.
Ivan Vertovšek — Hanzi. Rojen 10. maja 1927 v Diiis-furgu. V Nemčiji. Dvajsetletni, dobro leto po osvoboditvi je prišel v Jugoslavijo. V Celje.
Petintrideset let opravlja delo čevljarskega mojstra. Od
Hanzi. Danes, ko na vsakem koraku nekdo nekaj kritizira, ti Hanzi tako, med vrsticami, lepo zabeli. Iz njegovih ust še nismo slišali besed, ki bi o sočloveku, sodelavcu izzvenele v grajo. Če se že kdaj oglasi, misel zavije v šalo, da se mu od srca nasmeješ.
Zato moram priznati, da ga občudujem. Všeč mi je njegov optimizem, občudujem njegovo moč. Ob njem poza-. biš na vsakdanje tegobe, ki nas pestijo. V pogovoru z njim se ti zazdi, da je življenje res lepo in polno nečesa privlačnega, lepota, ki je žal vsi vedno ne vidimo.
tega deset let pri nas. Zagotovo ste ga srečali, videli ali potrebovali. Se z njim pomenkovali.
— Hanzi, mu navržem, vedno si nasmejan. Kaj ti nimaš nobenih težav?
»Mar dajem videz človeka, ki sam sebi povzroča težave?«, mi hudomušno odvrne in se smeje.
— In tu, na delovnem mestu?
»Ne tu, ne tam, niti pri sosedu ...«
— Nedavno pa sem te le videla, da si se razburjal nad neko stranko, drezam naprej.
»A takrat, ko me je tista ženska spravila ob živce. Najhuje je s tistimi, ki »vse vedo«. Madona, že 35 let delam in popravljam te škar-pete, pa ja vem, kako in kaj. Jaz sem trdil eno, tisto »one’« pa drugo...«
Naš Hanzi je dober in vesten delavec. Vsi ga imamo radi. Ne samo zato, ker svetu kaže vedno nasmejan obraz. Z njim se je prijetno pogovarjati, še tako trdi grči zna obraz raztegniti v nasmeh. Seveda, če se ga ne lotiš, kot tista stranka, s strokovnimi nasveti. Takšni »strokovnjaki« tudi njega spravijo ob ravnotežje. »Gredo mu na živce«, kot pravi.
Hanzi je skromen mož. Zadovoljen je s tem, kar ima, ne vdinja se denarju. Za petletnico dela v našem kolektivu je dobil priznanje in zlato značko Življenje... »T«. Ponosen je, ker je priznanje dobil za vestno delo. Poleg zlatega znaka je dobil tudi več jubilejnih knjižnih nagrad.
»Ko te takole poslušam, bi me skoraj prepričal, da sičlo-vek brez napak.«
»To si ti rekla. Točno — brez napak. Skoraj brez napak...«
— Torej imaš tudi ti kakšno napako?
»Samo eno«.
x — Katero? Obljubljam, da jo bom zamolčala.
»Ne znam kritizirati.«
— Meni se ne zdi, da bi bila to napaka. To je kvečjemu...
»Ne, to je velika napaka.«
— Zakaj?
»Ker sem tako še vedno sam tu v tej moji delavnici. Sem direktor, delavec, blagajnik, prodajalec uslug, sa-moupravljalec! Hahaha...«
Vidite, in me je spet, naš
»Težave je treba znati prenašati smeje,« pravi. »Življenje bi bilo še lepše, če bi ga znali živeti. Zadeva je enostavna: ceniti moraš vse, kar te obdaja in ob tem imeti tudi spoštovanje do samega sebe.«
Preprosta filozofija., Enostaven recept. Toda kaj, ko te življenje nenehno preseneča, da pogosto pozabiš na to enostavnost in ne veš več, ne kako in ne kaj.
»Veš, zadeva je povsem drugačna, če se zaveš,- da ti je življenje samo enkrat dano. Življenja ne moreš zavreči, kot takle star, ponošen čevelj. Samo pomisli, kolikšen dolgčas bi bilo živeti, če ne bi bilo problemov. V tem je vsa filozofija ...«
Medtem ko se tako pogovarjava, se ob nama ustavljajo ljudje. Kupci, znanci z ulice. Ža vsakega najde Hanzi pravo besedo. Zvečine hudomušno pripombo, ki izvablja smeh. Gledam ga, kako spretno suče orodje in vmes šviga s pogledi po prostoru.
Na oni strani, pred blagajnami samopostrežnice, je velika gneča. Blagajne enakomerno cingljajo, opoldanska nakupovalna konica. Tu, ob nama, dva* občana, verjetno mož in žena, že nekaj časa hodita okrog kombiniranega j štedilnika. Vsaj trikrat sta si ga ogledala, odprla pečico, j preverila stikala. Ona božajoče drsi z roko po njem, on si ga ogleduje. Kaže, da se še nista povsem odločila za nakup. Medtem, ko Ivan na stroju obdeluje obnovljeno peto na čevlju, mi na vrže:.
»Sj predstavljaš žalost te ženske, če ne bosta kupila tega štedilnika? Vidiš, tako je s tem. Kako malo je včasih potrebno za srečo. Ali pa mnogo. Odvisno je od tega, s kakšnega zornega kota na zadevo gledaš ...«
Prav imaš, Ivan. Kako malo ali mnogo je treba za — srečo. Včasih in nekomu je dovolj prijazna beseda. Drugemu nasmeh. Včasih je lahko sreča tudi — takšen štedilnik. Kdo ve, koliko prej ta ženička vstaja zjutraj pred vsemi, da zaneti ognjišče, pristavi čaj ali kavo. Ta štedilnik pa ima samo gumbe. Stik in že je zakurjeno. Da, vse je odvisno od tega, s kakšnega zornega kota na zadevo gledaš...«
/.denka Detiček
_______________________________J
Mi in prostor
Higiensko-tehnična ureditev prostorov za prodajo živil
strokovnjak
svetuje
Če hočemo zagotoviti higiensko neoporečnost vseh živil v času prodaje, moramo smiselno urediti trgovske prostore. Prodajalna živil mora biti v stavbi, ki je grajena iz primernega materiala tako da je možno vzdrževati higieno, hkrati pa mora tudi neposredna okolica trgovine biti čista, brez emisij dima, prahu ali kemičnih snovi kot tudi brez gledalcev in mrčesa. Dostop do prodajalne mora biti iz utrjenih in protiprašno obdelanih površin. Morebitne odprtine v kletne oziroma skladiščne prostore morajo biti zavarovane z mrežami proti glodalcem.
Prodajni prostori naj bodo locirani v-ravni ulice. Vhod v pro-
dajalno živil naj bo praviloma s ceste oziroma z ulice. Tla prodajnih prostorov morajo biti vgrajena iz materialov, ki jih je moč enostavno čistiti in po potrebi razkuževati (iz umetnih mas, gume, kamna, keramične talne obloge). Določbe pravilnika dopuščajo tudi druge obloge, kot so tapisom, sintelon in podobno, vendar le za lokale, kjer ne prodajajo živil.
Prostore lahko prezračujemo naravno ali umetno s prezračevalnimi napravami, z ustrezno izmenjavo zraka v določeni časovni enoti. Vsi prostori prodajaln z živili naj bodo ustrezno razsvetljeni; z naravno svetlobo, če to ni mogoče, pa z zadostno
umetno razsvetljavo. Prostore lahko ogrevamo le s, takšnimi ogrevalnimi napravami, ki ne puščajo neprijetnega vonja (radiatorji na vročo vodo ali pašo, generatorji s toplim zrakom, plinske peči pod pogojem, da izgoreli plin odvajajo iz prostora, električne akumulacijske peči). Peči na gorilno olje niso primerne. Peči na trda goriva so dopustne le izven mesta.
