62
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Nedeljska „Wien. Zeitg." razglaša Najvišja ročna pisma, s katerimi se sklicavate delegaciji k izrednemu zasedanju 1. marca t. 1. v Budapešt.
Prihodnja seja državnega zbora je v četrtek in na dnevnem redu je razun nadaljevanja razprave o delavskih bolniških založnicah tudi poročilo budgetnega odseka o izrednem kreditu 12 milijonov za opravo in obo-roženje deželne brambe in domobrancev. Bržčas sprejme se predlog brez razgovora. V zadnji seji odložil je svoj mandat pravi prototip predmestnega kričača, Yelixone-mec dr. Stingel, po:em, ko so mu njegovi volilci iz dveh okrajev naznanili nezaupnico.
O tem, kedaj bode pred delegacijami zadnja seja, še ni dokonečno določeno; predsedništvo tisi na to, da se potegne do sobote dne 26. februarija poglavitno za to, da odseki državnega zbora nadaljujejo svoje delovanje.
Med drugimi zboroval je včeraj odsek za pogodbo z Ogersko in je nadaljeval bankinske predmete.
Prvi bil je v razgovoru člen 82. pravil bankinih, ki določuje vnanjo obliko bankovcev.
Predsedoval je dr. Herbst, ker je bil knez Czarto* risky vsled smrti nečaka svojega zadržan vdeležiti se seje.
63
Pred vsem spregovoril je par besedi še Tirolec Neuner ter je svojo zadnjič stavljeno resolucijo v dveh nepomenljivih  besedah preraenil.
Za njim govoril je dr. Po ki u k ar s tem, daje od-lučno zagovarjal predlog pododsekov, da naj bode vrednost bankovca razvidna v vseh deželnih jezikih.
Gotovo je sicer, da se na bankovcih ne bo rešilo naše narodno vprašanje, gotovo pa je, da bi se s tem, ako bankovci ostanejo v sedanji, razžaljivi obliki, narodna razdraženost med nenemškirni narodi povekšala.
Ako se banki da privilegij, izdajati papirnata znamenja denarja in je vsakdo siljen, take bankovce sprejemati, tedaj je zahteva gotovo sila pohlevna, da je vrednost bankovčeva razvidna na njem in razumljiva za vse narode, kameri so siljeni ta denar spre:emati.
Kar pa to vprašanje najbolj poojstruje, je to, da smo pred zadnjo pogodbo zmiraj imeli mnogoje-zikovne bankovce. Največe razžaljeuje za vse Ne-nemce je v tem, da so se pri zadnji pogodbi na bankovcih izbrisali, kakor bi jih več ne bilo, ali pa, da si ni treba ozirati na druge narode kot samo na Nemce in Madjare. To preziranje je razžaljivo in tega ne bodemo nikdar trpeli vsaj brez resnega ugovora ne.
Ogerska se nikakor ne sme vtikati v to, kako razpolagamo z ono stranjo bankovca, katera mora vsaj za nas prosta ostati, mi se ne vtikamo v to, kaj stavi Ogerska na svojo stran, enako prostost pa zahtevamo za-se. Krivica se s tem, kar predlaga pododsek, ne zgodi nikomur.
Tudi ne pozabimo, da raztegnemo privilegij bankin tudi čez Bosno in Hercegovino, in pomisliti je, ali si pridobimo s tem sočutje Bošnjakov, ako jim vsilimo bankovce v sami madjarščini in nemščini.
Položaj je resen, vlada in država se prav v obilni meri obrača na požrtovalnost vseh naših narodov, zato bi bilo zelo napačno, v politiki narode naše dražiti s krivico, kakoršna je očividno v sedanji obliki bankovcev.
Za dr. Poklukarjem govoril je finančni minister Dunajevski se naglasujoč, da bi Ogerska v tako pre-membo gotovo ne privolila, razprave bi se zavlekle in ravno ker so časi nevarni, treba hiteti, da se pogodba kmalu zgotovi.
Dalje govoril je dr. Trojan približno tako kot dr. Poklukar s posebnim ozirom na češke razmere.
Dr. Madejski je potem naglašal. da mora, ker noče zaderžavati pogodbe z Ogersko, glasovati za vladin predlog, ako ravno po vsem prizna opravičenje pre-premembe sprejete v pododseku, glasoval pa bode za rezolucijo Neunerjevo.
Temu nasproti oglasi se dr. Hausner za predlog pododsekov; naglasujoč da se bistvenega zoper ta predlog do sedaj ni navedlo.