V skoraj vse prostore prodajalne je treba namestiti umivalnike s toplo in hladno vodo, s higiensko neoporečno tekočo vodo. V krajih, kjer ni vodovoda, lahko uporabljajo hišni vodovod — hidrofor, vendar pod pogojem, da dajo vzorec vode vsaj
enkrat mesečno mikrobiološko pregledati. Sleherna prodajalna živil mora biti priključena na javno kanalizacijo. V krajih, kjer je ni, morajo vse vrste odplak speljati v vodotesne greznice brez odtoka oziroma v troprekatne greznice in ponikalnice.
V okviru vsake prodajalne z živili morajo biti urejeni sanitarni prostori, to je garderoba in stranišča za zaposlene delavce. Stranišča morajo biti na izplako in vključena v sanitarni vozel. Z doslednim izvajanjem higienskega režima obvarujemo živila propada, preprečujemo slabšo higiensko kakovost, razvoj mikrobov, zlasti tistih, ki povzročajo nalezljive črevesne bolezni,
širjenje mrčesa in gledalcev ter neprijetne vonjave v prostoru. In ne nazadnje povečamo z nenehnim čiščenjem tudi »življenjsko dobo« opreme, naprav in pribora, dvigamo estetsko raven in napravimo prodajalne prikupne.
Delavci na posameznih delovnih mestih so dolžni prostore vsakodnevno in sprotno čistiti. Ob koncu delovnega časa morajo dodobra počistiti svoje delovno mesto, vso opremo, ves pribor, delovne površine, tla, stene in prostor dobro prezračiti. Zadnji dan v _tednu, ob koncu * dela je običajno na vrsti tedensko čiščenje. Ob temeljitem čiščenju.delovnih mest in skupnih
prostorov je takrat treba razkužiti določene površine, zlasti sanitarne prostore. Vsaj enkrat letno bi morali vsako prodajalno z živili prebeliti in po potrebi prepleskati s svetlo oljnato barvo.
Čistilna sredstva, ki jih uporabljamo v te namene, morajo zlahka odstraniti vso umazanijo in ostanke živil, še zlasti maščobe in beljakovine. Najbolj priporočljivo je mehanično čiščenje, čiščenje s toplo raztopino pralnega praška in čisto vodo. Le če je potrebno, posežemo tudi po razkuževanju.
Pri mehaničnem čiščenju uporabljamo raznovrsten pribor: omela za čiščenje tal, električne sesalce za prah, krtače za ribanje lesenih desk, lesenih predpražnikov in ostalih površin, kjer je umazanija sprijeta s podlago. Nepogrešljive pri mokrem mehaničnem čiščenju so razne vrste, čistilnih krp »vileda«. Po temeljitem mehaničnem čiščenju pričnemo glavno čiščenje s toplo raztopino pralnega praška, zaradi svoje kemične sestave izredno učinkovito pri odstranjevanju maščob in beljakovin. Delavci si naj roke umivajo in razkužujejo z bakcericidnim tekočim milom »Vesfen 2 D«, ki naj bo, poleg ostalega pribora in papirnatih brisač ob vsakem umivalniku. Za občasno razkuževanje prostorov, opreme in pribora uporabljamo halamit ali omnisan.
Redno čiščenje prostorov, opreme in pribora, tudi njihovo razkuževanje, ,ustrezno skladiščenje in upoštevanje načel osebne higiene so prvi pogoji, da bodo na policah zares higiensko kakovostna živila. Če zanemarimo le enega od teh načel, obstaja nenehna nevarnost, da potrošnika s hrano zastrupimo.
Iz pisarne sanitarnega nadzora in tehnične kontrole: Milenko An-djušič
v
Mi in kupec
Stalno usposabljanje osebja v trgovini
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Nekatere izobraževalne ustanove so razvijale razne programe glede na tipe prodajaln kot tudi glede na prodajo posameznih blagovnih skupin, ki zahtevajo svoje posebne prijeme. Najbolj popularni so tako imenovani »full — Service« modeli za blagovnice in njih prodajne oddelke kot porcelan, nakit in športna oblačila, pa tudi specialni modeli za izdelke, ki imajo visoke individualne cene, kot so to: moška oblačila, pohištvo in aparati za gospodinjstvo. Celotni tečaj traja običajno osem do deset ur, vendar je razdeljen na enourna poučevanja, da ne bi bilo prodajno osebje predolgo odsotno s prodajnih oddelkov.
Nekatere velike trgovinske organizacije, zlasti tiste, ki močno občutijo vpliv stagnacije obsega maloprodaje, uvajajo stalno usposabljanje ne samo za večino obstoječega prodajnega osebja, ampak tudi za vse novosprejete delavce; druge zopet samo za vodje etaž in prodajne nadzornike, ki potem po predelanih programih pridobljeno znanje in programsko tehniko (filme) posredujejo svojim podrejenim prodajalcem. Če analiza prodaje kaže, da prodajnemu osebju v veleblagovnicah ne uspe pritegniti obiskovalca k nakupu večjih izdelkov blaga, potem vodstvo blagovnice zadolži prodajne nadzornike, da nadzorujejo prodajalce,
kako uporabljajo posredovano strokovno znanje, ponudijo tečaje za osvežitev znanja, v skrajnem primeru pa še strenirajo skupino delavcev (iz blagovnic iz drugih krajev), ki potem opravljajo nalogo »skritih kupcev« in vrednotijo prodajno osebje te trgovinske družbe.
Izkušnje v trgovini dokazujejo, da vzbujajo vprašanja prodajnega osebja, kakšne želje ima kupec, pretežno avtomatsko negativni odgovor. Obratno pa strokovnjaki priporočajo prodajnemu osebju, da v razgovoru s kupcem kaže opozarjati in poudarjati nove vrste blaga in iskati področja, ki zanimajo kupca. Vsi napori so usmerjeni v to, da kupec blago kupi. Pri tem strokovnjaki nenehno opozarjajd, kako pomembno je, če prodajalec uspe odkriti, kdaj kupec sam želi, da ga prodajalec prepriča o pravilnosti nakupa določenega izdelka.
Nekateri direktorji velikih blagovnic pa gredo še dalje. Z razdeljevanjem anketnih lističev kupcem ob izhodu iz blagovnic ponujajo bonifikacij-ski bon v vrednosti enega dolarja; dobi ga tisti, ki izpolni anketni listič, na katerem med drugim sam vrednoti prodajno osebje na posameznih oddelkih.
Druge izobraževalne ustanove so na primer razvile takšne modele in tehnike usposabljanja, da v okviru tečaja najprej zavrtijo video-kasete s filmi,
ki prikazujejo »slabega« prodajalca. Temu sledi razgovor v okviru seminarske skupine prodajalcev o tem, kakšne so napake v obnašanju prodajalca na filmu oziroma, kako bi se moral obnašati. Na koncu tečaja pa prikažejo filme o pravilnem obnašanju uspešnega prodajalca.
Nekatere trgovinske družbe zopet razvijajo svoje lastne, številne programe dopolnilnega usposabljanja, v katerih — kot firma Macy — poudarjajo na stotine primerov nepravilnih dejstev, ki zavirajo večji obseg maloprodaje, vključno s čakanjem pred izhodnimi blagajnami, prekomerno izgubo časa kupca pri najetju potrošniškega posojila in podobno.
Ustanove za pospeševanje prodaje in dvig produktivnosti prihajajo do zaključkov, da so velike trgovinske organizacije vso svojo pozornost v zadnjih desetih letih dajale ne samo nenehni gradnji velikih trgovinskih kapacitet v novih mestih in naseljih ter novih predelih države, ampak predvsem še uvajanju vedno sodobnejših računalniških sistemov v maloprodajo. Pri tem so pozabile, da predstavlja moč prodajnega osebja in njih strokovna usposobljenost največji vir za doseganje pospešene in stalne rasti maloprodajnega prometa, s tem pa tudi rasti dobička oziroma dohodka, ki omogoča dolgoročno gotovost za vložena sredstva.
Ali niso problemi trgovine tudi v naši samoupravni socialistični družbeni skupnosti že nekaj let,
nazaj isti? Ali nas sprejeti družbeno-ekonomski odnosi v ustavi in zakonu o združenem delu, srednjeročni plani republike in občin, pa tudi lastni cilji v trgovinskih ozd ne zavezujejo, da dvignemo storilnost in učinkovitost razpolaganja z živim in minulim delom v vsakem segmentu našega družbenega gospodarskega prostora? Ali se problemi hitrejšega razvoja trgovine v SFRJ ne kažejo v isti luči — kot v opisanih primerih najbolj razvitih svetovnih gospodarstev? Res je, da sistem delovnih odnosov v tržnih gospodarstvih z zasebno lastnino na sredstvih trgovine omogoča hitro zamenjavo neuspešnih delavcev (odpusti delavcev), ne nazadnje tudi zaradi permanentne mase stotisočev nezaposlenih trgovinskih delavcev, ki čakajo, da najdejo zaposlitev! Ali ni naš današnji trenutek v družbeni skupnosti socialističnega modela samoupravljanja podoben? Ali se pred našo skupnost in posebej trgovinske ozd ne postavlja tudi moralna dolžnost, da omogočimo zaposlitev novim generacijam trgovinskih delavcev, ki so zaključili izobraževalne programe, da bi s svojim živim delom dvigovali družbeni proizvod in prispevali k obladovanju gospodarskih problemov?
Pričujoči sestavek o načinu reševanja problemov drugod zato predstavlja in nudi možnost odkrivanja kvalitetnih elementov gospodarjenja dandanes tudi v pogbjih socialistične trgovine in samoupravnih odnosov.
Ivo Brenčič
1
j
(
1 t C r r k r r \
F
F
s
c
1
s
r
2 F F
r
c
i
r
s
r
F
c
r
2
F
r
1
£
c
t
r
t:
s
k
d
0
F
r
k
n
s
2
1 k I< u n r s
sl
t:
o
t:
z
ti
s<
S’
sl
p
d
Usmerjeno izobraževanje v praksi
Delovna praksa štipendistov
V usmerjenem izobraževanju je delovna praksa štipendistov oziroma neštipendistov sestavni del rednega pouka. Na delovni praksi pridobijo spretnosti in navade, fizične sposobnosti, osvajajo znanje za poklicno delo. Ves proces pri praktičnem pouku vodi strokovno usposobljen izvajalec delovne prakse.
Pri usposabljanju za praktično delo nastajajo tudi problemi.
Delovno prakso sem opravljala v delovni organizaciji »Potrošnik« tozd Maloprodaja Celje, poslovna enota Blagovnica Nova vas. Delo poteka v štirih oddelkih in sicer v tekstilnem, kozmetičnem, živilskem in tehničnem. Največ se zadržujemo na živilskem oddelku, katerega vodja je tovariš Vlado Čakš, ki je istočasno kot izvajalec delovne prakse zadolžen za praktični pouk dijakov prvih letnikov Šolskega centra za blagovni promet.
Z delovno prakso sem zelo zadovoljna, saj menim, da ob delu in istočasno teoretični razlagi izvem več, kot bi lahko izvedela le pri šolskem pouku. Tako sem se na primer že praktično seznanila z numeriranjem blaga, razvrščanjem blaga na prodajne police, prevzemanjem blaga in podobnim.
Moje delo poteka predvsem na živilskem oddelku, kjer so opravila precej raznovrstna in številna, kar ima vsekakor precejšen pomen pri poglabljanju mojega praktičnega znanja.
Izvajalec delovne prakse je lahko dober delavec, ne zna pa slojih izkušenj in znanja prenašati na druge, posebno če ni plačan za inštruktažno delo; njegov cilj je večji delovni učinek, ker je po njem nagrajen. Ker je izvajalec delovne prakse običajno močno angažiran z operativnim delom, mu zmanjkuje časa za učence in prenaša znanje,- kot si ga sam oblikuje. Učenci pri
K uspešnemu delu nam veliko pripomore tovariš Čakš, ki nas sproti seznanja z različnimi deli, kako se kakšno delo opravlja, skratka, trudi se, da bi na tej delovni praksi pridobili kar največ praktičnega znanja. Vsak dan nam posreduje in daje teoretična pojasnila o opravilih, ki smo jih ali jih bomo opravljali v tekočem dnevu, istočasno pa nam opisuje tudi zgodovinski razvoj sozd Mera.
Mnenja sem, da moja delovna praksa, kakor tudi praksa mojih sošolk, poteka v vseh pogledih pravilno, in uspešno, predvsem zaradi usklajenosti teoretične razlage in praktičhega dela, kar vsekakor prispeva k boljšemu delovnemu znanju in delovnim rezultatom. Mislim pa, da je desetdnevna delovna praksa premalo za še popolnejše in podrobnejše spoznanje celotnega dela in posameznih opravil, ki bi jih moral obvladati delavec trgovske stroke.
Mateja Podvratnik
usposabljanju zelo radi prevzamejo slabe delovne navade od sodelavcev, zlasti tam, kjer niso deležni podpore izvajalcev delovne prakse, zato obupujejo in postajajo nezadovoljni. Posledica je slab odnos do dela in kolektiva.
Izvajalci delovne prakse opažamo, da je bistvena razlika med prejšnjim in sedanjim programom v tem, da je novi program bolj strnjen in zahtevnejši tako za dijaka kot za izvajalca delovne prakse. K vsaki nalogi je treba pristopiti metodično in s poglobljeno analizo naloge, za katero se mora izvajalec delovne naloge poprej pripraviti in pri tem upoš-
Kako smo zadovoljni na delovni praksi v trgovini? Na delovni praksi se počutim zelo dobro, saj so odnosi med delavci in dijaki na delovni praksi urejeni. Od svojih nadrejenih sprejemamo nasvete, ki nam bodo koristili pri našem bodočem delu. Želim pa si, da bi bila praksa v trgovini mnogo daljša, saj se bomo v tem kratkem času komaj privadili na delo.pa ga bomo že zapustili.
Kako smo zadovoljni z razlago izvajalca delovne prakse? Po mojem mnenju njegova razlaga zadošča, vendar bi bilo bolje, če bi razlagal med samim potekom dela, ne pa pred delom oziroma
tevati te-le momente:	naziv
naloge, cilj naloge, postopek dela, sredstva za delo, tehnične pojme, strokovno teorijo, zahtevnost dela, dokumentacijo in čas naloge.
Že v prvem letniku opažamo, da se dijakom na delovni praksi nameče precej snovi, ki je v tako kratkem času ne morejo dojeti, časa za ponavljanje pa zmanjkuje. Komaj dobro spoznajo delovne prostore, delovna orodja, delovna sredstva, sodelavce in dnevno po eno nalogo, je 80 ur delovne prakse že mimo. Koliko so pridobili, pa naj odgovorijo sami.
po delu.
Kako vpliva razlaga izvajalca delovne prakse na nas? Razlaga izvajalca delovne prakse vpliva na nas pozitivno, saj je to dopolnilo k naši praksi. Ob vsestranski razlagi je tudi naše delo zadovoljivo.