Edino, kar kažejo vsi ugovori je to, da Ogerska ne pritrdi tej premembi. To pa bi bilo vender preveč, da bi Ogri, ki še polovice skupnih stroškov ne dona-šajo hotli, celo naši državi narekavati, kaj sme in kaj ne sme. Tega je preveč. Kedar Ogrom kaj dobička kaže
ravnajo vse drugače. Govornik kaže neko ogersko srečko, katero je hotla daleč okrog spečati, in na tej se nahajajo prav lepo vsi avstrijski deželni jeziki. Govornik glasoval bo toraj za predlog pododsekov, pa proti resoluciji Neuner-jevi, ker je naprej očividno, da se Ogerska ne bo ozirala na njo.
Pri glasovanji bilo je za predlog pododsekov 9 členov, namreč: dr. Hausner, dr. Fanderlik, grof K i n s k y, baron Nadherni, Ozarkievicz, dr. Poklukar, dr. v. Tonkli, dr. Trojan in Zeit-hamer; proti jih je bilo pa levičarjev, Konservativcev in Poljakov skupaj 17.
Potem sprejela seje resolucija Neunerjeva 17 glasovi, v kateri se sicer to zahteva, kar je postavno nameraval določiti predlog pododsekov.
Dalje sprejele so se še vse ostale točke tega predmeta.
Štajerska. — Zadnjo nedeljo zbrali so se vodje nemške stranke v Gradcu in so pozvali k razgovoru tudi one štajarske poslance, ki so prejšni teden izstopili iz ^Nemškega kluba" namreč Foregger-ja, Derschatto, Ausserer-ja, Posch-a i. dr. Videti je, da se tem gospodom ni samo med mazal krog ust temveč, da so culi tudi mnogo grenkih, ker konec razgovora bil je ta, da izstopivši ne smejo nasprotovati onem poslancem, ki so v »Nemškem" klubu ostali, ter, da se morajo tudi izstopivši držati programa »Nemškega kluba.ki
Znano je, da je dr. Foregger odložil svoj mandat da bodo tedaj v južno-štajerskih mestih nova volitev. Priljubljenost Foregger-jeva že zarad osebe njegove ni velika, znan je tudi ravs njegov s celjskim dr. Glantsch-nigg-om. Vrh tega pa objavlja „Wiener Sonntags- und Montagszeitung" v svoji zadnji številki pod naslovom „dr. Foregger —der Anticorruptionist (Eine nette Geschichte), da je ravno ta dr. Foregger v neki dogodbi, kateri je jedro: navidezna prodaja premičnin v škodo upnikov, zastopal eno strank, sklenil dotično pogodbo, si zaračunal masten ekspensar in tako pripomogel k osleparjenji upnikov. In od takega človeka naj volilci južno-štajerskih mest pričakujejo, da bo deloval zoper korupcijo. — Nam je malo na tem, koga si nemškutarji tega volilnega okraja izbero za državni zbor, pa veselilo nas bo, ako si zopet izvolijo hrabrega antikorupcijonista — Foregger-ja.
Ogerska. — Trdi se, da ministerski predsednik Tisza misli vodstvo fiuančnega ministerstva dalje obdržati, kakor bi se bilo to začetkom mislilo. Namerava namreč izvršiti pomenljive osobne spremembe, vrh tega pa na novo vrediti davke, tako, da postanejo državni dohodki iz davkov stanovitni.
Pokazalo se bode tedaj, ali Tisza v resuici hoče, kar obeta, ali pa so to samo lepe obljube za predsto-ječe volitve. V obravnavah za Avstrijsko zarad ponov-ljenja pogodbe imel bo Tisza gotovo najodločilnejšo besedo. — O slabem gospodarstvu pri peštanski kraljevski operi in pa pri tamošnjem narodnem gledališči bilo je uže mnogo očitanja in znani so napadi na inteudanta
64
grofa Kegleviča v zbornici poslancev, pri katerih se je le nekako izredno zabranil krvavi dvoboj.
Tukaj podamo v pojasnilo omenjenega gospodarstva le nekoliko številk.
Pri operi proračuuani so bili dnevni dohodki za 1. 1886. na 202.000 gold., znašali so pa samo 135 000 gl. Potrebščina za osobne plače proračunana je bila na 465.283 gold., potrosilo pa se je 490.567 gold. in 6 kr. Sploh pa se je leta 1886. prekoračil proračun pri kraljevi operi za 154.137 gold., pri narodnem gledališči pa za 69.863 gold.
To so številke, katere kažejo, kako Madjari v svojih deželah sploh gospodarijo in iz katerih se lahko sklepa, da mora tam priti do gospodarskega poloma, ako prav kmalu ne vkrenejo na drugači tir.
Ruska. — Pomenljive vesti prinaša „Polit. Corr." od naše severne meje. Poroča se ji namreč, da je na ruskem Poljskem vlada zadnje dni nakupila velike množine žita za više kot tržne cene ia tako, da se mora kupljeno blago oddati vladi v prav kratkem času; prav tako nakupila je ruska vlada tudi mnogo drv, in pri tem nakupavanji pripustila je izredoma tudi židovske ponudnike.