Kaj si želimo: več razlage ali več praktičnega znanja? Po mojem mnenju naj ne bi izostala razlaga, seveda pa tudi ne praktično delo. Ob delu bi se privajali na bodoče delo, ob razlagi pa bi si še dopolnjevali znanje, ki smo si ga pridobili ob praksi. Zato je najbolje, da si izpopolnimo znanje z delom in razlago.
Jožica Knez
Prvi koraki na delo
Aleksander Gričnik
Razlaga
in praktično delo
Kulturno življenje v sozdu
Oceniti stanje kulturnega delovanja v SOZD MERX Celje je izredno zahtevna naloga, saj doslej posameznih aktivnosti nismo medsebojno usklajevali in dopolnjevali na nivoju sestavljene organizacije; ostajale so v okvirih temeljnih in delovnih organizacij.
Da bi ustrezno organizirali, popestrili in kvalitetno dvignili raven kulturnega življenja in udejstvovanja v sestavljeni organizaciji, je koordinacijski odbor zveze sindikatov konstituiral odbor za kulturno dejav-I nost. Kakšne so njegove naloge?
Osnovna naloga je uveljavljati, razvijati in programsko popestriti vse oblike organiziranega kulturnega udejstvovanja v vseh delovnih okoljih sestavljene organizacije. Kaj to pomeni? To pomeni, da je potrebno k aktivnemu udejstvovanju na področju kulture pritegniti čim več delovnih ljudi, zlasti tiste, ki imajo veselje in nagnjenje do posameznih zvrsti kulturnega udejstvovanja. Le s spodbujanjem in krepitvijo kulturnega dela v sleherni delovni sredini se bomo delavci usposobili za dojemanje družbenih kulturnih dobrin, ki jih materialno podpiramo na temeljih svobodne menjave dela.
Kaj torej hočemo storiti? V slehernem delovnem okolju je potrebno uveljaviti vsaj eno izmed oblik kulturnega delovanja, pa četudi je to samo skromen recital. Na raven sestavljene organizacije je potrebno prenesti vse tiste kulturno-umetniške dosežke posameznih okolij, ki to s svojo umetniško vrednostjo zaslužijo. Uvesti moramo enotno programsko politiko na vseh področjih kulturnega delovanja Nenehno si moramo prizade-
vati za vzgojo lastnega strokovnega kadra, ki bo sposoben organizirati kulturno udejstvovanje tudi v drugih delovnih sredinah v okviru sestavljene organizacije in nuditi takšne organizacijske in materialne pogoje, ki bodo omogočali aktivno udejstvovanje na vseh področjih kulturnega življenja.
Če konkretiziramo navedeno programsko usmeritev odbora za kulturno dejavnost, moramo reči, da bomo vso skrb in delo posvetili formiranju pevskega zbora sozd Mera Celje (rok eno leto), pripravi celovečerne dramske predstave (rok eno leto), organiziranju potujoče likovne
razstave v delovnih sredinah in dogovorom o programski politiki na tem področju (rok šest mesecev), na področju literarne umetnosti pa se bomo organizirali tako, da bomo v šestih mesecih pričeli izdajati literarno prilogo v okviru glasila sestavljene organizacije.
Upamo, da bodo našo programsko usmeritev podprli v slehernem delovnem okolju in da bo hkrati spodbuda za oživitev ali poživitev različnih področij kulturnih dejavnosti. Upamo, da bo skozi naše skupno delo kultura v združenem delu dobila mesto, ki ji pripada. Odbor za kulturno dejavnost
Stopinje v ustvarjalnost
Odbor za kulturno dejavnost načrtuje izdajo posebne literarne priloge. Zatorej po-. gumno ošilite peresa, obrišite prali s svojih zapiskov, zatrite strah in sram ter nam čimprej pošljite svoj prispevek. Stopinje vam že v tej številki utira ZDENKA DETIČEK.
Uredništvo
V_______________________
-----------—	N
STOPINJE V USTVARJALNOST
Kje ste, prijatelji?
Ljubim in še hotela bi ljubiti, tako rada bi, da bi imel me rad nekdo, pa ne tako, pa ne zato,
le z mehko toplo roko	»
naj me poboža samo.
Le kam naj grem iskat ljubezen tako, prijatelji so vsi se izgubili, ne vem, zakaj, ne vem ne kdaj
le srce pravi mi k materi nazaj,
njena ljubezen je nespremenljiva, neuničljiva.
V	naši menzi
V	naši menzi v tretjem štuku vse je kot v hotelu,
le to srce si je želelo, da bolj komot bi jelo, če pa zdaj kaj v redu hi pa bodimo kar tiho, kar smo sami skuhali, to užitno ni.
Zjutraj frišne žemlce, buhtlne in kiflce, Z kavica in šoki vsake sorte, tudi čajček je za pit, z njim si zjutraj splahneš »rit« da potem lahko spet začneš pit.
Ob devetih za čas malce pa nastane gužva, vsak se rad preriva, opravke druge še planira,
.	polno jih je kot podgan
vsepovsod po hiši, gor in dol prešnofajo čisto vsaki dan.
Pa kaj če more bit tako, v pisarni je vedno luštno blo, le zakaj dekleta tarnajo, kar v rednem času fertik ni, domov se nese, tam trpi, nadurno delo močno se krepi.
V	prodaji tam vam rečem je pa mal drugače,
ko ravno mal zadrma,
Že stranka ga ožema, ga sprašuje, nateguje, da mu je kar vroče, če pa dost prijazen ni, se tole mu zgodi.
V	pritožno knjigo ga zapiše, zraven mu še fris nariše,
da bi bolje prepoznali ga, kolne levo, kolne desno,
Živeti danes res je smešno, saj nikjer ni mira pravega.
Ko od jeze ves si bled, pa zgodi se tole, da išče te inšpektor poslal ga je občinski sektor, da preveri vse artikle, če imajo cene, gorje, če kateri kaj fali, se ve, da plačaš ti.
Ves obupan v menzo hitiš, a tu od jeze skor znoriš,
saj tople malce nikdar ne dobiš,	^
prižgeš si v stiski cigaret, požreš ga skoraj s filtrom vred in premišljuješ, kakšen je ta svet.
Če danes sploh je kje še raj, to se sprašuješ vekomaj, življenje to je večni direndaj, naprej porivaš, pa ne gre, nazaj ti vedno zdrsne vse, v stoletju dvajsetem vse znorelo je, v tej naglici se vsem mudi, le kje bi človek našel še moči!?
v___________________________________ . ________________________J
Stran 10
Februar 1982
!)
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Celje je dne 18. II. v novem tedniku objavila naslednji
NATEČAJ
za evidentiranje upravičencev do stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, za leto 1982
1.
Pri natečaju za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (med nadaljnjim besedilom — solidarnostna stanovanja), lahko sodelujejo:
—	delavci z nižjimi dohodki, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih,
—	občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela,
—	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši ter za delo nesposobni občani in
—	mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok.
Upravičenci, ki želijo pridobiti solidarnostno stanovanje, pešljejo vloge, opremljene z dokazili, podatki in potrdili, stanovanjski skupnosti, in sicer:
—	delavci preko svojih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti,
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, preko Občinskega sindikata obrtnih delavcev,
—	upokojenci in invalidski upokojenci preko svojih društev upokojencev,
—	borci NOV, kmetje borci NOV in vojaški vojni invalidi preko svojih združenj borcev NOV,
—	upravičenci do stalne družbene denarne pomoči preko Občinske skupnosti socialnega skrbstva,
—	drugi občani pa preko krajevne skupnosti, v kateri živijo.
Organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo vloge z mnenjem in predlogom svojega pristojnega organa poslati v razpisnem roku stanovanjski skupnosti.
3.
Vlogi za solidarnostna stanovanja je treba priložiti:
—	potrdila o skupnih dohodkih družine oziroma gospodinjstva v letu 1981 (osebni dohodki, nadomestila, pokojninski prejemki, invalidnine, štipendije, otroški dodatki, preživnine in podobno),
—	potrdila o premoženjskem stanju,
—	potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu in
—	druga potrdila glede na posebne socialno-materialne, zdravstvene ali druge okoliščine posameznega upravičenca.
4.
Rok za sprejemanje vlog znaša 30 dni od dneva objave tega natečaja.
Vloge za solidarnostna stanovanja je treba v natečajnem roku poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje, Celje, Gledališka 4.
5.
Upravičenosti do solidarnostnega stanovanja bodo ugotavljali v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje (Uradni list SRS št. 32,80).
Če bo med postopkom za sprejetje prednostne liste pričako-valcev solidarnostnih stanovanj po tem natečaju že sprejet in začel veljati nov Pravilnik o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, se bo končal postopek in sestavila prednostna lista pričakovalcev stanovanj v skladu z osnovami in merili, ki bodo določena s tem pravilnikom.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje
Zapustil nas je mizarski delavec Franc Romih
Neprijetno nas je vznemirila sodelavca in skrbnega moža ter ivest, da so te odpeljali v bolnišni- očeta, saj si zapustil svojo drago co, še mnogo težje pa smo spre- ženo in tri otroke, ki jim je kruta jeli kruto obvestilo, da se ne boš ' usoda sredi življenjskih načrtov več vrnil med nas. Nemo smo ob- vzela tisto, kar jim je bilo naj-stali sredi dela, ker preprosto dražje. Zahvaljujemo se ti za nismo verjeli tej kruti resnici. V tvoje dolgo sodelovanje, ohranili DO Ment si se zaposlil v letu te bomo v spominu kot prizadev-1968 in vse do zadnjega marljivo nega delavca in prijatelja, do-opravljalmizarska dela in naloge brega moža in skrbnega očeta, v TOZD Transport in obrtne sto- Slava ti. ritve. Poznamo te kot dobrega	DO blagovni center Celje
Mi in Merx
Srečni in presenečeni
, Dobili smo povabilo na tradicionalno srečanje upokojencev s kolektivom. Zelo sem se razveselila obvestila, da se zopet snidemo in vidimo.
Prepeljali smo se s posebnim avtobusom iz Titovega Velenja, Šoštanja in ostalih krajev, kjer živimo bivši delavci našega podjetja, ki ni pozabilo na nas. Odpeljali smo se do nove Merxove trgovine v Bevčah pri Velenju, ki smo si jo ogledali. Bila sem presenečena nad ureditvijo in zalo-
gami. Vse vrste mesa, kava, mlečni izdelki, alkoholne pijače... Nato smo nadaljevali pot do Mislinje. Tudi tam je lep Merxov objekt. Zelo sem bila začudena, kako naš kolektiv to zmore in ugotovila sem, da se z voljo in mislijo na vsak vložen dinar lahko veliko napravi.
Tovariš Stane Mele, direktor DO »Potrošnik«, nas je seznanil s poslovanjem DO »Potrošnik«. V lepo podanih besedah smo
spoznali, kako danes posluje SOZD Merx. Tudi nam se je zahvalil za minulo delo, na kar smo bili vsi ponosni in veseli.1*
Imeli smo tudi zelo dob rt/ za- ■ kusko. Po njej nam je tovarišica razdelila novoletne nagrade, nato je vsakemu upokojencu čestital še direktor. Vem, da so to težko žrtvovali, toda so! Mi pa smo celotnemu kolektivu Merxa zelo hvaležni za izkazano priznanje.
V letu 1982 želim celotnemu kolektivu Merxa obilo uspehov, zadovoljstva in osebne sreče.
Tončka Florjan Titovo Velenje, Stanetova 37
Zahvala
Za izkazano pozornost in lepa spominska darila, ki sem jih prejela ob odhodu v pokoj, Se iskreno zahvaljujem poslovodskemu osebju Merx TOZD Gostinstvo in turizem Radlje ob Dravi in poslovodskemu osebju iz gostinskih obratov TOZD Ravne na Koroškem, na obf močju gostinstva Prevalje.
Vsem poslovodjem želim |e nadalje veliko delovnih uspehov v vodenju svojih gostinskih obratov.
Mimica Sterle Spodnji kraj 4š Prevalje
z	------
Uredništvo Vestnika se je povečalo za enega, zdaj sicer še majhnega urednika. Glavna in odgovorna urednica je rodila — sina. S čestitko se pridružujemo njenim željam.
•	Uredniški odbor
V___________________________/
Z	-----------------------
Pravna posvetovalnica
Odgovori na vprašanja
V našem glasilu smo že imeli rubriko, ki je bila namenjena odgovorom na vprašanja pravne narave. Pobudo zanjo ste nam dali vi. Vprašanja naslavljajte na uredništvo Vestnika, mi pa bomo poskrbeli za ustrezne odgovore, ki vam bodo pomagali pri razreševanju težav pri delu ali doma.
Dvakrat pomaga, kdor takoj pomaga!
Prehod
stanovanjske
pravice po smrti
imetnika
stanovanjske
pravice
Vprašanje: Na stanovanje ste vzeli svojo sorodnico, s katero živite v skupnem gospodinjstvu in ki vas oskrbuje, ker ste skoraj nepomični. Ali bi bila ta sorodnica v primeru vaše smrti upravičena ostati v stanovanju?
Odgovor: Če bo vaša sorodnica skupaj z vami stanovala in živela v ekonomski skupnosti najmanj dve leti, bi imela po veljavnem zakonu o stanovanjskih razmerjih kot uporabnica stanovanja tudi po vaši smrti pravico še naprej uporabljati stanovanje in bi postala nova imetnica stanovanjske pravice.
Daljši
porodniški
dopust
Vprašanje: Komu pripada daljši porodniški dopust in koliko znese ta dopust?
Odgovor: Po samoupravnem sporazumu o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta ima pravico do daljšega porodniškega dopusta upravičenec, ki neguje dvojčke ali težje telesno oziroma duševno prizadetega otroka, ki potrebuje daljšo in skrbnejšo nego. Pravica do daljšega porodniškega dopusta traja v primeru popolne odsotnosti z dela do 12. meseca otrokove starosti, v primeru, če upraviče-
nec dela 21 ur na teden, pa do 17. meseca otrokove starosti.
Cestnina
Vprašanje: Radi bi vedeli, kateri delovni invalidi so"oproščeni plačevanja cestnine?
Odgovor: Po odloku o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motoma vozila, se pristojbina za cestna motoma vozila (cestnina) ne plačuje za osebne avtomobile in motorna kolesa delovnih invalidov z 80-odstotno ali večjo telesno okvaro ali s telesno okvaro, ki ima za posledico 60-od-stotno ali večjo nesposobnost spodnjih okončin (nog), če je vozilo namenjeno za njihov osebni prevoz.
Razdedinjenje
Vprašanje: Zanima vas, iz katerih vzrokov in na kakšen način se lahko razdedini dediča?
Odgovor: Vzroki, zaradi katerih se lahko razdedinijo dediči, ki imajo pravico do nujnega deleža, so v zakonu o dedovanju izčrpno našteti. Tako lahko oporočitelj razdedini nujnega dediča: če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje prekršil nad zapustnikom; če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše; če je storil kakšno kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne družbene ureditve ali varnost Jugoslavije; če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Razdedinjenje je treba izraziti v oporoki, in sicer na nedvoumen način, pri čemer je koristno, ne pa nujno, da oporočitelj navede tudi razlog za razdedinjenje.