V Bruselu izhajajoče glasilo ruske vlade „Nord" prinaša pomenljiv članek, v katerem se izražajo neke namere ruskega vnanjega ministerstva. Članek pravi: Ruska bo z največo pozornostjo opazovala dogodbe na nemško-francoski meji, in ako pride do nemško-francoske vojske, se Euska sicer ne bode vmes vtikala, temveč ostane neutraka, nikakor pa ne bode dopustila, da bi se Francoska še bolj osla bila. Da ji bo to mogoče , ne bode zarad izhodnega vprašanja pričela vojske ne z Angleško ne z Avstrijsko, temveč bode za sedaj Bolgarsko prepustila svoji osodi.
Ako bi bilo v tej izjavi izrečeno vse verjetno in pa stalno vodilo za rusko politiko, potem bi se nam nikakor ne bilo treba bati vojske. Toda take reči presučejo se včasih čez noč.
Nemška. ¦— Do včeraj došla so nam samo poročila o zadnjih trenutkih vsestranskih agitacij pred volitvami. Vlada imela je svoj policijski in vojaški aparat na nogah. V volilnih shodih prežali so vladni komisarji na vsako besedico, kakor hitro je kedo zinil ojstrejo besedo, bil je dotični volilni shod razpuščen; tako se je zgodilo v Berolinu volilnemu shodu, katerega je sklical vodja liberalne opozicije It i ch ter, tako mnogo drugim shodom središča in pa socijalistov. Bismark pripravlja se, kakor trdijo njegova glasila, na nov boj z opozicijo, ako bi mu pri teh volitvah spodletelo, obeta namreč, da bi tak državni zbor, kakor je bil po večini svoji prejšnji, zopet razpustil.
Volilni oklici vseh strank izrekoma oni opozicije so zaupljivi in deloma zelo odločni. Izmed vseh odlikuje se v tem oziru glasilo katoliškega središča „Ger-mania". Ta pravi: Brez strahu stopamo na volišče, ker vemo, da „Središče" ohrani tudi v prihodnje svojo
veljavo, da bode ono ostalo najmogočnejša stranka vsega zbora. Najhujše, kar se nam pri teh volitvah zgoditi more je, da izgubimo par glasov, najugodnejše pa, da pridobimo par glasov.
Kolikor do sedaj znano,"zmagal je v Strassburgu Francoz Kable, zoper katerega je vlada toliko delovala in toliko pretila. Skoraj pri vseh druzih do sedaj znanih volitvah v Berolinu in Monakovem pa pride do ožjih volitev, ker so do sedaj bile razcepljene različne vladi prijazne in vladi neprijazne stranke. Pri ožvh volitvah pa se bodo večinoma stranke opozicije zedinile in tako — bo za Bismarka prav malo vspeha iz te velikanske volilne borbe. V obče zna vlada pridobiti nekoliko glasov, teško pa, da bi dobila večino. Precej sedežev zgubila bo Eichte;jeva stranka, socialdemokrati pa gotovo pridobijo.
Laška. — Novo ministerstvo še ni sostavljeno, ker pogajanje za osebe, s katerimi se vstreže različnim strankam zbornice je zamudno, vendar pa so osobe novega ministerstva razun dveh že določene.
Nemški časniki pripovedovali so zadnje dni, da mnogo kardinalov ni zadovoljnih z Nemško politiko kardinala Jakobinija in da obsojajo vtikanje kurije v Nemške notranje politične zadeve. — Da se tudi v cerkvenih krogih različno sodi o tem koraku kurije rimske, je znano in razumljivo ako se ozremo samo na postopanje Nemških škofov. Toda namen liberalnih časnikov je enako očividen, in zato se jim nihče ne bode vsedel na limance in hotel verjeti, da je komar — slon.
Drugi časniki priobčili so čisto nov program, po katerem se hoče papež pogoditi z laško vlado, in se hoče pogoditi tudi s francosko, pa vse to je zgolj ugibanje brez zanesljivega jedra.
Edino na Nemškem videti je, da bode Bismark katolikom pripoznal vnovič še nekoliko pa nikakor še ne vseh pravic.
Posadki v Massauhi dopošiljajo se neprenehoma pomočne čete, tako, da bo morebiti kmalu v stanu, izbrisati marogo, katero ji je priložila zamorska vojna tamošnjih rodov.
Na Irskem so razmere med velikimi posestniki zemljišč in pa najemniki katoliškimi Irci silno napete. Najemnik, ki ne plača najemščine, ima se izgnati od zemljišča, temu pa se najemniki skupno in z orožjem ustavljajo in tako pretijo krvavi boji, ki se bodo zopet ponavljali med najemniki in vojaki.