Družinska
pokojnina
Vprašanje: Vaš sin je postal po končanem šolanju in preden se je redno zaposlil zaradi posledic prometne nesreče popolnoma nezmožen za delo. Ali bo upravičen do družinske pokojnine za vami?
Odgovor: Otrok, ki postane popolnoma in trajno nezmožen za delo po starosti, do katere je otrokom zagotovljena pravica do družinske pokojnine (do dopolnjenega 15. leta starosti, če se redno šolajo, pa do konca rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti), vendar pa pred zavarovančevo smrtjo, pridobi pravico do družinske pokojnine, če ga je zavarovanec do svoje smrti preživljal.
Najnižji zajamčeni osebni dohodek
Vprašanje: Zanima vas, koliko znaša najnižji zajamčeni osebni dohodek v SR Sloveniji?
Odgovor: V Uradnem listu št. 11-81 je bil objavljen Odlok o povečanju najmanjšega osebnega dohodka, ki znaša 5100 dinarjev.
Podaljšano
zavarovanje
Vprašanje: Zaradi strokovnega izpopolnjevanja nameravate za dalj časa prekiniti delovno razmerje. Ali in kako se vam bo ta čas štel v zavarovalno dobo?
Odgovor: Čas strokovnega izpopolnjevanja ali specializacije po prekinitvi delovnega razmerja, in sicer največ dve leti, se všteje v zavarovalno dobo, če se zavarovancu podaljša zavarovanje s plačilom ustreznega prispevka za podaljšano zavarovanje.
i
i
I
t
t
i
I
I
i
1
i
1
z
S
I
1
t
1
1
1
Stran 11
v .	-	'	'	' v, .	iV	. '	(
Za razvedrilo
I NAŠ ALP. I SMUČAR IZ PRVE EKIPE		APARAT ZA OPRAVLJANJE ANALIZ	IGRALEC SLOV. NAR. GLEDAL. V TRSTU	ERICH TELLER	TEKMOV. ČOLN		[ESpi ZORIN/"			RISANA ZGODBA Z BESEDILOM	VOJAŠKO SPREMSTVO	STVAR	VRSTA VRBE	TORINO	NOETOVA BARKA	FRANCOSKA REKA (RONA)	SESTAVIL: R. N.	ANGL. PODJETNIK, UTOPIČNI SOCIALIST (ROBERT)	INDONEZ. ŠAHOVSKI MOJSTER	NEIZPROSEN, TRD ČLOVEK	PRIPADNIK ADAMITSKE VERSKE SEKTE	-
KANAL ZA ODVAJANJE ODPADNIH VODA										*							PEVKA ONDINA					
																	PAKET, OVITEK					
						USTROJ ir																
STAROGR. KIPAR								ANG. FILM. IGRALEC														
								TRIMEST. ŠTEVILO														
ZELEN OKRASNI KAMEN, NEFRIT		■-		NEZGODA										KRAJ PRI KAMNIKU								
				SLOV. DRAM. REŽISER (SLAVKO)										ITALIJ. MOŠ. IME								
ST. SLOV. GRAFIK				-							>	NEGIBNOST, TRDNOST	OPERA J. MASSENETA						OLGA MEGLIČ			
													ALPINIST IZ KRANJA						UMET. VODNE POTI			
MANJ PO- i GOSTO IME KITAJSKE					KANON	-					IGRALKA GLAŽARJEVA				EGON TOMC			GR. ČRKA				
																		KRAJ BLIZU NOVE GORICE				
					PLETENA KOŠARA																	
															ODKOPA- VANJE							
OBIČAJ V TRG. ZLASTI BORZNEM PO SLOVANJU								POLITIK DR. BEBLER		BIVŠI KAM-BOŠKI OE-NERAL IN POLITIK	ODPRTINA V STENI					PRITOK RENA V ŠVICI	PESNIK OGEN					
											PR. IME MESTA KALINJIN											
VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI				VODILNA, NAPREDNA STRANKA													PALEC, COLA				ANTON AŠKERC	
				PISATELJ FLEMING																		
VEŽA, PREDDVERJE			-			POMEMBNA ZMAGA, USPEH											POŠKODBA TKIVA					
																	NIKOLA TESLA					
						GALINA ULANOVA																
MESTO V KALIFORNIJI (HOL-LYWOOD)				1 1 t									ZNAMENITA RIMLJANKA, MATI BRATOV GRAKH									
ZAJEDALEC VINSKE TRTE				-		1 I %				KONEC POLOTOKA			USNJE NA ZADNJEM DELU ČEVLJA						>-	■		
Najgrša spaka Združenih držav
Znani ameriški opravljivi časopis National Enquirer je podelil petsto dolarjev in brezplačno bivanje v Las Vegasu zmagovalki tekmovanja za nagršo spako. Agencijska vest še navaja, da se srečna šampionka piše VVinters in da je stara 37 let. Vsaka podobnost z našimi obrazi ob zadnjih podražitvah — je zgolj slučajna...
Ali ste že slišali, da...
živila, obarvana oranžno, rdeče ali rumeno, spodbujajo tek, medtem ko je učinek tako imenovanih mrzlih barv ravno nasproten.
Največja veriga blagovnih hiš
pripada ameriškemu koncernu J. C. Penney Comp., ki so ga ustanovili leta 1902 v Wyomin-gu. Danes ima ta koncern okrog
2.000	blagovnih hiš v Združenih državah Amerike, v Belgiji in Italiji. Skupna površina njihovega prodajnega prostora znaša pet milijard in sedemnajst milijonov kvadratnih metrov.
Dražba
umetnin
Največja in najstarejša firma za prodajo umetnin na svetu je Sotheby Parke — Bernet s sedežema v Londonu in New Yorku. Ustanovili so jo leta 1744. Leta 1974 so iztržili 94 milijonov funtov. Največji promet na eni sami licitaciji je znašal 29,'9 milijona švicarskih frankov. To je bilo na licitaciji, ki jo je 21. novembra 1973 v Ženevi pripravila londonska firma »Christie's«.
Poštena
nepoštenost
Posebno vrsto poštenosti je pokazal ropar neke banke v francoskem mestu Nimesu, ki je od blagajnika zahteval 60.000 frankov. Osupli in prestrašeni blagajnik mu je brez besed izročil okoli 90.000 frankov. Izsiljeva-
je.ker se nahaja 206 metrov pod morsko gladino.
Kontracepcija za golobe
Občinska uprava v bretonskem mestu Rennesu se je odločila, da čimprej zmanjša število golobov v mestu. Golobicam
prejšnji mesec napolnila 140 let, je umrla v bolnišnici v Sao Paolu zaradi infarkta. Kot je zabeležil brazilski tisk, je zapustila 50 vnukov, 90 pravnukov in 10 pra-pravnukov. Sama je sicer imela 14 otrok, najstarejši med njimi, Pedro, ima skoraj sto let. Starost Gertrude Conceicao so ugotovili pred petimi leti, ko so ji dodelili socialno pomoč. Pristojni dr-
lec je pazljivo preštel denar in mu, ko je ugotovil napako, vrnil razliko, potem pa jo popihal neznano kam.
Ali ste že slišali, da...
se-Američan VValter Cawang ukvarja s precej nenavadnim konjičkom — zbira kreditne kartice. Vneti zbiralec se ponaša s svojo zbirko, ki tehta sedemdeset kilogramov.
Svojevrsten
svetovni
rekord
so dosegli v nočnem lokalu »Na zunanjem robu« v San Franciscu v Kaliformiji. Prvega avgusta 1971 so v njem izvedli 151. policijsko racijo.
Najnižji nočni lokal
na svetu je »Minus 206« v Tiberiji v Izraelu na obali Galilejskega je era. Tako se imenu-
bodo vsak dan dali kontracepcijsko pilulo z okusom po koruzi, skrito med druga koruzna zrna, ki jih sicer dajejo golobom kot pičo. Pilule ne škodujejo niti golobom niti drugim pticam, vendar so drage: akcija bo stala več kot 50.000 frankov (okoli
400.000	dinarjev).
Največja farma kokoši
je tako imenovana Egg City (Jajčje mesto) v Moor Parku v Kaliforniji. Zavzema površino 242 hektarov, ustanovil pa jo je leta 1954 Jules Goldman. Tamkajšnje kokoši vsak dan znesejo približno 2 milijona jajc. Samo za gnoj iz kokošjih iztrebkov dobiva lastnik farme letno 70.000 dolarjev.
Umrla
najstarejša
Brazilka
Najstarejša Brazilka Gertru-des Maria da Conceicao, ki je
žavni urad ji je priznal rojstni list, na katerem piše, da se je rodila 19. januarja 1842. Pisati ni znala, večji del življenja pa se je preživljala s šivanjem lutk.
Najdaljša
klobasa
je bila dolga 952 metrov, napravila pa jo je 29. junija 1966 skupina tridesetih mesarjev v Scunthorpeu v Veliki Britaniji. V njej je bilo 330 kilogramov mesa, 76 kilogramov zelenjave in ustrezna količina začimb.
Največja pivnica na svetu
je Mathaser v Munchnu v Zvezni republiki Nemčiji. V njej dnevno iztočijo povprečno
48.000	litrov piva. Zgradili so jo leta 1829, med vojno je bila porušena, po drugi svetovni vojni so jo ponovno zgradili in danes lahko sprejme 5.500 gostov.
AJi ste že slišali, da...
se je osemdesetletni Italijan Alfonso de Angelis, ki je diplo-lomiral iz kemije, prava in medicine, znova vrnil v šolske sklopi — zdaj študira politične vede_
Najstarejše
podjetje
na svetu je Faversham Oystre Fishery Company v Favershamu v Veliki Britaniji. Ukvarjajo se z vzgajanjem in prodajo ostrig. Priznanje, ki so ga dobili leta 1930, pravi, da so »obstajali že od pamtiveka«, kar v Angliji pomeni pred normandijsko invazijo (1189).
Prva pomoč za zaljubljence
Christian Roth, sanjač in romantik, kakor pravi o sebi, nudi prvo pomoč tistim, ki ne znajo izražati svojih čustev. Pri njem se oglašajo zaljubljeni Švicarji, ki bi radi napisali ljubezensko pismo, pa tega niso sposobni, ker se pač niso nikoli naučili ali pa so že pozabili. Običajno gre za prošnje za prvi zmenek ali za izpoved ljubezni. Roth pravi, da ne zna pisati ljubezenskih pisem za ženske, kajti »one mislijo drugače in so bolj tenkočutne kot moški«.
Ali ste že slišali, da...
so v monaškem biokemičnem inštitutu vzredili iz ličinke navadne delavke čebeljo matico. Takšne laboratorijske matice se v čebelnjaku obnašajo normalno in čebele jih sprejmejo kot svoje...
z---------------------\
Rešitev križanke iz 1. številke Vestnika
Vodoravno:	SPRAVA,
PAPP, NERVOZA, TRANSPORTER, ODOAKER, RESA, ADORNO, VEDRINA, ASTMA, EDI, | PLOMIN, DD, STEINER, : NIAS, NAMA, TORTAR, \ SKALPEL, IVA, NP, PI-RANDELLO, KLEN, | ONOMATOPOIJA, VRLOST, SIMA, ENER- | GETIKA, STO, TKON, ! MARR, AVAL, TAN
y
Hotel z največ sobami
na svetu je 12-nadstropn Hotel Rosija (Rusija) v Moskvi Ima 3.200 sob, v katere lahke sprejme 5.500 gostov. Z drugim . besedami, če bi kdo hotel pre spati po eno noč v vsaki sobi teg< hotela, bi za to potreboval pri bližno osem let in pol. V hoteli 93 dvigal in njegova plesna dvorana je verjetno največja m svetu.
Največji banket v zgodovini
je pripravil francoski predsednik Loubet v Tuilerijskih vrtovih (v Parizu) 22. septembra leta 1900. Na banket je povabil
22.000	občinskih načelnikov in predstavnikov. S tipičnim galskim smislom za humor in dvoumnost je ta banket vstopil v zgodovino kot »Le banquet des 100.000 maires« (»Banket 100.000 načelnikov in načelnic«).
Pred nami so prve zimske igre sozd Mera
Odbor za šport in rekreacijo pri konferenci sindikatov Celje je za izvedbo prvih zimskih iger na svoji drugi redni seji imenoval organizacijski odbor za izvedbo iger v naslednji sestavi:
Jože GRAČNAR — predsednik
Franc PETAUER — podpredsednik
Stane MELE — član Elza SAGADIN — član Zdenka ZIMŠEK — član Drago MEHLE — član Mojca KUMER — član Dani VOVK — član Stanko ŠOP AR — član Boris KMET — član Jože SEDOVŠAK — član Mirjam BEVC — član ~~ 'Helena MUHOVEC — član Dušan ILOVAR — član Miro VERDNIK — član Organizacijski odbor se je odločil, da bodo 1. zimske igre letos dne 12. marca in sicer na KOPAH nad Slovenj Gradcem. Pričetek veleslaloma bo ob 10. uri, smučarskega teka pa ob 13. uri.
Propozicije tekmovanja so naslednje:
1.	Tekmovalke in tekmovalci tekmujejo v veleslalomu (en tek) in v smučarskem teku.
2.	Kategorije: .
ŽENSKE:
skupina A — rojene 1952 in kasneje
skupina B — rojene do 1951 MOŠKI:
skupina A — rojeni 1952 in kasneje
skupina B — rojeni od 1942 do 1951
veterani — rojeni do 1941
3.	Dolžina proge za smučarski tek je 2 km za ženske in 5 km za moške.
4.	Za vsako delovno organizacijo lahko nstopijo po trije tekmovalci v vsaki kategoriji, točkujeta pa se po dva najboljša.
5.	Pravico nastopa imajo le tisti člani delovne organizacije, ki so v rednem delovnem razmerju. učenci v gospodarstvu in kooperanti, ki nimajo v sezoni I 980-81 jugo točke v zadnji izdaji kategorizacije smučarske zveze Jugoslavije. Kot dokazilo je seznam tekmovalcev, ki ga potrdi individualni poslovodni organ delovne organizacije, ki ga le-te pošljejo istočasno s prijavo.
6.	Vsak tekmovalec lahko nastopi samo v eni kategoriji. Nastop starejših v mlajši kategoriji je dovoljen.
7.	Točkovanje:
Točkovanje izvajamo po sistemu seštevanja rezultatov tekmovalcev posamezne kategorije tako, da najmanjši skupni re-
Opravičilo
Bralcem se opravičujemo, ker smo pričujočo številko zaradi tehničnih ovir izdali nekoliko kasneje.
Uredništvo Vestnika
X__________________________y
zultat predstavlja najboljšo uvrstitev.
Glede na dobljeni vrstni red po kategorijah se določi število točk in sicer po sistemu, kot sledi:
1.	mesto — 25 točk
2.	mesto — 20 točk
3.	mesto — 15 točk
4.	mesto — 12 točk
5.	mesto — 11 točk
6.	mesto — 10 točk
7.	mesto — 9 točk 15. mesto — 1 točka
Točke, ki jih je posamezna delovna organizacija dosegla po kategorijah, se seštejejo, skupni seštevek pa nam da vrstni red ekip.
Vrstni red ekip določamo ločeno za moške in ženske ter za veleslalom in smučarski tek.
Vrstni red po kategorijah se ugotavlja tudi glede na število uvrščenih tekmovalcev, tako da
/	X
Blagovni center sodeloval na SŠI '82 v veleslalomu
Uspešno so vijugali
Komisija za šport in rekreacijo pri DO Blagovni center je na razpis ZTKO Celje prijavila moško in žensko ekipo v petih kategorijah za tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanje je bilo februarja na smučiščih na Golteh. Sodelovalo je 419 tekmovalcev.
Naše prvo sodelovanje je bilo zelo uspešno, saj je ženska ekipa osvojilo ekipno 7. mesto in moška ekipa 16. mesto.
Rezultati posameznikov po kategorijah:
Moški do 25. let: Ivenčnik Martin 66, Jordan Iztok 71, Vodušek Roman diskvalificiran (98 prijavljenih tekmovalcev).
Moški od 26 do 33 let:
Jovan Ljubo, 2, Tamše Boris 61, Breznikar Konrad odstopil (112 prijavljenih).
Moški od 34 do 39 let. Kovačič Alojz 39, Hriberšek
Brane 45, Cekuta Miran 47. (100 prijavljenih).
Ženske do 29 let: Petrovič Brigita 11, Križnik Olga 43 (85 prijavljenih tekmovalk).
Ženske nad 30 let: Padežnik Slavica 4, Kitek Anica 15,
(66 prijavljenih).
Zaradi odsotnosti nista vozili Rednak Helena in Iršič Dora.
Izredno športno vzdušje je skalilo slabo vreme, zlasti megla in tudi že pomanjkanje snega, vendar smo z uspehi naših tekmovalcev izredno zadovoljni.
Od njih, pa tudi od starejših tekmovalcev nad 40 let, izmed njih na tem tekmovanju nismo imeli predstavnikov, pričakujemo takšne uspehe tudi na 1. zimskih športnih igrah SOZD Merx, ki bodo 12. marca 1982 na Kopah.
Zdenka Zimšek
______________________ J
se najprej uvrstijo delovne organizacije, ki imajo dva uvrščena tekmovalca in šele za njimi delovne organizacije s po enim uvrščenim tekmovalcem.
Končni vrstni red uvrstitev delovnih organizacij predstavlja seštevek vseh točk v vseh kategorijah tako veleslaloma kot smučarskega teka.
Zmagovalna je tista delovna organizacija, ki je dosegla najvišji skupni seštevek točk.
8.	Tekmovalke in tekmovalci startajo po naslednjem vrstnem redu: ženske B, ženske A, veterani, moški B, moški A.
9.	Pismeno pritožbo lahko vloži samo vodja ekipe vodji tekmovanja pol ure po končanem tekmovanju kategorije.
10.	Vsi tekmovalci in tekmovalke morajo imeti potrjene zdravstvene izkaznice, katere ima med tekmovanjem vodja ekipe.
11.	Startne številke, bloke za malice in poldnevne karte (od 9. do 14. ure) dvignejo vodje ekip eno uro pred pričetkom tekmovanja na Kopah (Partizanka).
12.	Nagrade:
Prvi trije uvrščeni tekmovalci v posamezni kategoriji prejmejo
diplome.
Prvouvrščena ekipa v veleslalomu in smučarskem teku za ženske oz. moške prejme pokal v trajno last, drugo in tretje uvrščeni pa diplome.
Prvouvrščeni ekipi po seštevku točk žensk in moških v veleslalomu oz. smučarskem teku prejmeta pokal v trajno last, drugo in tretjeuvrščeni ekipi pa diplome.
Prvouvrščena ekipa po seštevku točk v velesalomu in smučarskem teku prejme prehodni pokal in pokal v trajno last, drugo in tretjeuvrščeni ekipi pa pokal v trajno last.
13.	Razglasitev rezultatov bo eno uro po končanem tekmovanju v Partizanki na Kopah.
Predvidevamo, da se bodo za barve svojih ekip borili tako tisti, ki so že pravi mojstri belih strmin kot oni, ki se bodo tokrat še nevešče prvič spustili med vratci po pohorskih strminah.
Pričakujemo, da bodo prišli na svoj račun tudi navijači vseh ekip, ki bodo spodbujali tekmovalce tako, da bo tekmovanje potekalo v pravem športnem vzdušju.
Na svidenje na Kopah!
Dušan Ilovar
O delu odbora za šport
in rekreacijo
Predsedstvo koordinacijskega odbora sindikatov sozd MERX Celje je na svoji seji sprejelo sklep, da se poleg odbora za letovanje in oddih, odbora za kulturno dejavnost formira tudi odbor za šport in rekreacijo na nivoju sozd Mera Celje. Na prvi seji odbora so člani sprejeli program dela, ki ga mora potrditi še koordinacijski odbor sindikatov sozd Mera Celje. Akcije, ki jih nameravamo izvesti v letu 1982, so naslednje:
1.	ZIMSKE IGRE SOZD
MERX
Discipline:
—	veleslalom za ženske in moške
—	smučarski tek za ženske in moške
Kategorije:
Ženske:
skupina A — rojene 1952 in kasneje
skupina B — rojene do 1951 Moški:
skupina A — rojeni 1952 in kasneje
skupina B — rojeni od 1942 do 1951
veterani — rojeni do 1941 Rok: februar 1982
2.	LETNE IGRE SOZD MERX
Discipline:
Ženske
kegljanje, plavanje, streljanje, tek, kolesarjenje, namizni tenis
Moški:
kegljanje, plavanje, streljanje, tek, kolesarjenje, namizni tenis, šah, mali nogomet, vlečenje vrvi Rok: maj—junij 1982
3.	TRANSVERZALA SOZD MERX
V KOLESARJENJU
Transverzala, katere dolžina bi znašala ca. 300 kilometrov, bo vodila skozi vse občine, v katerih ima sozd Mera svoje poslovalnice.
Rok: skozi vse leto 1982
4.	100 DELAVCEV SOZD NA TRIGLAV
Izlet, s katerim želimo popeljati 100 delavcev sozd Mera
Celje na Triglav, bo predvidoma trajal tri dni.
Rok: avgust 1982
5.	Organizacija tekmovanj med delavci sozd iz posameznih strok (kuharji, kosci, natakarji, strojepiske...)
Rok: skozi vse leto 1982
6.	PIKNIK
DELAVCEV SOZD MERX Rok: september 1982
Upamo in želimo, da bi se omenjenih akcij udeležilo čim večje število delavcev sozd Mera, ker bo množična udeležba najboljša spodbuda za nadaljnje delo odbora za šport in rekreacijo.
Dušan Ilovar
Glasilo SOZD Mera Celje izdajajo delovne organizacije Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slov. Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slov. Konjice. Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli in gostinstvo Celje, Turist Mozirje, Košenjak Dravograd, Zdravilišče Dobrna. Reklama Celje in delovna skupnost skupnih služb sozda. Naklada 6.500 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana PERTINAČ (glavna in odgovorna urednica), Zdenka
ZIMŠEK, Karmen MAGVAR, Rado TERŽAN, Zdenka DETlCEK, Danica DOSEDLA, s kolektivno odgovornostjo: Boris KMET, Mirjam BEVC. Tehnični urednik: Marjan IVANUŠ — DELO — TOZD Delavska enotnost. Naslov uredništva: SOZD Mera, Ul. 29. novembra 16,63000 Celje (telefon (063) 21-352). Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mera Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1,72. Tisk.: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana.