Stfeeja «Mik čeirtek in velja e poitnino vred ali v Hari-kora • pošiljanjem na dom aa celo leto 32 Din, pol leta M Din, ¿etrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina m pošlje na upravnišlvo •Slov. Gospodarja« v Marii ftorn, Koroška cesta št. 5. — Cist se dopošilj» do odpovedi. Naročnini« »e plačuje • aaprej. TeL int^rurban 113.
II—hlll« H lili lin' i ......Mu iti i—i IW i —'I™
7. številka.
Uredništvo je v Mar!bor%
Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. t pravnišivo »prejema naročnino, inseratei
in reklamacije. Cene in>era!om po dogovoru. Za večkratne oglase primere« popust. Nezaprte reklamacije so poštnine pro>Ie. Čekovai? račun poštnega urada Lju^ ljana 10.603. Telefon inter-urban 113.
bi. letini.
PCci!r.!na plačana v goíovin!. Posamezna šicvillca síarte i*50 din.
LICI LJUDSTVU V POUIC IN ZASAVO
■raraan v.ummiM
Maribor, dne 17. iebruurja 1927.
[Državni proračun za 1.1927-28. j
Narodni poslanec Vlad. Pušenjak.
Prvikrat smo zastopniki SLS v finančnem odboru gla- j ovali za državni proračun. Storili nismo tega samo radi ,x>liti5nih razlogov, radi tega. ker je stranka posta a vladna stranka, ampak radi gospodarskih razlogov. Sedanja vlada in vladna večina si je stavila kot svojo nalogo, da opravi državne finance v red in da zmanjša pretirana bre-jflena. Dokaz temu je poročilo finančnega odbora k pred-ogu državnega proračuna za leto 1927-28. Najvažnejše toc-<e tega poročila hočem dobesedno navesti, da spoznajo ¡asi somišljeniki, da se začenja pod novim finančnim ministrom dr. Markovičem voditi druga finančna politika kot : ,/Od njegovimi predniki in da je popolnoma neumestna go- j ¡ija liberalcev proti SLS radi tega, ker je v jedni in sicer /•■adnji seji finančnega odbora glasovala za proračun.
Vrline proračuna.
Novi proračun se odlikuje po tem, da je manjši kakor anski proračun, da so investicije črtane in da so nekatera iremena zmanjšana. Proračuni so se prej od leta do leta tiovišali tako, da znaša zadnji proračun 12 milijard in 504 ailijone dinarjev, dočim je novi proračun zmanjšan za eno nilijardo 39 milijonov dinarjev in znaša samo 11 milijard 164 milijonov dinarjev. Pretirano visoki proračuni so bili j »osledica tega. da so stroški za investicije (zgradba železnic, cest, uradnih poslopij iid.) pokrivali iz rednih državah dohodkov, dočim se povsod drugod v to svrho uporab-jajo posojila (domača in inozemska). V novem proračunu I o vse nove igvesticije črtane, oslali so le krediti za dokončanje zgradb, katere se že zidajo. Prvikrat so se znižali neposredni in posredni davki za 212 milijonov dinar-ev. Zmanjšani so davčni zaostanki za 103 milijonov Din, ena soli za pol dinarja pri kilogramu, kar znaša 65 mi'i-jomov dinarjev, takse za 18.5 milijonov dinarjev, trošarina ■f-:a riž, cikorijo, sveče itd. za okrog'o 11 milijonov dinariev td. Važno je odlaganje plačila davčnih zaostankov za dobo 1—4 let, povišanje eksistenčnega minima pri dohodnini od 5000 Din do 6000 Din. Pribiti moramo, da niso nudili prej-nji proračuni nobenih davčnih olajšav, pač pa povišanje davkov, in da je v tem proračunu napravljen prvi korak za «nižanje pretiranih da\?nih bremen.
Gospodarska kriza.
V poročilu se obširno govori o gospodarski krizi in se ^ovdarja, da je finančni odbor stavil primerne predloge dadi, da bi se ekonomske neprilike ublažile. Stremljenje finančnega odbora je bilo, da se zmanjša proračun izdatkov, ker ima gospodarstvo in davčni obvezanci manj do-lodkov in so vsled tega prisiljeni svoje potrebe zmanjšati. Proračun mora odgovarjati gospodarski moči naroda, državne dajatve ne smejo prekoračiti dovoljenih mej, a dr-^vni dohodki se morajo racijonalno uporabiti.
Državni dolgovi.
Vojni dolg v Ameriki je urejen, treba urediti i vojne lolgove v ostalih državah. Brzo in radikalno se mora rešiti vprašanje naših letečih dolgov, kateri predstavljajo veliko nevoljo i za narodno gospodarstvo i za državne finan-;e. Finančni odbor je mišljenja, da more biti rešitev tega vprašanja jedna izmed najnujnejših nalog ministra financ.
Državna podjetja.
Radi slabega gospodarstva v državnih gospodarskih podjetjih se zahteva, da se država ne spušča v privatno go- j spodarstvo, da se ne loteva poslov, kateri pripadajo posa- t
- v««« mwmmm*mm*mmmmwmmumtmiMmmmmm*mammmjmmmBmmmmmmmmmmmmmmmm ■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Rokovnjaška koča.
Poljaki spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer; preložil Al.
Ben kovic.
Obrnil se je od vrat proti dolini in zažugal z roko:
»Gruntarji! Gruntarji! Pognali ste me! »V sramoto si oam«, pravite, »ti stari razbojnik in tat!« Sinka! Nad vama naj se maščuje, da se moram tako potikati. Naj se maščuje! Sedaj bosta umirala gladu — gruntarja — berača! Pogorelca!«
In potresal je s suho, tenko roko proti vasi, grozno so
žarele oči in tenke, viseče ustnice so mu trepetale.
Medtem pa si je Kaminski zavezoval opanke in godrnjal: »Vse prav, kum, samo ko bi mi sinoči ne bili izpili vsega žganja! Prav nič ni ostalo.«
S kočo je šlo h koncu.
Pričeli so padati gozdi pod Košisto, zravnavali so se ^enožeti in v bližini stavile koče.
Rokovnjaška koča je propadala, nihče je ni opravljal. Veko jesen je veter odnesel streho in jo razbil; stene so potem prepeiele in gnile. Naokrog je vzrastlo razno rastlinje, skozi tramove sten so pričeli prodirati zeleni, mrki listi lapuha, znotraj pa je pričela rasti trava. Mahovi in vlažna plesnoba je prerastla stenske tramove in jih pokrila z bledim zelenjem. Okrog sten se je razrastla rjasta, "tožna kislica in mračne, zaspane koprive.
Nizke stene so se vsako leto bolj izgubljale poleti v gostem rastlinskem zelenju, pozimi pa v snegu, ki ga je bil nanesel veter. Burja je podrla dve steni, južno in za-padno; dve drugi sta se nekaj let pozneje zrušili pod tež-
mezniku. S tem, da vodi država razna gospodarska podjetja, odvzema ona delo in dohodke državljanom, po/rh pa so ta gospodarska podjetja balast za državne finance. Finančni odbor je tekom lanskega leta preg'edal veliko število državnih podjetij in ugotovil, da je neumestno, da država iste vodi i nadalje.
Valutna politika.
Potrebno je, da se v valutni politiki vodi i nadalje politika stabilizacije dinarja, da se mora stabilizirani kurz dinaija obdržati, ker se po njem normirajo pogoji dela in naše gospodarske razmere vobče. Valutna refoima se ne more izvesti, dokler se razmere ne zbo'jša;o in ne bo jasnosti glede državnih obvez v inozemstvu in glede gospodarskega položaja v državi.
Carinska, tarifna in davčna politika.
Čimprej se naj zaključijo trgovske pogodbe z drugimi državami, da pridemo do rednih carinskih razmer. Ne moremo ostati pri izrednih razmerah, ker to škodu,e gospodarstvu, njegovi moči in razvijanju gospodarskih razmer. V finančnem odboiu se je zahtevalo znižanje postavk za uvoz kmetijskih potrebščin, katero zahtevo mora vlada čim prej izpolniti.
Piomet mora biti ne samo siguren, brz in točen, ampak tudi cen. Železniški tarifi se morajo prilagoditi sedanjim gospodarskim razmeiam glede vrste robe, njene cene in pravca vožnje. Najboljši promet ne odgovarja gospodar skim razmeram, ako je predrag, ker se nikdo ne more posluževati prometa.
Izjednačenje davčne zakonodaje ni samo potrebno ra di izjednačenja obvez državljanov napram državi, ampak ludi radi ojačanja ideje državnega jedinstva. Nujna in neodložljiva potreba naroda in drž ve je, da se uzakoni davčni zakon, katerega je dovršil davčni odbor.
Državni monopoli.
V upravi državnih monopolov treba izvesti razne reforme, katere bi bile v korist naroda. Cena soli je previsoka, mnogokrat se pojavlja pomanjkanje soli v raznih pokrajinah. Finančni odbor je mnenja, da treba dopustiti proslo prodajo soli, pod pogojem, da se plača monopolska taksa pri uvozu iz inozemstva, oziroma pri oddaji iz domačih šolnin. Konkurenca in svobodna iniciativa bi povzročila, da bi postala cena soli normalna in bi bilo dovolj soli na razpolago.
To poročilo vsebuje gospodarski program za proračunsko leto 1926-27, tekom razprav v finančnem odboru v meseceu februarju pa bomo še predložili razne predloge, kateri se tičejo razmer v Sloveniji.
Oblastna skupščira.
Zadnje volitve, ki so se vršile dne 23. januarja 1927 za izvolitev poslancev v oblastno skupščino, so bile izredno živahne, dasi je bila udeležba razmeroma manjša kot se je to pričakovalo. In poslanci, ki so bili izvoljeni, so sedaj poklicani, da dne 23. t. m. pridejo na prvo sejo.
Predpriprave za oblastno skuščino bi moral izvršiti veliki župan. Ker pa imamo v Sloveniji do zdaj še dva demokratska velika župana, je bilo razumljivo, da z njima ni mogoče nobenega sodelovanja, ker bi bila le ovira stvarnemu delu za oblastveno skupščino. Zato je SLS pred vsem zahtevala, da se naj izvrši izprememba pri poslovniku, da ne bo uradnik-veliki župan predpisoval poslancem, kako in kaj se naj v oblastni skupščini ukrepa in sklepa, ampak da bodo poslanci v tem svobodni. In dosegla je to! Dosegla
kim snegom. Lapuh, trava, kislica, koprive, bele in modre cvetlice so na poletje zarastle zrušene tramove. Zemlja je pogoltnila prepereli in gnijoči les. Čez nekaj let o rokovnjaški koči ni ostalo niti sledu. Spomin nanjo jo je preživel obenem z imeni Luščikovih Bleskolcev, Zgornjega ali Košla Vrtavke iz Pardolovke, Zoške Mocarne iz Koščelisk, ovca Samka Vidovca, bednih brata in sestre Jasja in Te-reze Slodčikove in starega Gacka Topora Jasice z Grobega, ki se je bil maščeval nad zlobnimi sinovi.
K h kšno ča s t j e in s e i 'S o!m! k J av o rca ž.
Poljski spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer; preložil Al.
Benkovič.
Za izročitev Sobka (Boštjana) Javorcaža (Jawor-carza) je bilo razpisanih dvajset cekinov. Vendar bi ga nikdar ne bili dobili, ko bi ga ne bila pokopala njegova "ast.
Ves dan so ga gonili hajduki, grozno je bil upehan. Zasledovalcem je pa le utekel, pa je že komaj dihal. Ob liarklovski cesti je v neki koči gorela luč — vstopil je.
Naletel je tam na ženo, kmeta, tri otroke, dve deklici in malega dečka; večeriali so.
Pozdravil je in povedal: »Bežal sem po cestah in ne-cestah ves božji dan in ničesar nisem zaužil. Ali I>1 mi dali malo tiste kisle juhe, vidim, da jesle, kar žge me v prsih. Potem bi pa kam legel do jutra.«
Hočeš nočeš mu je gospodar moral dati prenočišče, kajti Sobek je prav do stropa segal z glavo. Prijazno mu je rekel, naj sede na klop in pije z njimi juho, kakor se mu ljubL
j bo pa tudi to, da se bodo veliki župani izmenjali tako, tU ne bodo zaupniki stranke SDS.
V prvi seji oblaslne skupščine se bode vršila volitev I predsednika, podpredsednika in tajnikov. Nato se bodo ia-i volili tudi posamezni odborniki, ki jih bo pet, in pa se bodo seslavili tiije odbori skupščine.
Prvo delo, ki ga bo morala oblastna skupščina izvesti, bo sestava proračuna. Kolikor je bilo mogoče, je SLS i» doseg a, da bo vlada omogočila delovanje skupščin in odbora, da bo dala tudi nekaj državnih dohodkov na razpolago. Zato lahko že prvo leto, če tudi je še le začetek, pri-čakujemo precej uspehov, ki bodo vidno pokazali, da SLS dela za slovenski narod.
Ko bodo te dni naši oblastveni poslanci prišli prvo-krat skupaj, jih pozdravljamo, te delavce za vsesplošni napredek naše lepe Štajerske in jim želimo pri njihovem delu obilo božjega blagoslova!
Da bomo nasprotnike poznali!
»Domovina« piše, sam dr. Žerjav je podpisan, da je SLS za predpust snela krinko. Res jo je snela, pa njemu! Kajti dr. Žeijav je tisti, ki je 18 mesecev bil v vladi, ko so se sedanji davki vpeljali, zdaj pa vpije, naj jih SLS čez noč odpravi! Sam je rekel, da se to čez noč ne bo dalo zahtevati niti izvršiti, zdaj pa se dere »Domovina« kot žerjav, a tega ne pove, da je SLS res čez noč omilila dohodnino, ko je povišala najnižjo podlago za odmero dohodnine na 6000 Din, da bo čez noč znižala davke, ko se bo sprejel zakon o izenačenju, ki je že pripravljen, da se bo čez noč odvil davčni vijak, ko se je olajšalo plačevanje davkov z 20% boni. Da, da, Žerjav, česar niste vi naredili skozi 18 mesecev, je naredila SLS čez noč!
Demokrati štejejo glasove, ki so jih dobili, pa pišejo: »Mi rastemo.« Ko so šteli bankovce pri Slavenski banki, so pa rekli: »Mi . . .« Zdaj pa so zrastli do nebes, ko ležijo na tleh.
Demokrati so — klerikalci. Imajo pri šestih poslancih enega duhovnika in sicer protestanta. Pa se tudi za duhovnike zelo briga, on le o njih piše. kar je tudi »Domovina« storila, ko v zadnji številki na neštetih mestih napada duhovnike. S krivičnimi napadi na duhovnike si bo med našim ljudstvom veliko na ugledu pridobila, to si lahko — domišljuje.
»Kmetijski list« pravi, da ima Radičeva stranka na Slovenskem še polovico g'asov, kot jih je že imela, nekako še 31.000. K temu pa dostavimo iz iste številke te-le besede: »Kmetje, izpreglejte! Kogar narod obsodi, tega tudi Bog ubije! Zato kličemo, kdor noče -oginiti, naj zbeži danes! Jutri bo že prepozno!« Te besede »Kmetijskega lista« so poslovilne besede radičevcem, ki hite iz te razpadle stranke.
Dr. Novačan se je zahvalil v »Kmetijskem listu« svojim volilcem za izvolitev, ker je bil eno uro poslanec.
Socijalist Prepeluh bode za naprej nastavljal dekane, kot piše v »Kmetijskem listu«, ker ne pusti več tega posla škofom. Pa pravijo, naj se politika ne meša v cerkvene zadeve. G. Prepeluh, kaj vas pa briga ta cerkvena zadeva?! Kolikor se je do zdaj pokazalo, so si radičevci razdelili cerkvene zadeve tako le: Radič ima prek škofe. Prepeluh dekane, Pucelj mežnarje, dr. Novačan, ker bi na vsak način bil rad minister, pa ministrante.
SdiŠllRD In. SmtB i>f« ¡'F.!'
Čeprav Sobek razen cjupage*) ni imel drugega orožja, kajti so bili nenadoma navalili nanj, in on ni imel dosti časa pripravljati se, vendar je spoznal kmet, da to ni navaden potepuh. Obleko je imel ponošeno, raztrgano, a videti je bilo, da je bila nekoč lepa. Naj bo, kdor hoče, kmet se ga ni bal. Vedel je, da mu ničesar ne vzame, ker ničesar ni imel, tak siromak je bil. Dal je Sobku juhe, mu rekel, naj leže na podstr» šju, dalje pa ni povpraševal.
Danes je prišel, jutri odide, toliko da sta se videla.
Sobka pa je kar stresalo na klopi, kajti prepričan je bil, da se, ako pove svoje ime, zgodi, kakor bi bilo iz peči treščilo. On je bil tisti, ki je bil oropal štirinajst židovskih krčem, on je dvakrat ušel iz oravskega grada, on je čisto sam pod Hrdakom sedem ogrskih huzarjev odgnal od deklet, oborožen samo z lesenim stolom, on se je štirim oravskim hajdukom iztrgal iz verig in vezi s tem, da jih je pretrgal kakor konopec, on ie končno Žida na Obidovi, ki je imel denar zakopan v zemlji in ni hotel povedati o njem, za biado in zalisce pribil k drevesu in mu podkuril krčmo, in prav zarudi tega je bila na njegovo glavo razpisana tista svota; on je končno pokradel toliko konj in volov, toliko ljudi pohabil in ugnal toliko razbojniških, da si je po pravici mogel misliti, da se, čim pove svo,,e ime, zgodi to, kakor če bi iz peči strela udarila v izbo.
Nazadnje se ni mogel več vzdržati, ker je vedel, da so ga razbobnali po vsi okolici, po vaseh in mestih, in da so po cerkvah duhovniki to oznanili s prižnic; ni se mogel premagovati in je rekel:
»Jaz sem Sobek Javorcaž!«
Tako čast je imel ta beštija.
•) Okovana palica z dvojno sekiro namesto ročaja. — Op,
preL
Državna politika.
V A'AŠI DRŽAVI.
Vlada dela. Kakor smo lahko pričakovali, tako se tudi res nismo varali, da bo vlada zdaj v resnici delala. Vsi so mislili, da bo v hrupnih besedah povdarjala Bog ve kake programe. Toda vlada je brez vsakih izjav šla — na delo. V nekaj dnevih je določila glavne smeri, v katerih bo svoje delovanje izvrševala: 1. poštenost, 2. delavnost, 3. olajšanje davčnih bremen, 4. zenačenje davčnih bremen na vse sorazmerno in pravično, 5. varčevanje. To, kar je naša stranka vedno povdarjala, da je vladi manjkalo, to ji je sedaj privida. In Srbi sami so veseli, da delujejo skupaj s SLS, ki je stranka dela in da bo zdaj 3kupna vlada radikalov in SLS tudi vlada dela.
Radič je še vedno — na prodaj! Kadar gre kak trgovec v propast, tedaj še dela veliko reklamo in napravi — »Ausverkauf«, potem pa je vsega konec. Tako bo tudi z radičevci. Reklamo dela Radič, istočasno pa se ponuja vladi, da je že res sumljivo. Zanimivo bo njegovo postopanje pri proračunski razpravi, če bodo radičevci glaspvali za proračun, ki so ga sestavili, ali ne. Vlada jih bo tu poizkusila, da se pokažejo, ali iskreno žele v vlado, ali samo zato, da bi bili »na varnem«.
Pribičevičevi demokrati so popolnoma osamljeni. Vse v celi državi je veselo, da ti ljudje nimajo več besede v vladi. Ker so mislili, da SLS ne bo nikoli več v vladi, sp bili popolnoma prepričani, da pridejo le oni v poštev. Zato »daj toliko jeze in tako vpitje. Ravno s tem so se pa pred vso javnostjo razgalili, da so neresna stranka, s katero se ne bo več računalo. Tudi obisk dr. Žerjava pri kralju jim ni koristil, preje še škodoval. Upamo, da bo mogoče kmalu «poročiti javnosti še kaj bolj veselega o tej stranki.
Državni proračun. Za gospodarstvo v državi tvori pod lago državni proračun. Sedanja vlada je morala prevzeti dosedanji proračun kot ga je pripravila vlada radikalov in radičevcev, ker v zadnjem hipu ni bilo mogoče ga čisto iz-premeniti, ker da to veliko dela. Toda kljub temu se bode zgodilo že zdaj precej tega, kar naš narod zahteva. Finančni minister je podal poročilo o proračunu in povdarjal sle deče točke: 1. Prvo je varčevanje, kolikor le mogoče. Proračun, ki je znašal prvotno 15 milijard 990 milijonov Din, se je znižal za 4 milijarde in 300 milijonov Din. 2. Pravično je treba razdeliti davčna bremena in to na ta način, da se davki izenačijo, da se davki zmanjšajo in omili dosedanje kruto izterjevanje. 3. Pred vsem pa je treba podpreti kmeta, da more vzdržati na kmetiji, ker on je tisti, ki reže kruh «ebi in ga oskrbuje drugim. Zato se bo vlada lotila takoj dela, da dvigne kmetijsko gospodarstvo na tisto višino, ki jo potrebuje. Zato bo vlada skrbela, da bo kmet svoje pridelke lahko v tujino prodal, da bo poceni uvažal svoje potrebščine, da bo z denarjem, ki se mu mora za nizke •bresti oskrbeti, zboljšal svoje gosnodarstvo. Da bo vlada mogla vse to izvesti, bo k proračunu pristavila posebne dodatke, v katerih bodo določene svote v ta namen. Že malo kmetijo kjer je zavoženo gospodarstvo, v nekaj mesecih ne urediš, a v par letih pa čisto, tako vemo, da vlada ne bo mogla vsega izvršiti jutri, a izvršila bo. ker je v vladi SLS, ki ji ves naš narod, posebno še naš kmet, zauoa.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Italija proti nam. Vedno bolj se to kaže, celo izzivajoče očitno. Zdaj so odposlanci Mussolinija začeli že javno govoriti, da ne bo Italija odnehala, dokler ne dobi Dalmacije. Ona hoče imeti morje. Dandanes pa je morje še najboljša prometna pot, ker je najcenejša, zato je v zadregi vsaka država, ki nima morja. Toda Italijan se moti, če misli, da bomo Jugoslovani osamljeni in da nas bo lahko presenetil. Mussolini lahko obrača, a Bog bo pa obrnil. In tedaj ne bo dobro Italiji. Ne mislimo na krvavo vojsko, pač pa na izpremembe v zunanji politiki, ki se bližajo, v katerih bo glavno vlogo v Evropi igrala Rusija, za njo pa Nemčija. Italijan s svojo Anglijo bo pa kljub vročini trepetal.
Na Romunskem traja dalje skrivnosten boj za presto-lonasledstvo. Rumunski kralj Ferdinand leži smrtno bolan v Bukarešti. A tudi v bolezni mu ne dajo miru, pač pa ga silijo, da bi podpisal odlok proti bivšemu prestolonasledniku Karlu. Kralj oče tega ne mara in jih je že jezno zavrnil: »Pustite me vsaj, da v miru umrjem!« Boj se bo nada-
ljeval nekaj časa na skrivnem, nevarnost pa je, če se zadeva ne uredi, da se bo končal krvavo.
Češkoslovaška za Jugoslavijo. Češka ve, da ji je ena najbolj zvestih zaveznic Jugoslavija, zato je češka skupščina to zvezo znova povdarjala, kar bo storila še posebno te dni, ko pridejo jugoslovanski poslanci v Prago. V Prago je odšel izmed naših poslancev med drugimi tudi g. Franjo Žebot.
Nemčija ima vlado z večino treh glasov, a ta vlada ima doma in v tujini velikanski ugled in pričakujejo od nje, da bo veliko pripomog'a k miru in redu v Evropi.
Na Portugalskem je bila revolucija. Nekaj generalov si jo je omislilo, boj je trajal nekaj tednov. Glavni vodja je v boju padel, ostale so polovili, tako da je zdaj že precej mirno v deželi. Kar je bilo vojakov, so se podali vladinim četam kar trumoma. Revolucija je zahtevala več tisoč človeških žrtev, uspela pa ni.
Kaj je novega?
Velika ugodnost naročnikom »Slov. Gospodarja«!
Da bi naročnikom »Slovenskega Gospodarja« mogli nuditi kar največ poučnega in zabavnega čtiva, smo letos uredili tako, da dobi vsak naročnik »Slovenskega Gospodarja« list yNaš dom« za znižano ceno 15 Din na leto. »Naš dom« bo letos izredno zanimiv in zabaven. Vsakdo v družini, mladi in stari, bodo našli v njem, kar jih bo zanimalo. Zato takoj naročite po dopisnici »Naš dom« v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, in pripomnite, da ste naročnik »Slovenskega Gospodarja«!
Voditeljem agitacije za »Slovenskega Gospodarja«! Na vse krajevne odbore SLS v vsaki župniji smo poslali seznam naročnikov s posebnimi navodili. Stopite takoj v !
od zdaj naprej Rozman-Hrasteljev grob, v katerem polivata dva plemenita Ln nepozabna konjiška nadžupnika.
Zopet bomba v Mariboru. »Gospodar« je poročal, kako so napadli pred meseci trije doslej neodkriti moški vodjo delavnic drž. železnic g. Dolkovvskega in so ga teda* precej poškodovali. Ta prvi napad se je doigral pred lasi* no hišo g. vodje v Koseskega ulici 8 v Magdalenskem pre j mestju. V petek ob dveh ponoči je zbudila prebivalce Maa-dalenskega predmestja iz spanja močna eksplozija Detonacija je bila tako silna, da so jo slišali stražniki na Aleksandrovo cesto. Tej prvi eksploziji so sledile slabejse v smeri proti Teznu. G. Dolkowsky ima svojo lastno hišo k* je vjiod skozi vrt. Pod tremi stanovanjskimi sobami so kleti. Na srednjem kletnem oknu, ki je bilo zamreženo, je bil« postavljena eksplozivna snov v pločevinasti škatlji. Eksplozija je razdrla železno omrežje in dele pločevinaste šk&,-tlje je pognalo skozi klet celo v leseni plot, ki je krog hiš« Radi zračnega pritiska so popokale vse šipe na hiši g. Dolkovvskega in na hiši nasproti. V hiši sta bili gospa Dol» kowsky in služkinja. Obe sta ostali nepoškodovani, če pr<-zremo smrtni strah, v katerega ju je pahnila eksplozija, b Dolkovwskega, kateremu je bila namenjena bomba, rt bilo doma, ker se mudi že od pondeljka po uradnih oprav-kin v Belgradu. Atentatorjem tudi ni bilo znano, kje da. ima g. vodja svojo spalnico, ker so -ostavili eksplozivno snov pod srednje kletno okno in ne pod zadnje, nad katerim je spalnica g. Dolkovvskega. Napadalci, o katerih s« dcsedaj še ne ve nič gotovega, so prišli od Tezna ali iz Ste-dencev. Policija je s celim svojim aparatom pridno na d< lu da izsledi te drzne metalce bomb.
Konja je zakvartal. Po mariborskih gostilnah se aelo strastno igra znana igra »šnapsl«. Igra sicer ni hazardna. toda po visokih vlogah, katere stavijo strastni igralci, doseže cesto hazardni značaj. Preteklo sredo se je odigral?, v neki mariborski gostilni med bivšim gostilničarjem ht mesarjem K. in med kmetom B. iz Bistrice partija »šnaps-
stik s krajevnim odborom SLS in mesec marec posvetite la«, o kateri govore sedaj vsi šnapslarji. Stava je bila nam
tiii alrrhi Ha rl/\ clrpama	... t: ,,:: * .. cn« —.... l--------- rpp i 7 r i > 11 rut uicnbfl' mocar W i.. .. +. 1, -1' I ~t\l\i\ I \ ,*.. 1____. ..i. _
tej skrbi, da do skrajne možnosti razširite »Slovenskega Gospodarja«! Do konca meseca marca pa nam dopošljite poročilo v smislu našega dopisa z dne 20. X. 1926. Če delamo za razširjenje dobrega časopisja, opravljamo veliko kulturno in sveto delo! Zato z vso požrtvovalnostjo in ne-ustrašenostjo na delo za »Slovenskega Gospodarja!«
Pogreb arhidijakona Franca Hrastelja. Zadnji četrtek dne 10. t. m., smo spremili na njegovi zadnji poti g. arhidijakona in nadžupnika konjiškega Franca Hrastelja. Pogreb je vodil g. dr. Martin Matek, stolni prošt mariborski in osebni prijatelj blagega pokojnika. V svojem žalnem govoru je g. prošt razvioal prelepe misli o smrti pravičnika. Po slovesni pontifikalni sv. maši se je razvil sprevod na pokopališče pri Sv. Ani. ki je bil veličastna žalna manifestacija, kakršne Konjice še niso videle in ki je pričala, kako priljubljen je bil blagi pokojnik pri vseh brez izjeme. Pogreba so se udeležili poleg g. prosta visoki cerkveni dostojanstveniki: prelat in stolni dekan dr. Ivan Tomažič, rajhenburški opat Dom Placid Epalle, celjski opat Peter Jurak, oba mariborska monsignora I. K. Vreže in dr. Ant. Jerovšek ter še 55 drugih duhovnikov iz raznih krajev naše škofije. Mnogi, ki so bili vsled hude zime zadržani, so pismeno izrazili svoje sožalje, med njimi rektor ljubljanske univerze dr. Franc Lukman. Pogreba so se nadalje še udeležili: okrajni glavar Kari Trstenjak, načelnik okrajnega zastopa dr. Rudolf, tržki žuDan Rado Jereb ter drugi zastopniki konjiških uradov; dalje knežja hiša Windisch-graetz, tvrdka L. Laurich, vsi tržani in veliko število ljudstva iz celega konjiškega okraja. Pevski zbor pod vodstvom g. Antona Smogavca je zapel ganljive žalostinke pri hiši žalosti in ob odprtem grobu. Pogreba so se tudi udeležili: Križevska družba, Orli in Orlice s praporom, zastopniki raznih društev in korporacij, šolska mladina in požarna bramba ki je skrbela za vzoren red pri pogrebu. Pri odprtem grobu se je poslovil od g. arhidijakona v izbranih besedah poslanec oblastne skupščine mariborske, g. Leopold Bruderman. Vence so darovali: knežja rodbina Win-dischgraetz, tržani, Katoliško izobraževalno društvo in še mnogo drugih. — Ko smo se s solznimi očmi poslavljali od Rozmanovega groba, kamor smo položili zemeljske ostanke dragega pokojnika, se nam je srce trgalo žalosti. Konji-čani bodo gotovo, kakor dozdaj tudi v bodoče oskrbovali
reč izredno visoka; mesar K. je stavil 7000 Din, kmet p? svojega konja, vpreženega v zunaj gostilne stoječ voziček Igrala sta samo na en »pumerl«. Kmetic je imel smolo ter je konja zaigral. Skoro jokaje je prosil svojega nasprotni ka, naj mu pusti konja samo za toliko časa. da se popelje domov. Gojil je najbrže upanje, da mesar ne pride po konja, toda bridko je bil prevaran; naslednjega dne se je prt njem K., odvezal konja iz hleva ter ga odpeljal g seboj. Ubogi kmet je v strahu pritekel za njim v Maribor, se prijavil na policiji ter z njeno pomočjo dobil konja nazaj. Policija pa je oba prijavila sodni ji, kjer ju čaka radi haaardi-ranja občutna kazen.
Tatovi in vlomilci na delu. Vse premožnejše Brežiče-ne vznemirja vlomilska družba, ki nas zadnje čase prav pridno obiskuje in ki ji morajo biti domače razmere prav dobro znane. Kakor smo že poročali, so ti neznani zlikovci pred enim mesecem vlomili v pisarno odvetnika in mestnega župana g. dr. Josipa Zdolška. Kmalu nato so poskusili svojo srečo pri pekovskem mojstru Ignaciju Poljanše-ku. Njihov tru ni bil zaman. Dne 5. februarja pa so se odločili obiskati petičnega odvetnika d. Lud. Stikerja. S ključem, ki ga je vlomilec pred 10 dnevi ukradel, je odpri vhodna vrata veže. S ponarejenim ključem je odprl pisarno, kjer je s škarjami vlomil v miznico ter ukradel razn • koleke po 1 do 50 Din v skupni vrednosti 2500 Din. Iz odprte sobe za služkinjo pa je ukradel zapestno uro, zlat prstan, denarnico iz krokodilove kože s 766 Din gotovine, 26 robcev z monogramomo M. K. in L. K., nekaj mila in ženske nogavice. Skupna škoda znaša 5000 Din. Za predrznim vlomilcem ni dosedaj nobenega sledu.
Sam se je izdal. Čuden gost je obiskal pred nedavnim bolnico v Murski Soboti. Maks Gosnik da je, je rekel in da potuje peš iz Hamburga v Carigrad. Prosil je za sprejem, da bi se nekoliko odpočil. Vodstvo bolnice ga je sprejelo. A sreča gostu ni bila mila. Nekemu bolniku je pripovedoval o sebi tako junaške stvari, da jih ni mogel obdržati za sebe, marveč je vse povedal upcaviteljstvu bolnice. Vodstvo je naznanilo zadevo orožništvu. To je nepoznanega go sta aretirala in pri tem se je pokazalo, da bolnica ni izkazovala gostoljubja Maksu Gosniku, temveč Rudolfu Korošcu, ki je na davčnem uradu v Šabcu poneveril nad 500.000 Din. Seveda se je moral preseliti iz bolnice v ječo, kjer bo ob strani sodnije predmet precejšnjega zanimanja.
ln ni se zmotil.
Kmet pipe ni vtaknil v usta, ampak mu je kar roka eastala, žena je z žlico zadela ob skledo, devojki sta na stežaj odprli oči, deček pa je planil s sedeža in zbežal sko-ai vrata, kot bi ga bil kdo s kropom polil. Kar zmanjkalo ta je.
Sobek je vedel, kaj dela, tega je bil silno vesel. Ozrl se je naokrog.
»Vi ste Sobek Javorcaž?« je kmet zajecljal čez nekaj
&tsa.
»Sem!«
Zdaj pa ga niso več vabili pod streho, ampak na posteljo, in sami so hoteli iti pod streho čeprav je bila silno mrzla noč. Sobek pa si je dal postlati v beli sobi — uka-roval je, saj je imel pravico — in zadovoljen je bil, da se bo vendar pod streho prespal. Tretji teden so ga že zasledovali.
Bil je častiljuben človek, in od ljudi je pričakoval take časti, kakor je bila njegova.
Ni dvomil, da kmet ve za nagrado na njegovo glavo, a odbijal je misel, da bi ga utegnil izdati.
»Nikar ne zamerite!« je rekel mirno, ko je odhajal iz črne izbe.
»O, ni nič hudega!« je odgovoril kmet, Sobek pa je Sel v belo izbo, legel in zaspal.
Kmet pa naravnost k starešini, ta pa naravnost po kmete. Zbra'o se jih je dvanajst, ali pa še več. Hiše ni bilo treba obkoliti, okna so bila zamrežena. Zato je vsa to'pa drla v izbo, kjer je Sobek spal. Po rokovnjaški navadi je bil cjupago položil poleg sebe, a žena mu jo je bila za časa izmaknila.
Ko je ugledal luč in ljudi, je segel po cjupagi — ni je — skoči iz postelje. A zvita ženska je bila natihem graha natrosila po tleh. Sobku je izpodrsnilo, da je padel. Planili so čezenj in ga zvezali.
Tako so zajeli v Harklovu za Novim trgom Sobka Ja-voreaža z Brega izpod samotnih Tater, ki se je, kakor se je govorilo, zemlja pred njim tresla od straha, zemlja, kjer je tekel Vah, Orava, Poprad in Dunajec. Polastili so se ga po izdaji kmeta in ženske. Vest o Sobku je šla daleč, daleč na okoli.
Ko so ga hoteli posaditi na voz, da ga popeljejo v Novi trg k sodišču, je rekel kmetu, ki ga je izdal:
»Zakaj mi nisi rekel, da si siromak, in zakaj si napravil to sramoto, da si me izdal? Saj bi ti bil tudi jaz dal toliko ali pa še več, kot bi hotel. Ti, baba, ki si mi graha natrosila pod opanke, pa zaslužiš, da bi ti v oči pljunil. Če bi me kdo izdal — no — saj so to razglasili po mestih in vaseh, vsak je imel pravico do tega, meni se ni bilo treba bahati, kdo sem! No pa z Bogom vsi skupaj! Nad vami se ne bom maščeval, kajti orel se maščuje nad jastrebom samo takrat, kadar mu v gnezdo sili.«
Rad bi si bil klobuk pomaknil po strani, sunil je s pleči, pa je imel roke zvezane. Starešina in svetovalci in vsi kmetje so se čudili takemu junaštvu.
»Človek božji, ali ne veš, kam pojdeš?« je rekel starešina.
»Vem. kam pojdem, in tudi to vem, da pojdem prav lepo.«
»Zakaj?«
»Ker me bodo konji ali pa voli potegnili.«
Bali so se ga pa tako, da ga nihče ni udaril na to žalitev: celo 7 občudovanjem so ga pogledali kmetje.
Morda bi ga bili celo izpustili, ko bi se ne bili ozirali drug na drugega in računali z maščevanjem. Pričakovali so, da dobi vsak nekaj. Zato jih je tudi večina sedla na voz.
Sobek Javorcaž pa je med potjo prepeval in se jim ro-gal. Jeza jih je grabila, a tepsti se ga niso upali. Tako 9® se peljali naprej in ga kleli, on pa je prepeval in se smejal. Izpustili bi ga bili, ker njim samim ni storil nič žalega, a čakali so, da za njega pri sodniji dobi vsak vsaj po dv« dvojači.
Čeprav so si o kmetu, ki ga je izdal, mislili, da je malopridnež, so ga vendar zavidali za tistih dvajset cekinov in obžalovali, da Bog ni k njim pripeljal Sobka.
Ljudje so že taki.
Pripeljali so ga v Novi trg, v uradu so ga prevzeli bi poslali v Novi Sonč. Naj bo že tako ali tako, Sobek Javorcaž je dobil dvajset let ječe. Kajti pri sodniji je prišlo drugo za drugim vse na dan, kaj je ukradel, ubil in koliko krčem je požgal. Ko so mu pričeli naštevati, kaj, kje in kako, je vse kazalo, da do večera tega ne bo konec. Toliko je bilo tega.
Sobek je torej dobil dvajset let ječe. Ljudje pa so pripovedovali, da to še ni tako hudo, češ, da bi bil lahko dobil dvaindvajset ali triindvajset let. Sicer pa ni dosti razlike, ako reko dvajset, dvaindvajset ali triindvajset. Tudi če bi rekli petdeset. Ako pa te zapro za vse življenje, ej, — ta je pa huda. Neki kmet je bil takrat šestdeset let star, ko so mu pa rekli: »Dvajset let boš sedeU se je popraskal po g'avi, šlo je pa vendar. Dosmrtna ječa, ta je pa huda. Ko bi bil kdo star osemdeset let, pa bi mu rekli: »na dosmrtno ječo!« bi bilo to isto, kakor bi mu bili pri priči glavo vtaknili v rakvo.
!	______L................(Dalje prihodnjič.)
Gospodje župani! Pretekli teden je upravno sodišče Mčelo vračati občinam volilne imenike. Pristopite takoj k uradni popravi volilnih imenikov. Do 3. marca spišite, oz. >M novo sestavite volilni imenik. Da to delo toono in pravilno izvršite, vpoštevajte tozadevno navodilo v »Slovenskem Gospodarju« št. 5 z dne 3. februarja t. 1. pod naslovom: »Sestavljanje volilnih imenikov.« Uvažujte tudi na Vas naslovljeno opozorilo v zadnjem našem listu. Ako nimate tiskovin, vzamite navadni črtani papir in si ga priredite po vzorcu sedanjega imenika. — Ako do 3. marca oa novo sestavite volilne imenike, ni treba uradno popravljati starega imenika. Če pa sestavo novega volilnega imenika odložite na poznejši čas letošnjega leta, se mora do :3. marca izvršiti uradni popravek starega volilnega imenika. Zato zelo priporočamo, da do 3. marca volilni imenrk aa novo spišete, oziroma sestavite, ker si s tem prihranite ono delo. Okrožnemu sodišču pošljite potem v potrditev samo novi volilni imenik.
Volilci! Somišljeniki! Vsi imate državljanske do'žno-<rti, zato "se pobrigajte tudi za državljanske pravice. Sedaj Jo's, marca je čas, da si zagotovite, oziroma overbite volilno pravico. Kdor ni vpisan, naj se javi takoj, najpozneje pa do 3. marca, županstvu, ki sedaj uradno popravlja, oziroma na novo sestavlja volilne imenike. Voli'no pravico ima vsak moški, ki je: 1. s'ar 21 let, 2. državljan SHS m 3. biva šest mesecev v občini.
Tovarna električnih žarnic »Volta« v Mariboru pogorela. V Mariboru je divjal v pondeljek zvečer požar, kojega ;žrtev je postala tovarna električnih žarnic »Volta« v Koroški cesti. Ogenj je nastal iz nepoznanega vzroka v tovarni sami. Ko je poslovodja okrog pol 7. ure zvečer tovarno .zaklenil, je bilo še vse v najlepšem redu, eno uro za tem pa je že hišnik opazil, kako se blišči skozi okna tovarne odsev ognja. Čez nekaj minut se je pojavil na strehi djrn, aato pa so že planili plameni skozi stekleni krov' ter objeli delo streho. V par trenutkih je bilo celo tovarniško pos'o-pje v plamenih, ki so švigali visoko v zrak, tako da je bilo -celo Koroško predmestje razsvetljeno z rdečkastim sijem. •Ogenj je že pričel lizati sosednje strehe poslopij, ki se tovarne držijo in da ni priš'a pravočasno pomoč, bi bi1 a v nevarnosti cela skupina hiš na Vodnikovem trgu in v Koroški cesti. Občudovanja vredna je bila pripravljenost in požrtvovalnost mariborskih gasilcev. Ko se je pojavil plamen na strehi, je pričel biti plat zvona v stolpu stolnice. Komaj je zadonelo par udarcev, je že privozila prva avto-turbina na kraj počara, za njo druga in tretja. V trenutku so bile napeljane cevi od hidrantov v turbine in od tam do gorečega objekta, turbine so zabrenčale in pol pritiskom 16 atmosfer so švignili mogočni curki vode iz cevi v plamene. Nekaj cevi je varovalo sosednja poslopja, ki so pri-lela že goreti, z drugimi pa so gasilci, ne meneč se za nevarnost, iz neposredne bližine pogasili najprej ogenj pri vratih in oknih, n.do pa razbili vrata ter vdrli v notranjost. Bila je ve'ika opasnost, da eks^'odirajo steklenice z dušikom. Posrečilo se je preprečiti eksplozijo, ki ne bi bila usodna samo za poslopja v bMžini, ampak tudi za marsikatero življenje. Pod si'o mogočnih curkov se je plamen kma lu pričel umikati in po po'urnem gašenju so postali gasilci ¡gospodarji po'ožaja. Ogenj je napravil v tovarni velikansko škodo. Uničeni so vsi stroji in aparati, velikanska zaloga žarnic, ohranjena je ostala edino mehanična delavnica. Ko je bil požar že deloma pogašen, je prihitela še tudi četa vojakov, da bi bili v slučaju potrebe na razpolago. Omeniti moramo tudi poMcijo, ki je vzdržala vzoren red in prepreoPa. da bi mase radovednežev motile gasilce pri napornem delu.
Novo »juiiištvo »Orjune«. Orjuna je dala zopet nov po
vod, da se z njo tudi v mariborski oblasti končno eljavno in temeljito obračuna. Dogodki v noči od sobote na nedeljo
v Št. Lovrencu na Pohorju so vnovič pokazali, da je najvišji cilj te organizacije samo nasilje in pretepaštvo, da^ ji ni svet zakon, da nima rešpekta niti pred zakonitimi čuvarji reda in miru. V soboto zvečer se je vršila v Št. Lovrencu na Pohorju v gostilni Novak planinska veselica. Orjuna iz Maribora, Studencev in Ruš je hotela to vese^co razbiti. Okrog 20 oboroženih oijunašev se je peljalo z vlakom v št. Lovrenc, po noči pa so odkorakali iz postaje v trg. Okrog pol 12. ure po noči so se pojavili na vese1 ici. Kakor so pred leti razbili veselico v trgu, tako so skušali tudi sedaj z naši'jem ra/gnati udeležence. Ti so obves ili takoj orožnike, ki so prihiteli, da napravijo red ter ščitijo mirne ljudi pred nasiljem divje to^pe. Orjuna pa se orožnikov ni ustrašila, z divjim krikom je planila po njih. da so bili prisiljeni zgrabiti za orožje. Na pomoč so prihiteli orožnikom še kmetje in drvarji, in vnel se je sp'ošen pretep, ki je bil najhujši okrog gostilne Novak. Orjunaši so bili obko'jeni in da si napravijo prostor za beg, so vrg'i 2 bombi, ki pa nista napravili posebne škode. Ni.i to, niti stre'i iz revolverjev niso ponn.g ili, skoro vsi pretepači so bili prijeti, razoroženi in zaprti v občinski hiši. Fn del se je rešil z begom in v strahu so b'odi'i vso noč po gozdovih, da so prišM do železnice. Drus;o julro je orož-ništvo prijete orjunaše izpustilo, le d a g'a-na krivca so odpeljali v zapore mariborskega sodišča. Orjuni se je njen načrt ponesrečil. Upamo da je bil to njen zadnji poskus javnega nasilja. Splošna zahteva je, da se tudi Orjuna v mariborski opasti za vse'ej razpusti ter se tako napravi konec njenim divjaštvom, ki so sramota za ku'turni sloven ski narod.
»Fevfek Andrejček« v mariborskem pledališfu. Opozarjamo mariborske ckoličare ra to lepo in prilji l ljcro igro, ki se vpri-zori v nedeljo, dre 20. februarja, ob 3. uri popoldne. Kdor pride že dopoldne k blagajni in vzame najmanj 10 vstopnic, ima 20% popusla.
Smrt pod ko'esi lokomotive. V pondeljek, dne 14. t. m. zjutraj se je pripetila na železniškem mostu v Mariboru težka nesreča. Kaiol Pon^račič se je spri z lastnikom turške kavarne ter začel v loka'u razbijati. Lastnik je poklical policijo ki je hotela Pongrariča aretirati, ta pa ;e pobegnil ter skušal preko železniškega mosla uiti na Pobre-žje, kamor ga poMcija ne sme zas'edovati, ker leži izven njenega območja. Pred vhodom na most pa je privozil Pongračiču nasproti dunajski brzovlak, kateremu se ni dovolj nag'o umaknil. Lokomotiva je Pongračiča zgrabila in ga vrg'a ob Pa. Ko^sa so mu olrezola obe nogi ter prizadela tako težke poškodbe na g'avi da je bPa vsaka pomoč izključena. Pongračiča so odpe\ia!i v bolnico, kjer je ležal 6 ur v nezavesti, nato pa izdihnil.
Žrtev neprevidnega ravnanja z orož'eTi. V Rogozi pri Mariboru se je v torek pripetil žaksten s'učaj. Logar Šer-baumovega posestva se je vrnil zvečer iz preg'edovanja gozdov domov ter od'ožil puško v kot, ne da bi vzel iz nje patrone. V eni cevi se je nahajal naboj, ki je logarju r/e dvakrat odrekel ter je inisMl, da je spVi neuporaben. Neki 2Q,etni delavec je zag'eda! v kotu stoječo pur.ko jo vzel v roke ter igraje pomeril z njo na hčerko rojoške gostilni-čarke He'eno Čerer, ki. je gledala skozi okno v I. nadstropju. Nenadoma je počil strel in ut>oga deklica se je zgrudila težko zadeta v glavo. Na čuden način se je sprožila bas ona patrona. ki je bila odrekla že dvakrat. Poklicali so mariborski rešilni avto, da jo prepelje v sp'ošno bo'nišnico. Malo živo so na'ožili na avtomobil, toda že med vožnjo in sicer na Teznu je --evica izdihnila in mesto, da jo prepeljejo v bolnico, so jo odpeljali v mrtvašnico. Žandarmerija preiskuje sedaj ta zagonetni s'uv,aj.
Novice iz Slivn°ce pri Mariboru. Saj drugače bi bi'o pri nas vse po starem, ako bi ljudi tuintam ne vznemirjal kaj takega, česar nismo vajeni. Pred kakimi štirimi tedni je imel gostilničar g. Anton Lobnik star. v Orehovi vasi že
drugi ponočni obisk neznanih falotov. Prvič so vlomili od zadaj pri vhodu ter prisvedrali v gostilniško sobo, odprli ; nasilno predale tam stoječe kredence, v kateri se hrani tobak in denar. Pošteno so se založili s tobakom in cigaretami ter smodkami. Bili so pa precej izbirčni, ker se cenejših sort niso dotaknili. Nato so pouzmali še iz posebne sobe dva namizna prta, v katera so najbrž povezali tobačni p^en. Gotovo so si privoščili tudi kozarec vina, ker jim je bil vstop prost v klet. G. Lobnik ima nad 3030 Din škode, ker so zlikovci pobrali tudi ves drobiž, ostavili so le 10- in 5parske novce. Drugič pa so imeli dolgoprstneži manj sreče. Tokrat so se lotili svoje obrti pri oknu, kjer so sicer omrežje že izvili, vendar pa jih je gospodar pravočasno slišal ter prepodil. V istem času pa se je neki prijatelj perutnine spravil nad kokoši g. Antona Lobnika ml. ter si jih pošteno privoščil. Ljudje ugibajo in ugiba o, kdo bi neki bil pri nas v tej obrti tako izvežban, toda ugibanje nič ne pomaga. Dejstvo je, da živi v tej okoMci nekaj ljudi, mladih in zdravih, za katere pa nihče ne ve, od česa žive in to dobro žive ter imajo celo denar za zapravljanje po raznih gostilnah. Kaj ako bi jim poklicane oblasti pogledale malo na prste. — Precej razsaja pri nas tudi gripa ter so obolele ponekod ce'e družine. — Dne 12. t. m. je umrl, previden s to'ažPi sv. vere, oče našega pos'anca g. Štefana Falež — Jgikob Fa^ž. Bi 1 ie kremenit značaj, zvest naš somišljenik, neustrašen zastopnik katoMške misli in dolgo'etni cerkveni ključar. Naj v miru počiva! Prizadeti družini pa naše iskreno sožalje! — Ženitovanjsko gibanje je precej živahno ter se jih bo pred pustom precej vpreg'o v presladki zakonski jarem. — Letos bodo kmetje sadili precej hme'ja. PrPični uspehi, ki so jih imeli nekateri podjetjnejši lani, so dali vzpodbudo tudi drugim. Dal Bog svoj blagoslov, (Vi bi se njihov trud obnesel ter postal hmelj tu:<aj no vvir dohodkov, da bi si ljudstvo, ki je že popolnoma izmozgano, zopet ma'o opomog'o.
Gospodom iz vrst SDS pri Sv. Troj'ci v S'ov. eoricahl Tem gospodom ne gre v g'avo, da se je nekdo drznil, svetu odkriti njihove s'abosti. Zato so se zdaj spravili na tajenje. Trjijo vse. kar smo pisali. Ne tako gospodje! Čim bo'j bo-dete me?ali snmTjivo god'o tem bolj bo smrdela. Kar pa smo pisaM, si vtaknite za klobuk in molčite! Ali bodete tudi to tajili, da je bil kandidat Vračič že 'ako prepričan o svoji zmagi, da so v njegovi hiši že pražili in pekli za veliko zmagos^vje? V avtomobilh se je hotela šentlenartska in tro iška gospoda z srodbo na ček pripeljati k »poslancu« g. Vračiču in tam obhajati svojo zmago nad premagano revi-co SLS, pa ni prišlo do tega. Mogoče, da bodo nazadnje še tajPi. da je Rojs sp'oh bil na shodu, četudi je 3edel v prvih vrstah že od zadetka zborovanja. Gospod e, la/ ima kratke noge! Da ste stra^onetneži, smo vedeli že prej: da pa hočete zdaj svoie madeže zakriti s lajeniem, vas ponižuje še bolj. Ko sta na sholu motila dr. Gorisek in dr. Weixl s svojimi sodrugi radičevca 1 ipovšeka med njegovim govorom. je ta kričal: Ali ste vileli, kmetje, dva dohtarja mi ne pustita govoriti da bi vam posedal resnico? A na koncu shoda so se gospodje SDS in R kot stari prijatelji prijazno zdiužili in skurmo delali načrte, kako bi pobili k'erika'ne-ga zmaja. Na^ide^no nasprotstvo tukaj, navidezna nedolžnost tam! Zdai jih vsaj še bo'¡še poznamo. Zato pa proč s celo žlahto naj se razpišejo kma'u š» sreske volitve, da bo konec prisilnega gospostva v našem okraju!
»Naš dom« izhaja mesečno in velja na leto 20 Din. Naročniki »S'ovenskega Gospod ar»a« plačajo pa le 15 Din. Naročite si ga pri upravi »Našega doma«, Maribor, Aleksandrova cesta 6 I.
Vsrik naročn'k »S'ovensken Gosnodiria« naj bi imel tudi »Naš dom«! Ta sta edina štajerska lis'a.
Tistim dek'etom. ki niso zaspana! Včasih je bil »Naš dom« Vaš prijatelj. Izneverile ste se mu mnoge; morda se
Županska zveza.
Občinam se nalagajo zadnje ča;e vse mogoče naloge raznih oblasti. Pa ne samo to! Občine n^j bi tudi prispevale za razne svrhe, kupovale razne kniige, sezname itd., ki nimajo zanje nobene praktične vrednosti. Nrjno je potrebno, da se župani sporazumejo za enotno postopanje. Okrajni odbor Žut anske zveze za ptujski okraj je sklical radi tega za nedeljo, dne 27. februarja, ob 8. uri zjutraj v prostore gostilne Brenčič posebej sestanek.
Županska zveza za ptujski okraj vabi gg. župane in ob finske odl>ornike na zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 27. februarja, ob 8. uri zjutraj v prostorih gostilne g. Mibe Brenčiča v Ptuju. Dnevni red je zelo važe^n, zato naj pošljejo vse občine svoje zastopnike. — Okrajni pripravljalni odbor.
V.iničarski vestnik.
Občni zbor skupne Zavrč Strokovne zveze vin'čar je v se je vršil dne 6. t. m. v Gorenskeni vrhu. Občni zbor, na katerega so prihiteli naši viničarji iz vseh zavrčkih vrhov, Je »tvoril tov. KokoJ Jožef ter podal besedo centralnemu ajniku fOV Rozmanu, kateri je podal navzoči množici vi-nicarjev izčrpno poiočilo o pomenu in potrebi organizacije s p'oh, o vsestranskih uspehih, katere si je organizacija pri bor P a ter kontno o samopomoči v organizaciji kot taki. Navzoči go 7 zanimanjem sledili izvajanjem govornika. Po citanju zvezinih pravil in poslovnika o posmrtnin-■skem skladu, katero oboje se je spreje'o, se je takoj prešlo aa volitev odbora. Izvoljeni so enog'asno: predsednik Ko-kot Jožef, podpredsednik Belšak Jakob, tajnik Kotolenko Alojz, blagajnik Možina Blaž, odborniki Ropič Alojz, Fait Ivan in Kranic Franc. Zaupniki za Turški vrh Liber Jožef, /ai Hrastovec Cvetko Vinke, za Gorenski vrh Kokot Franc, za Goričak Kotolenko Franc, za Koreniak Bratuša Blaž, za Belski in Veliki vrh Kokolj Franc. Za računske preg'edni-ke so izvoljeni: Borovinšek Franc in Zeber Alojz. Pri skrajnostih so biti sočasno sprejeti pred'ogi, da se naj čimprej vrši za skupino organizatorično-tehnični tečaj in da se z dnem 1. marca začne pobirati za posmrtninski sklad. K zaključku zborovanja se je oglasil naš znani boritelj za Pravice vintfarjev tov. Geč Franjo, ki je ob tej priliki pri-"*el med svoje rojake, in je pozval k nepremagljivi vstraj-
i nosti ne glede na težave in ovire ter k skupnemu sodelo-I vanju z ostalimi tovariši viničarskih krajev za zboljšanje gospodarskega stanja v vseh ozirih. Nato se je občni zbor zaključil in udeleženci so se razšli na svoje domo/e z za-dovoljstvom in s prepričanjem, da je le v združenju naša rešitev. Pričakovati, da pride za nas bo^še samo od sebe, je zastonj, ampak zavihati rokave ter s pridnim de'om in bistro g avo začeti z lastnimi močmi graditi stavbo srečnejše bodočnosti. Tega pa posameznik ni v moM sam storiti, zato se moramo združiti ali organizirati. Tako so storili naši vrli Zavrčani in njih skupina že pri ustanovitvi šteje 138 čknov, kar naj bi posnemali še oni viničarji, kjer še organizacije ni. S tem dnevom smo si v našem pokretu zopet osvojili eno važno postojanko v haloške griče, k:er se še nahaja masa nerabljenih moči za našo organizacijo. Čaka nas še veliko de'a in truda, obenem se nam pa o:l tam napoveduje tudi velika bodočnost viničarskega stanu.
Plačilnica Strokovne zveze vin:čariev v L'tmerk'i pri Ormožu se je ustanovila-dne 2. t. m. O pomenu združitve viničarjev v skupno organizacijo je govoril zastopnik vi-ničarske centrale, tajnik tov. Peter Rozman. Sklenili smo, da morajo vsi viničarji naše bližnje okolice v organizacijo ter da si potem ustanovimo lastno skupino.
Naša društva.
Krščanska ionska zveza v Maribor» vabi vse svoje članice kakor tudi podporne člane te organizacije na redni obini zbor, ki se vrši dne 27. I. m, ob štirih popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Udeležba za vse članice obvezna.
Slivnica pri Mariboru Naše prosvetno društvo bo uprizorilo j v nedeljo, 20. februarj i tei dne 27. februarja ponovilo ljudsko igro »Revček Andrejček«. Naj nikdo ne zamudi ogledati si jo. Mladi in stari, veseli in žalostni, prav vsi I odo imeli lep užitek.
Sre 'išče. Živahno, veselo in zanimivo je društveno življenje v Središču. Živimo življenje dela in napredka. Zadnji čas se je Društveni dom spremenil v neke vrste tovarno, kjer izdelujejo svoje izdelke razni »obrtniki«. — Kakor hitro prestopiš prag Društvenega doma si sprejel z veselim petjem Orlic-šivilj, ki z vso vnemo in navc'ušerjc m s polnim tekom ženejo šivalre stroje ter tako pripravljajo kostume za velikonočno igro Na drugem koncu društvenega pos'opja prideš v mizarsko delavnico, kjer bratje Orli z vso enerpijo pripravljajo ogrodje za odersl o sceno. — Na odru pa slednjič z znmaknjenjem strmiš v delo slikarjev, ki polagajo s slikanjem krasno umetnino na ozadje, kulise itd. In nekdo bo vprašal: čemu vnm to lo? Vse lo so predpriprave za slavnostno uprizoritev Kristusovega trpljenja »Pasijona«, ka-
| terega namerava tukajšnji Ljudski oder predstavljati tekom ve j likono nega časa. Skrbeli bemo, da se 1 o uprizarjalo lako, da bo ugodna zveza z \laki tudi za tujce. Natančneje objavimo pravo časno. Bog živi!
Sv. Križ pri Ljutrmeru. Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 20. t. m za predpust smeha polro lurko v petih dejanjih »Zmešnjava na zmcšnja\o«. 1 ri predstavi boeo pridro sodelovali tudi tamburaši rti pevski zl or. I rijatelji poštene zabave od blizu in daleč prijazno vabljeni.
Griže pri Celju Telovadni odsek Orle v Grižah uprizori v nedeljo, dne 20. fcLruarja 1927, cb pol 4. uri popoldne v dvorani g. Novak veseloigro v treh dejanjih: »Občinski tepček«.
Teharje. 1 evski odsek prosvetnega društva Teharje priredi na pustno nedeljo, dne 27. februarja 1927, ob pol lli. uri v čitalnici igro »1 ogodba«. burka s petjem v dveh dejanjih, spisal dr. Ivo Cesnik, v zvezi z raznimi šaljivimi pevskimi kupleti s sprem-ljevanjem harmonija, l red uprizoritvijo je nastop tamburaškega zbora z raznimi lepimi točkami ter nastop mešanega in moškega pevskega zbora z lepimi narodnimi pesmi. 1 rijatelji poštenega razvedrila, ki se želite prav iz srea nasmejati, se k lej prireditvi vljudno vabite! Odbor'
Sv. Jurij cl> juž. /oP Slov. kaloliško prosvetno društvo si je pretekli mesec postavilo v dvorani Katoliškega doma popolnoma nov oder. ^ iz irska dela so izvršili domači fantje, načrt in slikanje pa je izvršil slikar Vinko Vipotnik. Oder ima 6 kompletnih s| rcmemli, ki se dajo seveda poljubno spremeniti, tako da oder zadoš a v splošnem za vsako igro. Tudi dvorana je prenovljena. Toda kaj bi vam še nadalje opisoval. Pridite sami p>o-gledal in prepričajte se, da je novi oder res krasen, pravlako tudi dvorara! V nedeljo, dne 20. februarja bomo igrali lepo igro »Revček Andrejček«
Solčava. Naš Orel je vendar po dolgem pričakovanju dobil dovoljenje za loterijo v prid ]>o povodnji podrtemu stadionu. Z veseljem so kmetje» carovali razne reči in stvari za loterijo, kakor ov> e, koze, jagnjeta, sire, volno itd Kolo, srebrni uri, kredenca, lepe slike Srea Jezusovega je odsek nakupil 1 ot dobitke k tej mali, a gotovo srečni loretiji za vsakega, ki to srečko kupi. Ker je kraj po povodnji silno prizadeta, ni upati domačih prihodkov, zato bc mo šli staro pot trkanja na tuja vrata. Srečke se bodo ta teCen razpošiljale Stanejo samo 5 I in in jih bo 5000. Vrednost dobitkov je veliko nad 50<X) Din. Nika^ rodoljubi ne zaprite svojih src in denarnic — kajti tu gre za našo katoliško slovensko organizacijo ob si rajni koroški meji. - 27. I. m. priredimo Orli skupno s fartovsl-o Marijino dri'žl>o akademijo v čast sv. Stanislavu ; | eterimi govori, deklamac ijami, pevskimi in te-lovadn mi ločk-imi ter z igrokazom »Pijavka«. Povsod nastopajo samo fantje, fi marca gremo v 1 uče, 13. marca pa v Ljubno. V nedeljo, 13. I m. smo pa doma priredili igro: Prisiljen stan je zaničevan. 1 učki oder pride k nam gostovat dne 20. t. in. s »Ska-, pinovimi zvijačami«.
Stran 4.
<3T rrerpvciTT nr>Qr»nrv 4 p
.......17. februarja 1927.
Vam je tudi on. Zdaj pa se Vam bi rad zopet ukradel v srca. Ali ga nočete sprejeti? V Slovenskih goricah Vas je še nekaj, ki ste mu zveste. Toda mnogo premalo. V Halozah Vas je še manj, v Posavju zopet manj, po Pohorju tudi le malo. Savinčank pa mora biti stokrat več, kakor jih je. Dekleta štajerskih goric in gozdnatega Pohorjal V svate prihajam in upam, da ne bom našel zaspanih in mrzlih src. — Vaš »Naš dom«.
Dodatek k odkritju razpečevanja ponarejenih lCOOdi-aarskih bankovcev. V »Gospodarju« smo že poročali o razpečevanju ponarejenih lOOOdinarskih bankovcev po Prek-murju. Navedli smo tudi, da je mariborski policijski komi-«arijat dognal, da je oče teh ponarejenih bankovcev Alo,z Ravšl na Dunaju zaprt in bo izročen našim oblastem. Al. Ravšl je ušel iz Avstrije in se pritepel zopet v okolico Sv. Tomaža pri Ormožu, kjer živi pod imenom g. Mirko in večkrat menjava obleko in barvo las. V četrtek, dne 3. t. m. je ušel orožniški patrulji v Slapšini. Prebivalstvo ormož-kega okraja opozarjamo, naj bo zelo previdno pri izmenjavi lOOOdinarskih bankovcev.
Mrtvega je našel. Od Velike Nedelje poročajo: V torek, dne 15. t. m., zjutraj ob ti. uri, je našei vimcar Janez Rajh v Trgovškem klancu pod Drakš'om mrtvega moža, v katerem je spoznal 761etnega prevžitkarja Antona Žinko iz Seneškega vrha št. 34. Pri njem se je našlo 83 dinarjev denarja. Ležal je na obrazu, na trup'u ni bilo nobene rane. Najbrž je na potu obnemogel, padel, obležal in zmrznil. Domov ga od petka ni bilo.
Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Celju se je na novo uredilo. Vodstvo tajništva je poverjeno g. Ivo Per-šuhu, ki je našim somišljenikom na razpolago vsak dopoldan med 9. in 12. uro. Kakor že doslej, se nahaja pisarna tajništva v I. nadstropju holela »pri be^m vo'u«. Našim somišljenikom priporočamo, da se v zadevah po'itičnega, gospodarskega in socijalnega značaja, pa tudi v drugih takih važnih vprašanjih pridno obračajo na svoje tajništvo. Tokrat še prav posebno opozarjamo naše somišljenike v ] mestu Celju, ki še niso vpisani v volilni imenik, da se v I svrho reklamacije nemudoma zg'asijo v tajništvu in prinesejo s seboj za vpis potrebne dokumente. Ti dokumenti so: krstni list, ki ga pristojni župni urad izda v ta namen koleka prosto, dalje potrdilo o našem državljanstvu (domo vinski list), ki ga izda občinski urad, in končrno še potrdPo o šestmesečnem bivanju v občini, ki ga v Celju izda prijavni urad na okrajnem glavarstvu, pritličje, levo. Opozarjamo, da more dobiti tako potrdilo ne le oni, ki je že šest mesecev v občini, temveč tudi oni, ki bodo teh šest mesecev dosegli najkasneje do dne 6. marca 1927. — Naše somišljenike dalje pozivamo da tajništvu sporoče vse znane jim slučaje volilnih neupravičencev, ki se še nahajajo v volilnih imenikih, pa bi jih bilo treba izreklamirati. To so pred vsem vsi tisti, ki so umrli, se iz občine odselili, ali pa so vsled sodne kazni volilno pravico izgubili.
Raznoterosti iz Celj a. Vpokojeni profesor verouka na celjski gimnaziji, č. g. Anton Cestnik, načelnik Ljudske posojilnice v Ce'ju, je bil za svoje do'go!etno zvesto s'užbo-vanje na imenovanemu zavodu odlikovan z redom Sv. Save IV. razreda. Mnogozaslužnemu č. g. profesorju iskreno čestitamo! — Na mesto vpokojenega šolskega nadzornika za celjski okraj g. Ludovika Černeja je imenovan za nadzornika g. Riko Pestevšek, učitelj na mestni deški osnovni : šoli v Celju. — Gostilničarju in mesarju g. Dečmanu v Ce- j lju je dne 10. t. m. umrl tri mesece star otrok, kateremu je i bil. kralj Aleksander krstni boter. — Koncert prosvetnega ■ društva pod vodstvom g. Mihelčiča dne 13. t. ni. je v vsa- j kem oziru sijajno uspel. Velika dvorana Narodnega doma j k obsežno galerijo je bi'a nabito po'na. Najbo'j sta ugajali . pesmi: Sattnerjeva »V nevihti« in dr. Schvvabova »Z'ata I kangljica«. Navzočima skladateljema je prirejalo občinstvo burne ovacije. Z uspehom koncerta so bili nad vse zadovoljni pevci in poslušalci. — Dne 13. t. m. se je vršila običajna mesečna seja kra evne skupine SLS za okoMco Ce je, katere se je udeieži'o 25 odbornikov. Pri seji, katero je vodil z znano spretnostjo obče spoštovani in priljubljeni predsednik g. Strenčan, se je sk'epalo in razpravlja'o o številnih, gospodarskih, političnih in organizacijskih zadevah. Odbor poziva vse somišljenike, da gotovo ta mesec vpišejo v vo'i'ni imenik vse, ki imajo voTno pravico, pa še niso vpisani, da jih ne bo pri prihodnjih volitvah zopet cela vrsta prišla zastonj na volišče, kakor se je to zgodilo i pri zadnjih volitvah. Opozorite na to svoje znance in sose- j de! Zberite v vaši okobci imena nevpisanih in jih nesite na občino, kjer jih ta mesec morajo vpisati.
Divji prašič. V sredo, dne 9. t. m., je ustrelil graščinski upravitelj g. Fdvard Pol v Jurk'oštru na zgornjem Vo-lušu 92 kg težkega, 1 m 35 cm do'gega divjega prašiča-samca. Drugih pet prašičev je žal ušlo, ker ni bi'o zraven radosti io"cev. Ta divjačina dela po letu kmetom na polju j veliko škodo.
Sv. misijon v Jurkloštrn bo letos od 2. do 10. aprila. . Vodili ga bodo čč. gg. misijonarji od sv. Jožefa nad Celjem, j — Dne 19. ju'ija t. 1. pa bo tu sv. birma.
Razne nov're iz Sromelj. Najbo'jši fant naše fare Jože j Verstovšek iz Cernovca je na praznik Sv. Treh kra'jev j umrl v Trbovljah, kamor je šel zopet v s'užbo. Kot šofer je pri vojakih v Macedoniji dobil jetično bolezen in na njenih posledicah je moral zapustiti ta svet. Orel v Pišecah je v g'avnem njegovo delo. Tu li pri nas v Sromljah je fante navdufeval za or'ovstvo. Čednosti, ki so ga dičile, so bile: ponižnost, pobožnost in izobraževanje samega sebe. Skoro vedno si ga v prostem času našel pri kaki knjigi. Dragi Jože, ker nisi tukaj našel zdiavja. naj Ti podeM nebeški Zdravnik večno zdravje! — Tudi eno dekle, članica Marijine družbe, ki se je od'ikovalo po svoji ponižnosti, krotkosti, mo'Čečnosti, delavnosti in umetnosti nas je zapustilo in odplava'o med svetnice božje, in to je Omerzova Micka iz Silovra. Tudi njej je kruta jetika pretrgala nit živ Ijenja dne 18. m. m. Članice Marijine družbe so ji priredi'e lep pogieb. — Dne 7. t. m. pa se je poročila Marijina druž-benka KostanjJek Marija iz Pobanre z g Francem Pavlic. Na gostiji so se svatje spomnili tudi našega izobraževalnega društva. Bog vaju živi mnogo let!
Detoniorilku. V Artičnh št. 23 pri Brežicah stanuje po-sestnica-vdova Apo'onija Škof. o kateri se je že dalje časa šušlja'o. da je v drugem stanu. Proti koncu preteklega meseca pa so ljudje opazili, da imenovana ni več noseča. Ker
o kakem porodu ni bilo nič znanega, so ljudje popolnoma pravilno sklepali, da se je moral na tihem izvršiti grozen zločin. Imenovana vdova Škof Apo'onija je to tajila tudi I orožnikom, ki so na ovadbo prišli zadevo preiskovati. Šele ko je orožniška patrulja zagrozila, da bo napravila hišno preiskavo je zločinka priznala svoj zločin, ki se je po njeni izpovedi izvršil takole: Ko je v noči dne 12. januarja čutila, da se ji bliža porod, je vstala iz postelje, šla na gnojišče, kjer je porodila dete ženskega spo'a, katerega je takoj med porodom zadavila. Mrtvo trupelce je zakopala v zemljo poleg gnojišča in nametala nanj kup gnoja. Orožniški patru'ji je tudi sama pokazala prostor, kamor ga je zakopala. Trupelce so izkopali in ga prenesli v svrho raz-telesenja v mrtvašnico na pokopališče v Brežice, kjer je zdravniška komisija dognala, da je bi'o dete živo rojeno, česar pa mati noče priznati. Brezsrčna mati čaka v celjskem zaporu porote.
Strahovit potres v Hercegovini. Okraj Stotec na meji med Hercegovino in Dalmacijo je zadela v pondeljek, dne 14. t. m., ob 4. uri zjutraj, strašna nesreča. Silno hud potres, ki je trajal neprestano 42 sekund, je povzročil velikansko škodo ter uničil tudi več človeških življenj. Pogrez nili so se celi deli zemlje, nekateri hribi so se popo'noma zrušili, med temi n. pr. velika Perkovič-planina. Porušenih je mnogo hiš, pod razvalinami pa je našlo svoj grob veliko število ljudi. Najhujše je trpelo pristanišče Metko-vič, kjer so ko'odvor in okoli stoječe hiše naravnost izginile s površja ter je ostal le kup kamenja, opeke in tramo-vja. V Metkoviču je največ žrtev. Zemlja v tem kraju še sedaj ne miruje, temveč se sunki neprestano ponavljajo.
Samomor predsednika okrožnega sodšča v Sarajevu. Ustrelil se je predsednik okrožnega sodišča v Sarajevu g. Fmil Navratil. Že par dni ga ni bilo v urad. Žena in njeni sorodniki so ga iskali sami in alarmirali policijo. Končno ga je našel neki okoliški kmet. Navratil si je končal življe- i nje z dvema streloma iz revolverja.
Divji prašč napadel vojaka. Dne 14. t. m. popoldne so pripeljali vojaka obmejne čete Stojana Srojadinoviča v bolnico v Skoplju. Njega in še enega graničarja, s katerim sta skupno patruljiia'a- je napadel trop divjih prašičev. Ko sta vojaka streljala, so druge živali zbeža'e, le ena se je uprla. Vojak je mislil, da je ta prašič mrtev in se mu je približal. Toda tedaj je žival navalila nanj in ga strašno obdelovala. dokler je ni drugi vojak s strelom ubil. Prašič je težak 180 kg.
Volk napadel kmeta. V vasi Smrčaj je pred nekaj dne vi velik vo'k naenkrat napadel kmeta Kosta Žuljanoviča. Volk je skočil nanj in razvila se je borba na življenje in smrt. Kmet bi bil podlegel, da ni v od'oči'nem trenutku priskočil na pomoč njegov sosed in z udarcem s kolom velikega volka ubil. Žuljanovič je dobil veliko rano in so ga prepeljali v bolnico.
»Kraljestvo božje.« Ta lepi list je že izšel. Kdor ga še ni dobil, naj vpraša po njem v župnišču ali pa si kupi dopisnico in ga naroči pri: Upravi lista »Kraljestvo božje« v Mariboru, Koroščeva u'ica 12. List bo izhajal šestkrat na leto in stane samo 10 Din. Čitali bomo v njem o Mariji, Materi krščanske edinosti, o naših sv. apostolih Ciri'u in Metodu, o krščanskem Vzhodu, zlasti o Rusih, o Slomškovi bratovščini sv. Cirila in Metoda, o Velehradu, pa tudi o tem. kako bi mi sami morali hiti boljši kristjani.
Posnemanja vre Ino. Pogrebci pri pogrebu rajnega Franca Verdev v SI I lju pri Velenju so rnzvcn za sv. maše zložili nd sedmini 130 Din tudi za volilni sklad SLS.
Za razvedrilo.
Pri ženitovanjskem izpraševanji!. G. župnik je izpra-ševal katekizem neko nevesto, že nekaj starejšo, o kateri so mislili, da bo obsedela. Stavil ji je vprašanje: »Kdo te je odrešil?« — Nevesta pa je malo zarudela in odgovorila: »En Prlek.«
Pri poroki na Štajerskem. Pri poroki na Kranjskem rečeta ženin in nevesta le vsak enkrat »da«, na Štajerskem pa trikrat. Pa je prišel neki Kranjec na Štajersko po nevesto in šel seveda takoj k poroki, za ta običaj pa ni vedel. Ko je bil torej prvič vprašan, je navdušeno rekel: »da!« Pri drugem vprašanju je ma'o postal, ko pa je videl, da duhovnik in drugi čakajo na odgovor, je pa nevolno odgovoril: »Menda ja!« Pri tretjem vprašanju pa se je obrnil k nevesti in rekel: »Zdaj pa vendar še ti enkart reci: da! Kaj bom samo iaz govoril!« Pozneje pa sta srečno skupaj živela, on Kranjec, ona pa Štajerka.
V šoli: Katehet je razlagal o zakramentu sv. zakona, da ga je Bog sam že v raju postavil. Nato pa je vprašal: »S katerimi besedami je Bo? že v raju postavil zakrament sv. zakona?« Jurček je odgovoril: »Bog je že v raju postavil zakrament sv. zakona z besedami: Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo«!
Čudoviti konj. Jurij, mešetar. je gnal konja na sejem, pa ga ni prodal. Tuhtal pa je, kako bi se na kak drug način da'o kaj zas'užiti na sejmu, kjer ljudje tako radi denar ven mečejo. Pa si jo je izmislil. Neki cigan je gonil po sejmu opico, ki je ime'a hlače in kapico in je tolkla na boben in vse je drvelo za njo. Jurij pa je naenkrat dal razglasiti po sejmu, da se v gostilničarjevem hlevu vidi velikansko čudo: Hrvaški koni. ki ima g'avo tam. k er bi moral imeti rep, rep pa tam, kjer bi moral imeti g'avo. Kdor je plačal ma'o vstopnino je smel v hlev, da je to videl. In ljudi se je kar trio. Ko pa so prišli v hlev, kai so vide'i: Konj je bil za rep k jas'im privezan. Jurij pa je imel več kot če bi konja prodal, pa še čudnega konja po vrhu!
Gospodarstvo.
VINSKI SEJMI.
Podeželski vinski sejmi so se ukoreninili,^ saj smo že imeli v vsakem znamenitej=em vinskem oko' šu take sejme. V Središču ob Dravi se je vršil letos ee'o že III. vinski sejem in zato ne bo škodovalo, ako neko'iko kritično pre-motrimo je-'i se kaže v teh prireditvah kak napredek za naše vinogradnštvo in vinsko trgovino.
Kdor je pazljivo zasledoval I. in III. vinski sejem v Središču, mora ugotoviti napredovanje. Dobro izpeljana
organizacija vinogradnikov je nudila kupcem in interesentom tokrat pravo sliko razpoložljivih vin okraja, eeiroms ijutomersko-ormoškega vinogorja. V cenah se je tudi kazal razveseljivo razloček. Dočim so notirala na I. in II. sejmu kvalitetna, mešana in navadna vina skoraj jednako, ker so hoteli vinogradniki mešanih vrst doseči isto cen». k'akor za sorte, se je letos opazila deviza: kak je blago, tak je drago. S tem so se prodajalci približali resničnim tržnim cenam ter olajšali trgovale. Cene niso bile pretirane, ia čeravno so nekateri manjši kupci ponujali vinogradnikom za izvrstno robo cene, kakor za povprečno in manjvredno blago, se bo z boljšim razumevanjem tudi ta nedostatek odpravil. V splošnem pa se lahko reče, da so vinogradnik? >d nastavljenih cen v seznamu še nekoliko popuščali, pa udi kupci so toliko pridejali k prvi ponudbi, tako, da so prišla navadna vina po 7—8 Din, boljša po 9—10, sortirano blago po 10—14 Din, na koji bazi so se 9klepale kupčije. Vinogradniki in kupci so se našli na vinskem sejmo na podlagi medsebojnih cen in to je velik napredek. Ali ni čudno, da imamo za vso drugo blago v Sloveniji že tržno cene, na podlagi ponudbe in povpraševanja, samo za — vino ne!
Vinogradniki prihajajo ven iz svojih kleti na javne vinske sejme in se zavedajo novega časa. Sejmi so od vinogradništva povsod dobro podprti. To ne kaže le o nujni gospodarski potrebi takih prireditev, ampak ovrže tudi nepotrebni strah onih malo dušnih vinogradnikov, ki pravijo, da preprečujejo taki sejmi pohod kupcev v kleti. Ponudite kupcu dobro blago, po primerni tržni ceni in ostai bo val trajen odjemalec, naj si potem poskusi vino na sejmu ali v kleti. Glavno je, da se spoznata kupec in prodajalec in to se na sejmu zgodi najlažje in z najmanjšimi stroški.
Središki sejem je tudi pokazal, da so se ga sedaj udeležili v pretežni množini manjši vinogradniki in tem je potreba pomoči. Večji si že sami pomagajo, ker imajo na razpolago kočije, avtomobile, vplivne znance itd. Razmere so se v toliko izpremenile, da kupci že račun:jo z izgubo časa, z drago vožnjo, inozemci z velikimi stroški in neprilikam! za potne liste in vizume, in tako se ne more zahtevati celo od manjših kupcev, da bi hodili kakor prej od kleti do kle ti. Vinski sejmi so pokazali, da so si mnogi kupci zaznamovali imena onih vinogradnikov, kojih vina so se jim do padla, in da so stopili šele čez tedne in mesece z njimi v stik. Vinski sejmi nudijo pri'ožnost. da stopimo enotno in s pravo sliko vinskega okol:ša pred vinski trg, kar je po-irebno tembolj, ker ne leži več težišče našega vinogradništva v stremljenju predvojne dobe po povečanju areala, ampak v stremljenju za pridobitev novih odjemalcev z» pride'ana vina na amerikanski podlagi.
Vinski sejmi so tudi neka vrsta tekme slovenskih vinogradnikov, ki morajo in morejo služiti v spodbudo, d« se skušajo pride'ati kolikor mogoče dobre kapljice, po-ž^htene z dobrim kletarstvom. Cene takemu vinu so višje, izkupiček je bol jši in vino se lažje proda. Tako smo opa žili na III. vinskem sejmu v Središču tuli v tej smeri napredek. Čeravno se niso vina prej komisijonelno preizku-ševala (ali je to dobro ali ne, naj presodijo drugi), in je vsak razstavil, kar je hotel, se vendar ni našlo nobeno pokvarjeno vino. Tudi na čistost steklenic In zainaškov se je polagala večja pozornost, kar o I. sejmu ne bi smeli trditi.
Pridelovanju sortiranih vin se bo morala posvetiti vsa skrb; kdor spravi skupaj polovnjak šipona, rizlinga, muškata, silvanca itd., naj ga spreša zase, ker mu bodo višja cena in lažja prodaja poplačala trud in večje izdatke. Sortirana vina se vedno iščejo in tudi vinska trgovina je bo že zače'a izbirati in kupovati kot mošt. Na letošnjem sejmu v Središču se je opazilo, da so se vinski kupci najprej obrnili k sortiranim vinom, ki so bila do mala vsa razprodana. Tako sta na primer g. ravnatelj Kosi iz Središča in g. Lo-vrec Jože iz Presike razstavila tudi 200 1 šipona in 130 1 muškata in sta kljub tej majhni množini prodala ta vina po dobri ceni. Ta primer naj služi v spodbudo našim vinogradnikom in onim, ki pravijo, da jim ni vredno sortirati če tudi imajo po 5—600 1 ene vrste. Vsa naša slovenska vina se bodo obdržala na površju samo vsled dobre kvalitete in sortimentov. Kdor to zanemarja, je izgubljen. Z veseljem moramo tudi priznati, da se z šmarnico ali s šmarnico pomešanim vinom ni nikdo srečal na tem sejmu. Na I. sejmu je bilo drugače: pod roko se je prodalo 4 vagone šmarnice.
Zanimivo je tudi bilo, da so stari kupci izpraševali po onih vinogradnikih, od katerih so na prejšnjih sejmih kupili vino. To kaže, da so bili z vinom zadovoljni in da se interesirajo za vinogradnike, ki so jim dobro postregli. In tako prihajamo zopet v boljše čase medsebojnega zaupanja na podlagi poštenosti.
Posamezni vinski sejmi naše domovine p« se bodo morali nekoč združiti v celotno sliko, da zložno pokažemo tu- in inozemstvu napredek našega vinogradništva in vinske trgovine po preobratu.
ČE SEM ZAMUDIL ROK ZA NAPOVED DOHODNINE.
Marsikdo, ki se mu iz raznih vzrokov primeri, da zamudi predpisani rok za vložitev dohodninske napovedi, si ne ve pomagati in pusti v nemar vse skupaj, čeprav se mu vidi dobro in potrebno, da bi vložil napoved, ker mu njegove gospodarske razmere nujno kažejo, da bi bi'o prav, obvestiti davčno oblast o svojih prilikah in neprilikah. In z'a<ti v slučajih, da ima davčni zavezanec do'gove in je plačal pasivne obresti, ali da je les prodal, da ima po pogodbi dajati velik prevžitek itd. Vs^ to oblastvu ni znano, rok za vložitev pa je zamujen. Kaj sedaj?
Prva priložnost je milostna prošnja /a spregled zamujenega roka. Vložiti jo je ob enem z napovedjo, ko'kovati s kolkom za 5 Din in v njej navesti vzroke zamu le. Seveda so opravičljivi le tehtni vzroki, ko1 n. pr.: bo'ezen skrajno s'abe vremenske nepri'ike, nenadna s'uihena ali kupčij-ska odpotovanja. odsotnost vsled nepremagljivih ovir in temu | odobno. Milostno prošnjo rešuje delegacija ministrstva financ v Ljubljani, pred'ožiti pa jo je obenem z napovedjo davčnemu okrajnemu oblastvu.
So pa še seveda »'u^aji, da kdo po?abi na rok. ali pa prezre termin morda tudi vs'ed nepazljivosti a'i nepouče-nosti. To in podobno niso tehtni vzroki, ki bi bili predmet
milostne prošnje. Tudi v tem slučaju naj stranka ne opusti i napovedi, če meni, da je njej potrebna. Naj jo kar vloži i pri oblastvu, četudi je rok že potekel. Kajti zakonska določila pravijo, da oblastva v slujaju, da stranka napovedi ni vložila, ali jo je vložila prepozno, morejo, smejo, ne pa «oorajo odmeriti davek po lastnih poizvedbah. Če tedaj povem v napovedi važne podatke, ki imajo vpliv na višino dohodka in davka, bodo oblastva, četudi je napoved predana, vpoštevala te podatke v napovedi in se ozirala naša je pri odmeri davka in pri presoji višine dohodkov. In ce fjd oblastva s cenilno komisij vred morda prezrla tako napoved, ki obsega za odmero davka važne podatke, boste v oritožbi za odmero davka opozorili na n„o pnzivno komisijo ki bo to če bo z dokazi podprto, popravila. Sicer pa *o oblastva sama toliko uvidevna, da vsako zakonito dovoljeno in pametno, z dokazi podprto utemeljevanje dopuste a upoštevajo pri odmeri davka.	.
Tedaj ne pri zamujenem roku puške v koruzo! Ako je ivoj gospodarski položaj slab ter te davki res pretirano davijo in morijo, se vedno vprašaj, koliko po tvoji krivdi, ker 4e nisi dovolj pobrigal. Zalo ne zamudi nobene prilike, ki ¿ahko vpliva na višino in odmero tvojih davkov. Taka važna prilika je dohodninska napoved. Zato g'ej, da jo predložiš oblastvu, da spozna tvo„e razmere. Če pa si rok zamudil, poskusi to popraviti in če imaš utemeljene vzroke, se S bo na zgoraj opisani način gotovo posrečilo. Zapomni si pa, da ti po milostni prošnji spregledani zamujeni rok daje pravico, da davčno oblastvo tvojo napoved upošteva, brez ugodno rešene milostne prošnje ti pa prepozno vložena napoved daje možnost, da se oblastvo kljub zakasne-osti ozira na njo.
nikdar niti približno dosegel zaželjenega uspeha. Marsikje so sicer te sorte opisane, toda to še ne zadostuje za zanesljivo spoznavanje. Pri vsakem opisu bi morali imeti tudi v naravnih barvah naslikano podobo dotičnega ploda. Zato se je Sadjarsko in vrtnarsko društvo odločilo, da izda posebno knjigo z nas'ovom: »Sadni izbor za Slovenijo v sliki in besedi.« Knjiga bi obsegala 24 sort jabolk in 16 sort hrušek, torej 49 sort v krasnih barvanih slikah plodov in s popolnim opisom vsake posamezne sorte.
Za izdajo take knjige je potreba pa mnogo denarja, ki ga pa diuštvo nima. Ldini način, da pridemo do tako potrebne knjige, bi bil ta, da durštvo zbiia naročnike, ki se obvežejo, da bodo knjigo kupili in tudi vnaprej plačali. Takih naročnikov je treba najmanj 2030. Do sedaj se jih je oglasilo blizu 500. Manjka jih torej še precej, da bi mogli začeti z izdelavo slik in s tiskom. Za predplačnike bi ta knjiga veljala samo 65 Din. Pozneje bi bila v kn,igotržLvu najmanj 85 Din. Ako se priglasi do konca februaija omenjeno število naročnikov, bi knjiga izšla najkasneje do jeseni t. 1.
Med tolikimi tisoči zavednih bralcev »Slov. Gospodarja« je gotovo tudi mnogo zavednih in ukaželjnih sadjarjev, ki bi tako knjigo nujno potrebovali. Vabimo torej vse, ki se zanimajo za to delo, zlasti še izobraževalna društva in knjižnice ter vse prijatelje umnega sadjarstva, da se čimprej in v čim večjem številu prig'asijo za odjemalce.
Za sedaj zadostuje dopisnica z izrecno izjavo, da pod-pisanec naroča knjigo »Sadni izbor za Slovenijo v sliki in besedi« in se zavezuje plačati 65 Din, ko bo prejel položnico. Dopisnica naj se naslovi na: Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, Resljeva cesta 24 II.
in ugledu. Iz vseh okoliških župnij so prišli letos ženini po Baše gospodične in so si iz njihovih vrst izbrali družite življenja; eno »o v avtomobilu odpeljali k Sv. Barbari, drugo smo dali v Gočovo, tretjo bomo posodili L rbančanom. Želimo jim v novi domovini polnost zakonske ljubezni in miru v novi družini in obilnost stalne sreče in blagoslova v novem gospodinjstvu! Na veseli svatbi Franca Petrič in Mimike Ceh v Sovjaku so se blagi gostje spomnili tudi revnih dijakov in so z.inje darovali 50 Din. Bog živi!
Kapela pri Radencih. V pondeljek, dne 6. februarja t. 1. se j» tukaj poročila vrla mladenka družbenka Jožefa Bratkovič z zglednim mladeničem Josipom Znidarič od Sv. Jurja ob Sčavnici. Po ročil ju je nevestin stric č. g. Franc Bratkovič, župnik negovskL Na veseli gostiji so se gostje spomnili tudi revnih, lačnih dijakov in za nje z.ožili 186 Din. Log povrni vsem darovalcem. Mladima poročencema pa želimo obilo sreče in zadovoljnosti v novem stanu. — Bazven veselih imamo tudi žalostne pripetljaje. V če irtek, dne 10. t. m. se je ponesrečil dober, blag mož Alojzij Poš. Padel je 12 metrov visoko z drevesa, katerega je oklestoval in si pri tem polomil noge in pretresel hrbtenico. Upamo pa, da bo zopet okreval, kar mu ljubi Bog kmalu daj! — Dne 20. februarja pa bomo poskrbeli malo predpustne zabave. Popoldne ob 5. uri priredi namreč v Radencih v restavraciji pri g. Maršiku naše Bralno društvo dve šaloigri: »Skapinove zvijače« in »Mutasti mu zikaiil«. Vsi, ki se hočete za predpust pošteno razvedriti in malo nasmejati, prijazno povabljeni. — V nov, drugi stan, sreče iskat se je pri nas v tem predpustnem času napotilo detet parov. Trije ptički pa so si poiskali svoje tovarišice v drugih župnijah. Bog daj, da bi bili vsi srečni In zadovoljni!
Velika Nedelja. V četrtek, dne 10. februarja je bila tukaj pokopana Terezija Kuharic, soproga uglednega posestnika, mnogoletnega, odlikovanega župana Šardinjskega, gospoda Florjana Kuharič. Veličastnega pogreba, kojega je vodil mil. gospod Fr, Moravec, stolni župnik in kanonik v Mariboru v spremstvu treh gg. duhovnikov, se je udeležila velika množica ljudstva.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Kakor drugod, tako v zadnjih tednih ljudje tudi pri nas mnogo bolehajo; a smrtna kosa, hvala Bogu. se precej prizanaša, in ne zahteva ravno preveč žrtev. — V zelo [ opasnem stanu se nahaja poleg drugih bolnikov tudi novorojena ; organizacija SLS. Težko, če ne bo po njej. A.uči jo strašen glavo-| bol. Lboga revica! Komaj da je zagledala luč sveta, bilo je to dna 13. januarja, pa se ji že trga nit življenja. 1 ravijo, da številka 13 j pomeni nesrečo; bo menda res tako. Sicer so pa za samostojne • demokrate vse številke enako nesrečne. Če bo revica res ie~ j dihnila, jo bomo pokopali kar doli spodaj v Koračicah, ker zanjo v »piirgi« ni prostora. Tomaževsko pokopališče bi bilo za njene nežne kosti preveč mokro; saj gre o nas po svetu glas, da mi ne pokapljamo, ampak potapljamo. Na sedmino, ki bo morda ravno za pust, bomo pa povabili tudi gospoda Petovarja, očeta in ustanovitelja SDS organizacije v Koračicah pri Sv. Tomažu. Vse te različne bolezni in bridkosti pa naših ljudi nič ne ovirajo, da se ne bi v letošnjem predpustnem času pridno ženili. Zdi se, kakor da bi bilo solnce zakonske ljubezni letos našo župnijo z nekim ¡»osebnim ognjem razgrelo. Ženi se vsevprek staro in mlado, kar je količkaj sposobno za zakonski jarem. Letos imamo že nad 20 parov r.ovoporočencev. Bog daj skoraj pust, da se nam rse ne poženi; sicer bomo imeli kmalu tudi pri nas stanovanjsko krizo; kar pa je še več, je tudi to, da se nam je bati, da nam ne bi .mmjkalo lesa za zakonske jarme. Naj pa dobri Bog podeli vsem našim novoporočencem obilo zakonske sreče in pa blagoslova ter prav dobro vago zakonske potrpežljivosti.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Veličasten izid volitev v oblastne skupščine, tako vesel in srečen konec zadnje vladne krize in vsi tako važni dogodki, ki so se v našem javnem življenju odigrali v zadnjih tednih, so spravili naše ljudstvo v čisto novo, veselo in upapolno razpoloženje. Vse, kar je pri nas pametnega čuti, da so se razmere po zadnjih volitvah tako zasukale, da gremo lepši in srečnejši bodočnosti nasproti. Pametni in modri kmetski možje govore: če zdaj ne bo boljše, potem sploh nikdar boljše ne bo. Posebno veselo znamenje je pa to, da se naši ljudje hujskarijam •Jutra« in »Domovine«, ki zahtevajo, da mora sedanja vlada iz popolnoma zavoženega gospodarstva kar črez noč napraviti nebesa, naravnost smeji in norčuje. Zdrav kmetski razum pač danes i bolj trezno misli in prevdarja, kakor gospoda okoli »Jutra« in >Domorine«. Sploh se opaža po deželi, da so se ljudje začeli z veliko vnemo zanimati za državno življenje in politične dogodke. Tistih, katerim je vseeno, kdo vodi državo, je v naši župniji vedno bolj malo. Naj bo odslej naprej naše geslo: ob vsakih volitvah vsi na volišče. Na volišču se v resnici odloča naša in naše domovine skupna sreča. Proč z brezbrižnostjo in malomarnostjo v skrbi za javno življenje! Veličastna pravica: da smem voliti in tako s svojim glasom sebi in svojemu narodu pomagati, mi naj bo vedno tudi sladka dolžnost. Sladko je za domovino delati! Nečastno pa je, domovini ne holeti pomagati.
Polenšak pri Ptuju. V zadnji številki »Slov. Gospodarja« je med raznimi novicami pod zaglavjem: »Izpoved zločinca«, na strani 3 zapisano, da je viničar Polak iz Lahonec pri Tolenšaku. Ker bi cenj. čitatelji »Slov. Gospodarja« širom Slovenije dobili o Polenšanih slab vtis, bodi povedano, da so Lahonci več kot dve uri od nas oddaljeni in da Lahonci niso nikoli in ne bodo nikdar pri Polenšaku — ampak so v faro Sv. Tomaž pri Ormožu — proti I jutomeru. Tolenšak, hvala Bogu, dosedaj še ne poseduje tako težkih zločincev. Toliko resnici na ljubo. Tudi naš dopisnik se je zmotil v četrti številki letošnjega »Slov. Gospodarja« ko je poročal o starem pregovoru: 1 rav dolgo do pusta — a male porok. V resnici jih je dosti. A o tem bomo poročali drugič več.
Sv. Urban pri Ptuju. Dne 7. t. m. je bil tukaj poročen naš vrli mladenič Anton Kokol, kmečki sin iz Grajene s pridno mladenk« .Miciko Malekovo iz I lacarja. Na veseli svatovski zabavi na že-ninovem domu se je po nagovoru Franca Domiter ml. nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 80 Din. Novemu paru pa želimo obilo blagoslova iz nebes — na mnogo let!
Sv. Urban nad Ptujem. Dne 7. februarja smo spremili k zadnjemu počitku Ignaca Markež, posestnika in krojača iz občine Janežovci. Bajni je bil rojen leta 1880., bil je izvrsten krojač in tudi priden poljski delavec. Bil je pristaš SI S in čeravno bolehen, je še storil svojo dolžnost pri zadnjih volitvah. Bil je naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Rajni zapušča ženo in štiri majhne nepreskrbljene otroke. Naj v miru počiva'
Sv. Križ pri Ljutomeru. Zdi se, kakor da se je naselila smrt T naši župniji v vasi Grabe. Ravno po treh leciiiili, kai je umri 42 letni Matija Simonič, si je vzela smrt s pomočjo pljučnice njegovega ujeca, t>5 letnega, uglednega posestnika Franc a Zalar, očeta gospoda kaplana Zalar. V nedeljo pred Svečnic o še je zatrjeval svojim znancem na poti k sv. maši: »Jaz sem pa zdrav, kakor jedro«, toda že isti večer ga je vrgla mrzlica, katera se je stopnjevala v pljučnico. Bil )e previden s sv. zalramenti in v soboto po Svečnici je zvečer v rokah svojega sina duhovnika izdihnil svojo dušo. Kako je bil spoštovan in obče priljubljen, kaže ¡o, da so prišle molit in ga kropit mnogoštevilne množic e sorodnikov in znancev od blizu in daleč. Udeležba pri pogrebu je pa bila tako velika, kakor le redkokedaj. Bajni je bil varčen gospodar in še skrbrejši oče in le tiko je zmogel sredstva za šolanje treh izmed šestero otrok. Domači gospod dekan je povdaril trdno vero rajnega in njegove zasluge za cerkev, ker je žrtvoval Bogu in njegovi službi dva svoja sinova, katerih eden je že duhovnik, drugi je pa v novicijatu pri salezijancih na Bodni. Po čudoviti naredbi se je vršil pogreb ravno na dan 29 letni'e poroke Bog daj zapuščeni družini svoje tolažbe, rajnemu očetu pa večni mir in pokoj!
Skupni občni zbor Pokrajinske zveze vinogradnikov /a Slovenijo in Vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru se vrši dne 5. marca 1927 ob pol 11. uri na Srednji vinarski in sadjarski šo'i v Mariboru. Za polovično vožnjo za udeležence je zaprosil ndbor prometno ministrstvo ter bo ugodno rešitev pravočasno objavil v dnevnem časopisju. Odbor odseka pripravka letak z barvano sliko o grozdnem sukaču ali kiseljaku, ia o njega pokončevanju. Če bo dotiskan do občnega zbo-a, se bo razdeljeval članom odseka in zveze brezp'ačno. Ker so na dnevnem redu važne spremembe, je v interesu enotne vinogradniške organizacije, da bode udeležba čim večja. Pred občnim zborom je kratka od borova seja odseka glede podpor. Glasom § 7 pravil Tinarskega in sadjarskega odseka so člani občnega zbora: po en zastopnik vsake vinarske, kletarske ali sadjarske zadruge, oziroma vinarskega, kletarskega in sadjarskega društva ter zastopniki podružnic Kmetijske družbe za S'ovenijo iz mariborske oblasti. Zadruge, društva in podružnice do 200 č'anov pošljejo po enega zastopnika; za vsakih nadaljnih 100 članov pa še po enega. Zastopniki morajo biti lastniki vino-fradov ali sadonosnikov, ali pa vinarski in sadjarski strokovnjaki.
Metljavost goveje živine. V krajih, ki so letošnje leto amogo trpeli vsled pop'av, se to zimo silno pojavlja met-iavost, posebno pri govedi. Živinče postaje slabo ješče, dlaka mu je kuštrava in se ne sveti, koža se mu drži na febrih. Žival propada, hudo omršavi in postane tako sobotna, da jo je največkrat treba pobiti. Ljudje si ne vejo pomagati, ker so mnogo premalo poučeni o bistvu te bolezni. Največkrat mislijo, da bi se bolezen da'a omiliti z večjim dodatkom soli k letošnji izprani in slabi krmi, a o kakem zdravljenju ne vedo prav ničesar. Ker je najprvo treba poznati bistvo bo'ezni in njene vzroke, opozarjamo £itatelje, da je v »Kmetovalcu« od dne 15. novembra 1926 izšel iz peresa živinozdravnika Stanko Arkota članek: »Metljavost živine«, ki je pisan prav razum'jivo in poljudno. Priporočamo, da ga pazljivo preberejo vsi oni, ki so letos vsled obolelosti živine prizadeti. Kot sredstvo proti metljavosti priporoča g. Arko »Distol«, ki ga izdeluje domača fabrika farmacevtskih proizvodov »Kastel« v Karlov-•ra (Hrvatsko). Sredstvo je zanes'jivo in učinkovito, ako se pravilno, t. j. v predpisani koMčini daje, kar se ravna po živi teži živinčeta. Je pa precej drago. Razven tega prodaja Kmetijska družba sredstvo »Elcema« in sicer 1 kg po 30 Din. Bolna odrastla živina naj bi dnevno dobila 10 gramov iega zdravila. Želeli bi, da bi nam kakšen izmed gg. živi-aozdravnikov poročal o uspehih pri zdravljenju te nevarne bolezni.
Apačka kotlina. Črez mesec dni že razsaja in mori pri nas živinska kuga. V malih vaseh je bilo zadnjih H dni zaklanih 20 do ?K) komadov govede, pa kuga še mori vedno dalje. S strahom se vprašujemo, kaj bo, če ne bo nobene pomoči, nobenega uspešnega "dravila? Kaj bo spomladi in poleti, s čim se bo gnojilo in ob "delovalo zemljo? V sosedni nemški Avstriji imajo okrajne živino-«dravnike, katere plača v slučaju neozdravljenja država. Kaj pa pri nas? Plačujemo živinozdravnika in zdravila ter moramo živinče zaklali, če nočemu pustiti dela konjaču.. Ker se nas davčni ¡arad tako dobro spominja s svojimi položnicami, prosimo naše gg. poslance, da se spomnijo tudi nas, težko prizadetih in nam Izprosijo pomoči.
Sejem v Ločah. Dne 23. februarja, dan pred sv. Matijem, se vrši v Ločah veliki živinski in kramarski sejem. Ker je upati, da pridejo razni kupci, zatorej priženite veliko živine.
Sajenje hmelja v Slovenskih goricih. Zanimanje za vajenje hmelja v S^venskih goricah je veliko, ravno tako velika pa je tudi skrb za hmel ske sadike. Ker se je posrečilo zasigurati tudi večje števPo sadik, se vabijo vsi, ki se ,-,ato zanimajo in ki nameravajo poskusili s hme'jem že letošnje leto, da pridejo prihodnjo nedeljo dne 20. t. m., k 9v. Lenartu v Slo", gor. na razgovor, ki se bo vršil v prostorih gostilne Aubl.
NEKAJ VAŽNKGA ZA SADJARJE.
Sadjarstvo je kmetijska panoga, ki donaša najlepše dohodke, ako jo gojimo z zanimanjem in pravim umeva-njem dandanašnjih gospodarskih razmer. Pri vseh prilikah in vedno iznova povdarjamo, da je uspeh v sadjarstvu zavisen prav posebno od pravilne izbire sadnih sort, ki jih nameravamo saditi in gojiti. Zato so izkušeni strokovnjaki sestavili sadni izbor kot važen pripomoček pri izbiri sort. Po tem izboru naj bi se ravnali vsi sadjarji. Kdor pa hoče res s pravim pridom uporabljati ta izbor, mora sorte, ki so sprejete vanj, tudi poznati, sicer tava v temi in ne bode
i Pisma iz domačih krajev.
D. M. v Brezju. Dne 9. februarja smo spremili na zadnji poti | vrlega moža Anureja Llbl iz Lolgoš. Bil je poštenjak, zvest na-i ročnik »Slov. Gospouarja«, rad je nastopil za dobro stvar. Dasi \ že bolehen, je šel 23. jan. na \olišče ter izvršil svojo državljansko narodno in stanovsko dolžnost. Naj v miru počiva od trudov življenja!
Nuiberg. Naš liberalni župan, bivši kandidat Samostojne demokratske stranke, je zadnje dneve pred volitvami pošiljal plakate in zaprta pisma našim somišljenikom ter se tako ogreval za centralizem Leograda. Na teh plakatih smo čitali, da so kandidati demokratov za zboljšanje kmetijstva, za popravo cr.-,!, regulacijo Drave in 1 esnice itd. Ltmokrati so pa res čudni ljudje, ki hočejo vse te naprave izvršiti z volilnimi kroglicami. Mi smo se pa tem plakatom pošteno smejali ker smo znali, da so bili demokrati dolgo na vladi, pa se Drava pod Vurbergom nič ni regulirala, kljub lemu, da smo potom naših poslancev večkrat javno zahtevali. \ emo tudi, da se bori marsikateri posestnik za svoj obstoj in to po krivdi tistih, ki so dosedaj vodili državo. Na teh plakatih se je tudi blestelo ime našega župana g. I reložnika. Čudili smo se, kako je naš župan sedaj naenkrat za regulacijo Drave, ko se vendar po občini javno govori, da je na hidrotehniki urad v Maribor poročal, in to brez vednosti obč. odbora, da Drava ne dela nobene škode, da ni potrebna regulacija in to ravno v tistem času, ko je že \oda ogrožala naša najrodovitnejša polja ter tudi več hišnih poslopij. Ko ga je enkiat en posestnik S. prosil, naj vendar kaj stori glede Drave, se je odrezal, naj to tisti storijo, kateri imajo škodo, saj meni še Lrava nič ne trga. In če pogledamo naše občinske ceste, tudi lahko našemu županu častitamo, ker kaj takega se ne najde hitro kje v kaki občini, da bi občani rabili na občinski cesti lestvico, kakor jo pri nas v Bačkovcih. Ce so vsi kandidati demokratske stranke tako napredni, bi lo bilo i res fino gospodarstvo v mariborski oblasti. Hvala Bogu so naši volilci pokazali, da želijo res delavne može za svoje zastopnike, • demokratom pa so dali zasluženi pokoj. Naše poslance pa ponovno prosimo, naj se sedaj, že ob 12. uri nekaj stori za regulacijo Drave pod Vurbergom.
Marija Snežna. I etek zvečer, 4. februarja, je umrla v Svi-čanah soproga dolgoletnega cerkvenega ključarja in župana na Sladki g. Marijana Zohrerja. L red pogrebom je sipal sneg tako silno, kakor da bi hotel zabraniti, da zanesejo od doma lako ugledno gospodinjo. Vendar pa je prišlo toliko ljudi, ki so pokojno spremili k božji službi in na pokopališče, da je Nova cerkev kom.ij kdaj videla tako velikanski sprevod. N. p. v m.
Sv. Lenart v Slor. goricah. Tukaj je nepričakovano umrl Al. Kokolj. Prepeljali so ga k Sr. Petru, kjer se je vršil pogreb v nedeljo, 13. februarja. N. v m. p.!
Gor. Radgona. V nedeljo, dne 6. t. m. je vprizoril dramatični odsek tukajšnjega katoliškega Prosvetnega društva Morre-jevo petdejansko šaloigro »Številke gospe Božnjarinke«. Igra je zelo priporočljiva. Z resnobo je primerno spremljana šala, tako, da se občinstvo nikakor ne naveliča slediti razvoju dejanja. Naši igralci so vloge rešili v splošno zadovoljnost. Uspeh bi bil še dosti boljši, da se nekateri niso preveč zanašali na svoj spomin. Tudi obisk je bil z ozirom na predvečerno maškerado in dvojno istopopoldansko veselico v trgu, zelo dober. — Za pustno nedeljo pripravljamo Molierovo tridejansko komedijo »Skapinove zvijače«. Vse, ki se hoče prav pošteno od srca nasmejati, vabimo, naj pridejo na pustno nedeljo v posojilnično dvorano. Zagotavljamo, da nikomur ne bo žal za tistih par dinarjev, ki jih plača za pošteno zabavo. — Na pustno nedeljo po osmi sv. maši pa se vrši v po-sojilničnih prostorih občni zbor katoliškega Prosvetnega društva. Vsi, ki se zanimate za naše prosvetno delo, prav prisrčno vabljeni! — V nedeljo, 20. t. m. po večernicah priredi v dvorani tukajšnja Dekliška zveza akademijo v proslavo 1100 letnice rojstva sv. Cirila. Pričakujemo obilnega obiska. — Oklicanih je bilo v predpustnem času 22 parov. V pondeljek, 21. t. m. bosta poročena med drugimi dva brata Merčnik iz Ivanjševec, ki jemljeta sestri Kaučič iz Stanešinc. Vsem novoporočencem želimo obilo sreče!
Hajilina. Gasilno društvo bode priredilo v nedeljo, 20. t. m. popoldne ob pol 3. uri v prostorih Društvenega doma dve igri: »Stari in mladi« ter »Trije tički«. Besnični in zabavni prizori. — Čisti dobiček je za nabavo nove obleke. Vsi prisrčno vabljeni!
Sv. Anton v Slov. goricah. Kakor blisk se je razneslo, da smo Antonjevčani pričeli z zbiralno akcijo za Društveni dom. Anton-jevčani, ki že od nekdaj slovimo kot gostoljubni in radodarni ljudje, z veseljem to pozdravljamo ler bodemo vsak po svojih močeh prispevali potrebno gradivo, ker vemo, da se bo z postavitvijo doma pričelo pravo in bistveno delo na polju prosvete. Za Ubog le, da je v krogih, od katerih bi ne pričakovali, nesoglasje, vendar smo prepričani, da se bo sčasoma poleglo tei bodemo enkrat v medsebojni slogi uživali koristi Društvenega doma. — V pondeljek, dne 7. t. m. se je poročil dober prosvetni delavec; bivši načelnik orlovskega odseka, odbornik bralnega društva in priden Marijin družbenik s pridno družbenico Antonijo Fras. Mlademu paru iskreno častitamo!
Sv. Bolfenk r Slov. goricah. Pregovor pravi: Obleka oblikuje človeka. Mogoče, da se je pregovor uresničil letos tudi pri nas. Lani smo z združenimi mo^mi prenovili in olepšali župnijsko I cerke* in glej čudo, naše neveste so pridobile takoj na veljavi
feleškn dolina. V zadnjih dveh številkah »Slov. Gospodarja* smo v odstotkih podali moč posameznih političnih strank v naši dolini, kakor se je pokazala pri zadnjih volitvah. Dodajmo še par pojasnil, <la bo slika popolnejša. — Najtrdnejše sloji naša stranka t fit. Andražu. 1 reser.elijo pa med ondotnim pošten.m krščanskim Ijodstvom 4.8% liberalcev. 1 ozna se posledica slabih časnikov in knjig. Si. Janž, ki je od nekdaj nagibal k protikrščanskim strankam — celo štajercijanstvo je bilo tam v ivelu — se je obrnil zelo na boljše. Kar še ni upalo in hotelo glasovali z nami, je »stalo doma. Ce je na slabo udeležbo vplivala žganjekuha pri »tajnerju, je vplivala na omahljivee. SI. llj krepko brani zastavo naše stranke. Ima preiej rudarjev in jih nekaj veruje soiial-demokratičnim farbarijam. Ti so se zbali klerikalnega zmaja, boljši del pa je ostal trden. Pač pa je novost njegovih 139% liberalcev. SI. Ilj ima svojo pošel.nost: orjunaša kot občinskega tajnika v klerikalni občini! Vemo ludi, da se je na Zerjavovi skrinjici blestelo ime ekonoma Rafaela Vranjeka. Kakor slišimo, je to pripisovati vplivu celjskega železničarskega uradnika, ki gori ta ierjavščino. SI. llj bo moral skrLeti, da pretepi lo nežlahtno drevo, čigar sad je piškav in nevžiten. — Topolščica ima preiej socialdemokratov med svojimi tovarniškimi delavci, otepa se pa vedno bolj sameslojnežev in liberalcev. — Skale imajo veliko rudarjev, ki se ne morejo popolnoma odtegniti pritisku soiialnih demokratov. Nima pa skoro liberalcev in radičeveev. Tudi po-iaslna poročila o duhovniških krvavih slorijah, ki jih je morala poslušati volilna komisija, niso napolnila Zerjavove skrinjice s kroglicami. Predsednik gosj od Stopar se je zgražal. — Velenje jo trg in kmetska okolica skup;.j. Ima veliko rudarjev, a vendar socialdemokrati daleč več nimajo toliko vpliva, kakor so ga Imeli. Da ima kakšen trg liberalce, je razumljivo, nerazumljivo pa je, da ima trg Velenje liberalce — prijatelje »Slavens' e banke«. Ali se nekateri ljudje res nočejo ničesar naučiti? In to iz domače, krajevne nesreče! 1 ri orjunskih plesih in zanimivih ponočevanjih se pač pozabi na vse! Sicer bi bil pa čuvar liberalne skrinjice klepar Zupane žalosten, če bi ne padlo nič kroglic v njegovo skrinji* o, saj je znano, da ima rajši kroglice v liberalni volilni skrinjici nego klerikalne dinarje v svoji denarnici. — O mestu Aoštanj velja približno isto. Skoda, da njegova senca pada tudi na okolico Šoštanja in na Sv. Florjana pri Šoštanju. Ko bi vsaka ob-Eina volila posebej, bi bila slik j političnih razmer čisto jasna in
< izven Šoštanja za našo stranko ugodnejša. Sklep: naše organizacije naj v naši dolini nastopijo krepkeje!
Braslovče. I ri nas je umrl naš organist in cerkvenik gospod Vinko Rojnik v starosti 03 let. Maloledaj vidimo v Brasloveah tako ogromno udeležbo pri pogrebu, saj je bil to znak, kako je bil kri ljudstvu priljubljen, saj je rad vsakemu ustregel, kar je mogel. Bil je oče 14. otrokom; ecinajsl je večinoma prav dobro preskrbljenih in so mu bili že opera v zadnjih letih. Veliko njegovih kolegov-orgunislov se je pogreba udeležilo; g. Bervar iz Ceija je orgljal pri njegovi pogrebni sv. maši, njegov najboljši prijatelj, organist iz I ake, gospod Klančnik, pa mu je govoril nagrobni govor in se spominjal njegovega dela in njegovih zaslug; pevci, koje je rajnki naučil peti, so mu zapeli doma in ob grobu ža-lostinke, I i so privabile navzočim mnogo solz. Počivaj mirno, dragi Vinko, mi te ne pezabirno nikdar!
Št. Ilj pri Velenju. Dre 5. februarja smo spremili na zadnji poti rajnega Franc-a Verdev, starega Jelena. I mrl je po dolgi, hudi bolezni v 80. letu starosti. Jelenova rodbina je ena najuglednejših v naši župniji. Rajni Jelen je bil obče spoštovan mož, odločno krščanskega prepričanja, prava stara slovenska korenina. Lil je dolgo let tudi cerkveni ključar. Pela 1889 se je veliko trudil pri naLiranju prispevkov za slare zvonove in je bil tudi pri vlivanju zvonov v Ljubljani zraven. Bog mu je nekaj poplačal že tukaj na zemlji. Dal mu je dočakati lepo starosl, 57 let v zakenu in mu dodelil milost, da se je dobro pripravljen ločil od tega sveta. V času sv. misijona — v adventu — je zadnjikrat obiskal župnijsko cerkev. I okoj njegovi blagi duši!
Staritrg pri Slo enjgredcu. Starctrško prostovoljno gasilno društvo priredi dne 20. fehruarja t. m. j opoldne ob 3. uri v prostorih g. Antona Uebl lcmedijo v treh dejanjih »Skapinova zvijača«. I o igri prosta zabava, svira domača godba na pihala prost, gas. društva. Po luštno in veliko smeha, povabljeni ste od blizu in daleč — pridite, čisti dobi ek je ramenjen za nabavo gasilnega orodja. Na svidenje v nedeljo, 20.. t. m.
,	Sv. Križ pri Rog. Slatini. Dre 8. februarja sta obhajala vele-
j	spoštovana zakonska g. Jakob Krumpak, pcseslnik v Rjavici in
;	načelnik krajnega šolskega sveta pri Sv. Križu in njegova so-
1	proga Veronika, v krogu številnih sorodnikov in prijateljev
dvajsetletnico poroke. Pri tej priliki se je nabralo na predlo« slavljenkine sestre g. Emice Znidarjeve od Sv. Vida pri Grobe* nem 180 Din za afriške misijene. \ rli Krumpakovi družini p« kličemo: Na mnoga zdrava in srečna leta.
št. Vid pri Grcbelnem. Podpisani sem prejel od tukajšnjega šolskega upravitelja g. Franjo logačnila za leto 1926 lepo da-rilo CC0 Lin, ki jih je zbral za šolsko mladino naš marljivi »Šolski oder«. Za gmolno podporo se v imenu dece prisrčno zahvaljujem našemu zavednemu učiteljstvu, vrlim fantom in de kletom, ki pri vseh prireditvah sodelujejo, želim, da prosvetn* delo uspeva, se krepi in r^sle v korist našega okoliša Jernej Ce-rovšek, načelnik krajnega šolskega sveta.
Videm na Krškem. Za novo leto smo imeli pri nas duhovna
vaje samo za fante pod vodstom g. kaplana. Na novo leto je pristopilo k sv. obhajilu 40 fantov. 1 rejšnji teden pa sta imela pri nas tridnevna o v čast lurški Materi božji čč. gg. oo. misijonarja lazarista iz Celja, Selič in b ar. Zelo smo hvaležni tema gospodoma, da sla naše duše napravila za lepe podebe božje, hvaležni smo jima za lepe, v srce segajoče besede in tudi za čudodelne svetinjice, katero češčenje sla nas naučila. Bog daj njuni setvi dobro letino in obilno žetev.
Ptujska gera. Volitve niso zadovoljile nasprotnikov SLS. — Agitatorji so delali račun brez krčmarja, hoteli so si priboriti a velikim truccm sijajno zmago, letali so po Halozah, dva in dv*. vsak za svojo stranko. Cbljutovali, kako se j m bode dobro godilo, al o zmagamo, in da naj ja vsak volilec zapusti SLS skrinjico in mežalo koraka mimo nje. Lboge pare, se vam niso smilili podplali, ki sle jih trgali brez zmage. — La smo mi takih agita torskih čenč že zdavnaj sili in tla jim nič več ne verjamemo, pa so po k £ za le številke glasov za SLS. In to brez vsake najmanjše agitacije. Volilo se je vestno iz lastnega prepričanja, in zmaga ¡r bila sijajna. Ceste, Stagovce, Vobča ves do Narapelj so bile po krite z r.asprclnimi listki tako, kakor bi bil sneg pobelil, pa kljub temu je Radič sramotno propadel. S! oda starih možakarjev; bi rajši ostali doma pri zakurjeni peči, si privoščili klobaso, liter vina, bi jim pač telje telnilo in bi si prihranili to sramotno po goriš:e. Neki agitator ni hetel Haložjnov črez vodo voziti, ako volilec ni za trdno obljubil, da Lo volil 4. skrinjico, tako »o sir
araatiM^
'i	E
3 Mala oznanila. e
LL
E E E E E
arasr^RHraHraaEHEEiHERREGnE
Ulenec, starosti 16—18 let, se takoj sprejme na tri leta pri g. Antonu Marčiču, usnjarna Slov. Bistrica. Za hrano in obleko se kode skrbelo.	169
V »Malih oznanilih* staoe vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se iahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upiavništvo od-»iovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena zn am k a za odgo v or.
Viničar s 4—6 delavskimi močmi, če mogoče moške, sprejme oskrbnik hmeljarne. Dr. Zadnik Budina, I tuj.	170
Absolvent dvoletne vinarske in sadjarske šole išče službe, ali pa gre tudi v prakso na večje posestvo. Naslov v upravi lista pod »Absolvent«.	178
Ženska, 30 let stara, zmožna vsakega dela, želi pri I i na m i lo viničarijo. Naslov v uoravi. 173
Sprejme se viničar blizu mesta za dobro plačo in 2 kravi. Naslov v upravi.	194
Hlapca z dežele, vajenega in Eanesljivega pri konjih, sprejme Sepec, Maribor, Grajski trg
»I. 2.	196
Ekonom, mlajša moč, absolvent vinarske, sadjarske in kmetijske šole z nekaj prakse na večjem posestvu, iš^e primerne službe. Naslov v upravi. 199
Trirovs eu;a vajenca sprejmem takoj. Franc Miki, trgovina z mešanim blagom, Sv. Marjela pri Moškanjcih.	200
Iščem rieklieo, na deželo, od 13 let naprej, brez staršev, io vzamem za svojo ali v službo, kakor želL Naslov v upravi. 189
!>obro idočo gostilno išče zakonski par na račun. Natančnejše opise prosim pod »febru nr« na upravo lista.	136
Mala družinska hi?a z vrtom
se lakoj proda. Razvanje št. 119 Maribor.	188
Lepo aroniir.ino posestvo blizu 18 oralov zemljišča, z vsem inventarjem vred in živino ali brez inventarja se pod ugodnimi pogoji takoj proda pri Sv. Marjeti oh Pesnici. Vpraša se
i>ri lastniku Tržaška cesta 14. ilaribor.	202
Hiša, dve sobi, kuhinja, saelo-nosnik, pri cerkvi, za obrtnika nli upokojenca se proda ali zamenja. 1 tujska gora 13. 187
prod* posestvo, obstoieče iz njiv, gozda, travnikov in pašnika. I rim« rno za rejo 6—7 plav goveje živine. Meri !4 oralov. Je od glavne cesle 10 min. oddaljeno v lepi solčni legi. Gospodarsko poslopje je v i o-fcrem stanju. Cena 50100 Din. Podrobnosti daje lastnik sam v Mariji Beki št. 30. Sv. Pavel pri I reboldu.	192
Posestvo z \inogridom, sado-nosnik, travnik, njive, goid, na prodaj- Ig. Hoče 2. Hoče. 197
Posestvce, na ugodnem prostoru, (Ribnica, 1 ohorje}, pripravno za vsako obrt, z mal.m, rodovitnim poljem in lepima sa-donosnikoma, je na prodaj za 2.).(XX> Lin. i orudl e pismeno na Miklavc, Knj.žara, Sava-ko o-dvor, Zagreb.	171
Važni sejmi t rels e pletrenake in uporabne ¿ivine
v februarju in marcu 1927.
Najboljšo priložnost za nakup prvovrstne plemenske in uporabne živine, nuuijo sledeči
sejni;:
24. februarja tlopfgarlen: pinc-gavska. 24. lelruarja Stiass: S|iodnjeinoc.olska šivasta živina. 24. februarja Veer: sivorjava, spodnjeinodolska šekasla živ.na. 25. februarja \vorgl: pinegavska in spodnjeinodolska šekasla živina. 2. mana I kuistein: pinegavska in spodje-iiiouolsita šeiiasta živina. 7. marca Zams: siva in sivorjava. 7. marca M. Johann: pinegavska. 8. marca llotl.ng bei lnns-bruck: Sivorjava, sHodnjeino-dolska. 1(7. marca hatlenberg: spodnjeinodolska šekasla živina. 12. marca Kulslein, pinegavska, spodnjeinoLolska šekasla živina. 12. maria Lienz: pinegavska. 14. marca luni: sivorjava in spoi.njeinodols! a šekasla živina. 14. marca Ried, Oberinnlal: siva in sivorjava. 11. Sclivaz: siva, si vohava, spodnjeinodolska, tuxerska. 15. marca lnnsbruck: sirovrjava in spodnjeinodolska šekasla živina. 15. marca Lrixkgfj: spodnje inodolska šekasla živina. 15. marca Kitzbuhel: pinegavska. 15. marca Rattenberg: konjski sejm. 17. marca Si iz: siva in s vorjava. 21. marca Reutte: siva in sivorjava. 21. marca Steinach: siva in sivorjava. 21. marca Teliš: si a in sivorjava. 26. mana Deutsch Matrei: siva in sivorjava. !6. marca i\ossei.: 28. marca I andeck: siva in sivorjava. 28. marca Sillian: pinegavska. 30. mana Reith. I5ez. Kuistein: spodnjeinodolska šekasla živina. 31. mana \\orgl: spodnjeinodolska še-kasta živina, pinegavska. - 1 o-srcdovalnica za prodajo živine tirolskega deželi ega kuiturn. sveta v Inisbriu ku, V ill elm Greilstrasse 9 je pripravljena, brezplačno -lati pojasnil i g e-de nakupa živine na I irolskem, tržnih razni't. izvoznih m<i< :>-iilet in sprememb sejmov. 183
Hiša za vsako obrt sposobna, je v Studencih pri Sv. Jožefu na prodaj. Kje, pove uprava. 166
Viničar se takoj snrejme za mali vinograd. Vpraša se v upravi.	165
M in v Črmli na prodaj. Pismene ponudbe o višini ponujene 1 upnine prodajalcu dr. Kron-voglu v Mariboru, Čopova uli.a 5, oo t. marca t. 1.	164
Kupim posestvo 8—14 oralov v Slovenskih goricah, v bližini Varibora. Naslov v upravi lista.	lo7
Gcstilno ali trgovino vzame takoj v najem gostilni ar in trgovec z osebno pravico na deželi ali v trgu. 1 onudfce na upravo pod zna.ko »gostilna«. 168
Na prodaj pcscs'vo 23 oralov, z vinogradom, njivami, gozdom in sadovnjaki. 1 oslopje je v dobrem stanju v inventarjem vred. Redi se lahko 10 glav živine. Cena se izve pri lastniku. Rošpoh 28, p. Kamr.ica pri Mariboru.	180
Proda se 'epo vinogra^no posestvo. Rrzven vinograda je precej gozda, sadovnjaka in njiv. Vsega skupaj okroglo 34 oralov. 1 oslopje je v najboljšem stanju z vsem inventarjem. Rošpoh 58, p. Zgornja Sv. Kun-gota.	179
Prcula se lep, novonasajen vinograd z hišo in pritiklinami. Posestvo meri malo črez 1 oral. Vpraša se pri posestniku Ka-rolu Arlič, Socka pri Novi cerkvi, p. Vojnik.	174
Preseti'ev. »Marstfn«, posredovalnica za posest (nakup, najem in prodajo) Maribor, do-ssedaj I ekarniška ulica 2 se je preselil na Koroško ceslo 10-1.
195
Taj-etniška de'a izvršuje hitro in po najnižjih cenah Anton Čerin, MariLor, Pristaniška 3, Ob bregu 4.	201 8—1
Ceoike na amerik»>nski podla<ri,
klju"i in korenjaki, originalne Telekijcve izbire, cepljeni na Berlandieri. Prvi jugoslovanski »loznjaci«, Daruvar, Hrvatsko. Zahtevajte cenik!	185
JIo!«nrts\o zelje, krompir, če-bu'o, različne salate. Preiro-dajalcem in trgovi em znižane cene. Na deželo pcšiljamo po povzetju. H Blum, Krvavi most št. 2. Zagreb.	184
Pohval niče,
katere dobiva tt. M. Težak. Zagreb, Gunduličeva uliea 15. v zadevi Težakovega hran;Inega in zdravilnega olja »»
živino.
Gospod M. Težak,
Zagreb.
Prostovoljna draiba raznovrstnega pohištva se vrši 3. man a t. L, ob 8. uri v nroštiji v I tuju. Ravnotam se vrši ene 4. marca, ol> 8. uri dražba goveje iivine, r;izli"ni!i !rospoiP'rs'<ih strojev, vo: ov, kočije, vinskih sodov in druge zapuščine.	172
Iv<> Knuplež, ekorom, Sv. Jakob v Slov. goricah proda 20^0 enoletnih jabolčnih divjakov II. izbira. Komad pc. 25 para. 163
Najcenejši koks in nn^leSki kovaški premo? dobile le pri Branku Mejovšek, Tatlenbach ova ulica 13, Maribor.	182
Dva »Singerja« na prodaj. Naslov v upravi.	181
Za vsako ceno prodam
radi prevelike zaloge: ševijote volno in različno sukno za moške in ženske obleke. — Le oglejte si cene v izložbenih oknih pri firmi
Franc Mastek, Ma ribor Glavni trg 16
Zahvala.
Povodom bolezni, smrli in pogreba naše ljube mame
Ane WračVo
veleposestnlce v Malečniku,
je z nami sočuvslvovalo toliko oseb, da nam je sveta dolžnost, izreči vsem našo iskre no zahvalo. I red vsem se zahvaljujemo preč. g. Fr. Sparlu za sprevod in tolažilne besec.e, nadalje preč. gg. p. Cirilu Pra-ko, Evgenu Lorger in domačima gospodoma. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Maribora, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Bog plačaj!
Sv. Peter pri Mariboru, 14. februarja 1927. 198	Otroci.
ractf BUBSsuaaaBHBBBcaasniscco&sSBBt&SBPneRnBac BtccscDP?
u
Zadružna gospodarska banka d. d.
—--Podružnica Maribor. <— - ---»
a a
V Icstn! novcz-.rutnl naleti, r.i^sančro.-a emi 6 srsd fran itkisika tirMn. IzvrSnlt m tantm ccs t -jajKolamre'! - Na visie ubrestevanie vioa no ftirizice ¡n v nuotcm rsEcna. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Sprejel sem Vaše cenjeno pismo od dne 1. sept_ ter Vam z veseljem sporočam, da sem z Vašim oljen» jako zadovoljen. Resnica je sicer, da vsak svojo robo hvali, ali je dobra a'i ne, a Vi svoje niste dovolj po hvali'i. Povem Vam, da Vaše olje ne more biti bolje kakor je in moram priznati, da je zelo ceno z ozirom. na korist, ki jo nudi. Moja d* a prasca, ki sta bila ž^ precej velika, bila bi gotovo poginila, ako bi jih ne bi? začel krmiti z Vašim ol em. Sedaj po dveh mesecih pa sta lepa in zdrava, da jih je veselje gledati.
Priporočil sem Vaš proizvod tudi mojim sosedo» in v kratkem dobile gotovo več naročil. Pozdravljam Vas s spoštovanjem! Metlika, dne 13. septembra 192S.
Ivan Ivanetič, posestnik.
Gospod M. Težak,	Zagreb.
Vače olje je za živino res pravo zdravPo. Bilo marsikaj, a res dobrega do sedaj še nismo imeli. 6e so tudi težki časi in je malo denarja, ali kdor hoč* imeti dobro živino, naj si kupi »Težakovo o'je«, ker se s tem oljem kmetski denar dobro obrestuje.
Pisati čem Vam o drugi priložnosti več o tem In, navesti točno svoja opazovanja, a za sedaj: z Bogom* Ribnik, dne 14. septembra 1923.
Tone Jelenič, posestnik.
Gospod M. Te."ak,	Zagreb.
Po dvomesečni uporabi Vašega »Hranilnega olja« pri svodih svinjah sem z u3pehom popolnoma zadovo-vo'jen in nečem biti več brez istega. Zaradi tega Va* prosim, da mi zopet takoj pošljete 5 kg s poštnim povzetjem. Z velespoštovanjem:
Drašici, dne 17. oktobra 1926.
Marko Oberman, posestnik.
Glej navodila v št. 1 od dne 6. januarja 1927.
v
<3 s ic* m *-» a, J
da si preskrbite za Veliko noč in za poletje nove čevlje, I ti ! jih dobite najboljše in najceneje pri Fr. Kokolu, fevljirj» i v Laškem. Istolam dobite tudi usnje in čevljarske potreH-| ščine.	Z odličnim spoštovanjem
; 190	Franc Kokol, Laško.
j -------------
Posojilnica v Voiniku r. z. z n. z.
vabi svoje cenjene zadružnike na
30. redni občni zbor
ki se vrši v nedeljo, dno 27. februarja 1927, ob 15. tiri * uradnih prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom.
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Citan.e revizijskega poročila od dne 28. oktobra 1929.
4.	Potrjenje računov za poslovno leto 1926.
5.	Sk'epanje o uporabi čistega dobička.
6.	Volitev načelstva.
7.	Vo'ilev nadzorstva.
8.	Nasveti.
Občni zbor sk^pa veljavno, če je zastopan vsaj 20. del vp'a?anih deležev: ako tega ni. se vr?i eno uro pozneje drug občni zbor, ki sklepa pravomočno pri vsakem šlevilu : deležev. — Vs'ed spremembe naših pravil so predvojni de'eži po 2 kroni ali 50 para pri občnem zboru za glaso-! vanje neve^avni, ker so novi de^ži določeni po 2 in 5 dinarjev in stranke lahko te deleže dvignejo. 193	Načelstvo.
.pogovarjali volilci. Za drugič si boste ie zapomnili, kako se voli Ve« agitacije.
Laiki okraj. Volitve dne 23. januarja so izpadle v Laškem še tovolj častno za našo stranko. Od treh mandatov je dobila dva. Priznati moramo, da smo nekoliko nazadovali; kriva je bila temu ieloma mlačnost naišh volilcev in pa ludi mrzlo vreme, ki je one: aogočalo mnogim našim starejšim možem s hribov se volitev sdeležiti. Demokrati so pa spravili seveda vse na volišče, in so udi za gotov» pričakovali, da dobijo en mandat, kateri pa je «plaval po Savinji. Posebno so se demokrati posluževali grdih in lažnjivih sredstev. Okrog Laškega so govorili, da ako zmaga SLS, glavarstvo prestavljeno iz Laškega v Trbovlje, a vkljub vsem iažem vendar niso mogil spraviti svojega dr. Bohinjca v oblastno «kupščino.
Shr. Miklavž nad Laškim. V nedeljo, dne 30. januarja se je trlilo v tukajšnji šoli po službi božji podučno predavanje o raz-<ih gospodarskih stvareh. Predaval je gospod okrajni kmetijski referent VVernig iz Laškega. Lepo je, da se je predavanja udele-tilo tudi lepo število fantov in deklet. Upamo, da se s povrnitvijo 4r. Jerine nazaj v Laško, ki je že znan našim kmetom in s sodelovanjem gospoda referenta \Verniga omogoči, da se bo našemu kmečkemu ljudstvu nudila najširša in toliko potrebna strokovna izobrazba.
Marija Gradec pri Laškem. Volitve v oblastno skupščino so se «a našo stranko izvršile dovolj častno, čeprav je veliko naših rolilcev ostalo doma, posebno s hribov. Naša stranka je dobila 486 glasov, a demokrati 44 glasov. Da so demokrati napredovali »d 16 do 44 glasov ni čudno, če se pomisli, na kakšen način so ngitirali. Dva bivša »klerikalca« sta lazila po občini noč in dan ier lagala zoper našo stranko in njene kandidate. Eden od njih, ki baje, tako se je sam izrazil, v temni noči bolje vidi kakor po dnevu, je pravil, da bo prišel volilni boj tako daleč, da bodo ljudje v strankarskem sovraštvu eden drugemu požigali. Tako se |e na dan volitev izrazil proti enemu našemu somišljeniku. Golov« se mu dopade način, kako fašisti na Primorskem postopajo »roti našim bratom. Nasprotniki pa tudi s takimi ljudmi ne bodejo mnogo pridobili, tak način agitacije se mora vsakemu poštenemu človeku zastuditi, kajti to je res način boja, ki je vreden ljudi, ki ▼ temni noči bolje vidijo kakor pri belem dnevu.
Razbor pri Zidanem mostu. Tudi pri nas še živimo in sicer iim dalje tem lepše. Odkar je prišel k nam novi gospod organist Merdavs, se je že marsikaj preuredilo. Naša stolpna ura, ki je po splošni sodbi spadala že med staro šaro, je sedaj od njega popravljena, da zopet bije in nam naznanja čas. Kmalu nato se je
lotil orgel, ki so bile še od rekvizicij opustošene. Kupili smo še ene orgle v Radečah in iz obeh je sestavil sedanje, ki imajo lep in močen glas. Naj mu bo tem potom izrečna iskrena zahvala za ogromno in mojstersko delo. — Politično se tudi vedno bolj gibljemo. Ljudje, ki so jih nekdaj zapeljali samostojneži, so se zopet povrnili k naši stari in vedno sveži SLS. Naše katoliško izobraževalno društvo tudi vedno krepkeje deluje. Na predpustno nedeljo, to je 20. februarja, bo vprizorilo lepo igro. 1 ravijo, da se bo dobilo za mali denar veliko smeha. j'a gremo pogledat, če bo res.
Rajhenburg. To je sedaj veselo pri nas. Naša požrtvovalna Dekliška zveza nam je priredila dva izborno uspela nastopa na društvenem odru. Prvi nastop je bila misijonska prireditev. Ze celotni program te prireditve je bil srečen — bodisi glede govorov, deklamaeij — prav posebno sliko misijonske prireditve pa sta nam utisnili prelepi igrici: »Klic božji« in »Zamorček«. Igra »Klic božji« ima sama na sebi duhovito misel in prav nežno a vendar tudi silno odločno delovanje človeške volje. Uspeh te igre je seveda posebno odvisen od nastopa ljubke Cirile — in prav ta je bila pri nas izborno zadeta. Vse igralke so dokazale ob istem nastopu veliko zmožnost — mali Milena — Cvetko — Anica — in kakor šopek iskrenega, prijetnega nastopa — pa je bila Cirila. Vse občinstvo, katerega se je zbralo polna dvorana, je enoglasno želelo videti izvrstni nastop Cirile ludi pri prihodnjih prireditvah. Vsem gre v resnici hvala, ki ste se trudili ob priliki misijonske prireditve. — Oho, kaj pa smo videli v nedeljo? — »Izgubljen raj se je nanovo oživel na našem odru. Da, pa kako lepo so se dekleta vživela v svoje vloge Od časa do časa pa je nastopila skupina palčkov, ki so prizorom primerne pesmi prepevali ter se prekucavali. Odrasli kot otroci so imeli pri tej igri dovolj zanimivega. Posamezne vloge so bile prav dovršeno igrane in poleg tega pa igralcem v silno veselje — polna dvorana gledalcev. Takšne discipline kot tokrat — pri naših javnih nastopih še nismo dočakali. Pa vsaki led se prebije, tako smo tudi mi zanesli v našo dvorano mir, pozornost in disciplino. Kot sklep pa smo še dodali igrico: »Kaznovana radovednost«. Hudomušni in radovedni Mihec na omari je s svojim ¡zbornim nastopom pripravil svojim gledalcem res neprisiljen smeh in razvedrilo. Tako res opažamo na naši Dekliški zvezi velike napredke. Dal Bog, da bi naša dekleta vztrajala na začeti poti. Želimo pa jih zopet videti v kratkem na odru. Se nekaj — imeli smo z našimi vrlimi fanti važen razgovor. Ustanovili bomo Mladeniško zvezo. Prijavilo se je že okrog 50 fantov. To še bo društvenega življenja. Tako je prav, mladina le korajžno naprej!
nimm nmnrmnnmnr i
JUtJUt Jt JUUULlJtR KJLJU » II J « l Mizarski pomočnik, pošten, iiče delo. Naslov v upravi. 144
Vajene« za sodarstvo sprejme
¡pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo.	124 2—1
Hišni strežnik z dežele, z večletnimi spričevali, pošten, tre-ten, srednje starosti, iščem službo pod dobrimi pogoji. Naslov v upravi lista.	137
Siša, lep vrt in njiva, nekaj iadnih dreves in vinske trte se takoj po ceni proda. 20 minut *d mesta Maribor, Cesta na Srezje št. 54.	146
kapljo se večja in manjša posestva, gostilne in trgovine t okrajih Ljutomer, Ptuj in Ma ribor. Kdor hoče dobro in hitro prodati, naj piše pod: Franc ILaroli, pošta Radenci. 147
-Prodam majhno hišo, dve sobi, kuhinja, vrt in dvorišče, svini-tki hlevi, klet, 4 minute od drz. ■ceste, šole in farne cerkve; do 'iel. postaje 15 minut, pripravno e* male obrtnike ali železni-
čarje. Naslov v upravi.
143
strojno plesti poučujem, vse vrste obleke, gladke in roža ste, aa navadnih in modernih stro jih v kratkem času za primerno plačilo. Pletarna M. Vezjak v Mariboru, Splavarska ulica 6. Na željo hrana in stanovanje T Sliši.	155
tože divjačine, zimske (decem ;»>er—marc), veverice, bele podlasice in druge kupuje po naj J. Ratej, Slov. Bi-
Tišjih cer» h
itrica
15«
S
S upi m večjo množino amerik. todlage Riparia Portalis in Jothe čez ali na tisoče I. in II. izbora. Prijave na Stuhec Ivan, Slatina Radenci.	148
Večji smrekov gozd, kakor tudi rsako večjo množino smrekovih hlodov, kupi električna žaga M. Obran, Marib., Tatten feachova ulica.	112
Proda se približno 70 kub. m borovih in smrekovih hlodov Zi žage, prevoza prosto do postaje v Ptuju in 1000 kub m bu-«ovega tesa na panju v Halozah
Vprašati: V Ptuju.
Minorits
samostan 127
%*plm «Ur0 lUt<) i. srebro «iari denar, srebrne krone itd ® Ackermann. „rar w ptuju
1704
BMtoai dofcite eno Toineno rut« pri nakupu "100 Din blag., 'pri nakupu za 500 Din bia-H |f. frit« en p let - platno dobite t, cd 6 Din naprej, kakor tnrt, ,lri «i« 11— '----4 ■"vI ----
. u o L'lil uapicj,	Min- r.in
i« blago skoraj pol za»t©ni
*ri J Trpin. Glavni tra 17 tiaribonj
t
Kmete, posestni'?
sajboljšr zamenjate in preiau olje v tovarni bučnega olja J Bochmuller v Mariboru. P «H ®ostom (Magdalenska stran ^•bijo se p» ceni najredilnej*' Otrobi.	100 12-1
bikopf
pa tudi
dolgi lasje
morejo očarati, toda samo tedaj, ako se lasje odlikujejo tudi po naravnem sijaju Vse to se more doseči z Ana-i ilag-pomado za rast las! Ta pomada je najboljše sredstvo proti izpadanju las, priznano na vseh 5 kontinentih kot sredstvo za pospeševanje rasti las in jim daje že po kratki vporabi naravni sijaj in krasno narvo in varuje lase pred prerano osivelostjo tja do visoke starosti. Cilag pomada odstranjuje prhljaj tekom 18 ur. Nobeno sredstvo ne vsebuje toliko leuilnih snovi za lase, kakor Cilag-pomada, ki je tekom 50 let svojega obstoja po vstM pravici dobila svetovni sloves. Ze po vporabi prvega lončka prestanejo izpadati lasje in opaža se nova rast. Tak uspeh dokazujejo milijoni zahvalnih pisem, ki so došla tvornici iz celega sveta tekom 50 let Cilag pomada ni nikaka običajna lepotilna pomada, marveč izborno sredstvo za ohranjenje las ter se ista priporoča vsakomur, ki želi ohraniti si svoj najlepši naravni kras do visoke starosti.
Cena enemu lončku 60 Din, vojnati lonček 90 Din in poštnina.
Razpošilja se po povzetju iz tovarne za SHS: Laboratorij »Aurora«. kamenica 98 (Srijeia).
Iščejo se posredovalci v vseh mestih.	98
Tilitiiiiiijliii
govore o prodaji pri tvrdkL
Franc Merili
n
radi prezidave, ker dobe tamkaj po zelo nizkih cenah naj boljše blago.
Oklic.
A IV 369/28—SB
Na predlog dedičev po dne 25. novembra 1926 v Storah 4t. ¿85 umrli hišni posestnici in trgovki Mariji Peer se bodo dne 2. marca 1927 in eventuelno naslednje dni, vsakokrat od 9. ure naprej pro dajale potom javne dražbe na licu mesta v Storah št. 33 rasno vrstne premičnine in dragocenosti, posebno hišna oprava, perilo, obleka, podobe, preproge, železna blagajna, kuhinjska oprav*! kletne potrebščine itd. proti takojšnjemu plačilu.
Dražba nepremičnin t. j. hiše št. 55 z vrtom in pritiklioamv, ki stoji ob okrajni cesti in je enonadstropna, komaj 20 let stara, za vzklicno ceno 117.756 Din, hiša št. 43 s pralno kuhinjo št. 33, ki je zidana, 16 let stara, enonadstropna za 97.572 Din kot najmanjši ponur'»* — pa v pisarni notarja Franca Burgerja t Celju dne 18. marea 1922. ob 9. uri dopoldne.
Vadij znaša 10%. Dražbeno izkupilo se mora plačati v 14 inth v gotovini. Dediči si pridržijo pravico odobrenja najvišjega po-nudka 14 dni.
Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo v sodnih spisih.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV, dne 7. februarja 1927.
17&
3C3HHC3C3HC3HEI0BHH
® : Pran ŠIpddL Ênllâ :
□ □ □ □ □
a
H
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in pocelanaste posode, sve-	[T] tiljk, ogledal, raznovstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna
steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.	[i]
Na drobno ia na debelo.	Na drobno in na debelo.	[•]
XII. DUNAJSKI MEDNARODNI
——= SEJM
13.—19. marca 1927 (Rotunde: 13.—20. marca)
Poljedelski stroji in orodje
kakor tudi različne potrebščine za poljedelstvu. Pogled vzorcev deželnih, lesnih in mlečnih pridelkov.
Reja drobnjadt
»Domača žival«. Razstava za ohranjenje in gojenje ziväft» Razstava hranilnih in užitnih sredstev.
Poskušnja vina.
31ednarodna razstava avtomobilov in motornih koles.
Znatno znižanje cen na vseh tu- in inozemskih železnih progah. — Noben vizum. — Z sejmskim izkazom in potnim» listom prost prehod meje v Avstrijo.
Sejmski izkaz za 40 Din se dobi:
g j WIENER MESSE, A. G. WiEN VII.
□ '
LLi
H
M

Zahvala.
Povodom bolezni, smrti in pogreba mil. in prečastitega gospoda
Franc Hrastelj-a
infuliranega arhidijakona, nadžupnika in dekana, duh. in konzist. svetnika v Konjicah
je z nami sočuvstvovalo in nam šlo v tem ali onem oziru na roko toliko oseb, da nam je prijetna in sveta dolžnost, izreči vsem našo dolžno zahvalo. Predvsem se iskreno zahvaljujemo mil. in preč. gospodu proštu dr. Martinu Ma-teku za vodstvo pogreba in pomenljiv žalni govor, nadalje za udeležbo pri pogrebu p. n. gg.: prelalu dr. Ivanu Tomažicu. inf. opatu rajhenburškemu Lom I lacidu Epalle, celjskemu opatu I 'etru Juraku. monsignoroma L Vrežetu in dr. Ani Jerovšeku, vsem duhovnikom; nadalje srezkemu poglavarju Karolu Trslenjaku, načelniku okrajnega zastopa dr. Ivanu Kudolfu, Ir.šlemu županu Radu Jerebu, vsem zastopnikom uradov in oblaslev, knežji hiši \\ indiseh-graelz in rodbini L. Lawriih, vsem tržanom, Križevniški družbi, Orlom, Orlicam, zastopnikom društev, požarni hrambi ki je skrbela za vzoren red; nadalje pevskemu zboru za žalno petje, posl. L. Brudermanu za poslovilni govor, vsem darovalcem vencev, vsem onim, ki so pismeno izrazili svoje sožalje, in sploh vsem. ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poli. — Iskrena zahvala obema gg zdravnikoma dr. Iv. Mudolfu in dr. Ant. Goričarju za pomoč in skrb v bolezni, kalor tudi vsem. ki so stregli v bolezni in lajšali trpljenje pok. g. arhidijakonu. — Na zadnje, pa ne v zadnji vrsti, pa izrekamo tisočeri Bog povrni veleč. gg. vikarju F. Tovorniku in kaplanu Jur. I.ebiču ki sta kakor angela variha čuvala ob bolniški postelji pok g. arhidijakona, mu zatisnila oči in skrbela, da so se pogrebne svečanosti tako lepo izvršile.
Kon|»ce— Dol pri Hrastniku—Zagorje ob Savi—Trbovlje—Maribor,
dne 10. februarja 1927.
Dekanijska duhovščina in sorodniki.
kakor tudi pri vseh zastopnikih sejma v večjih krajih.
Denar naložite
najboljše in najvarnejša «v*
pri
Spodn'estajershi ijudsfei posojilnici s== y Mariboru--
| Stolna ulica 6 r.uu Stolna ulita 6
Obrestuje hranilne vlage brez odpovedi po
n irimesernn odpoved pi 8M/o
Niiidar prepozne,-nikdar prezgodaj.
ne pridete, sko Imate
zanesljivo uro iz švicarske tovarne firme Suttner. Suttnerjcve ure gredo natančno do sekunde. Popravljanja slabih ur stanejo sčasoma mnogo več kol ura sama. Rrezpla.no prejmete
i^i^sfiHa kislin rafi^aEa ' vrlikl ¡'»sirovam di-
Tvi/	vot-cenik, ako javite
O"19^'	«sg»	Cird svoj točni naslov raz-
Inošiljnlnlci ur n Suttner v Ljubljani št. 902. Cen k te sla e, solidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, kakor tudi daril in praktičnih predmetov za uporabo.
\


17. februarja 1927.
™ft
vf
Kostanjev taninski les
aajtočneje plačilo, običajne dimenzije, celoletna dobava kupi za najvišje cene: Franc Kupnik, Podplat. Ponudite hlode hrastov, brest, javor, orehov!	11E
Trpežnost Vaših čevljev
se podaljša
ak<j uporabljate
»LUNA«
pravo terpentin kremo!
Prepričajte se!
mm
te prodaja vso zimsko blago, kakor barhente, zimske itot ftd. Za neveste in ženine velika zaloga vsakovrstne volni »vil<- in stola (tudi črni) po znižanih cenah. Prej ko kapitt si oglejte zalogo pri	71
ANTON MACUN, MANUF AKT URNA TRG 3 VINA Maribor, Gosposka ulica 10.	Podružnica t Ptuj*
Kadar pridem v mesto Celje k aemJki cerkvi se godem »Ti Hladinu tam nakupim da od tega kal Imam I
■•kupim tam ta male dnarie ta rodbino vso daril vse najboljSe. najceneje pri tej tvrdkl res dobln.
Tam blago ta oblatila ibere! it okus si vsak ceflr. parltent, žamet svili ta klobuk najlepši trak.
Nogavice,
rokavice,
tople majet,
bele srajce,
lepe pisane odele
ne dobim tam najceneje.
Svilene rute ta na glave la neveste paiiolan — -toda kai bi pravil dalje, •ajdi in oglej si sam.
Zapomni le si prav natantns naslov te dike trgovin Prešernova štev. 14. tvrdlu Valentin Hladln.
Veseli boste

la Veifnfl «e boste dobro počutil! ako i drgnjenjem ln umivanjem i Feilerjevira
m i L-■ r? t__f i..! J _______i . ■	- - - - -
—: o—*» M..«.»piijiui a » curi jcvun pravisa feša^i flisečim Elsafluidom prebudite v vseh delih teleaa
»-iMiiuiuuiii |«cuuuiic v v sen aeiin leieu csFf&jHi» cijo krvi osvežile milice in celo telo storite t tem ln sposobno za delo. 2e od časa naših dedov pokušala m Elsafluid pri zunanii in notranji uporabi kot eanestih^ £9» ledine olajšujoče domače sredstvo in kosmetiku»/ T» m-trjujejo mnoge »hvalnice. 1'ravl Elsafluid J« Kivimmki boljšega delovanja kot francosko iganji.	^^
?eMmjU .M pO»««« t lekaru»» In of<to»o.r.t;«ČU Hudtti^ invl V; s, 11 u l H v ruii • Imunih	ni. ■ ....	... 1 ,
™ —J — ."j-< - ■■ ■ ...» UH (1. VUJCJT&r .ftKtCta	___
frvrt ElMtlnid, v p<ii'knnnih Maklenk-imli po "«•_ Din " iTojairfft LHm kil «■v.ijslrih »tokl«u'.-«h po K - D,n. — Po poia oriše am »«S s» atr(M nieokra». L nnjc>ne la potoS*m4 s4a«s
* «»ukiMaik >11 * dvojifttih tii t •p*ci,&lai aufefo«»! M'— I
II • . 18 . » . . i».
Matovitl raitnftio t«*ale:	,„ |
Etičen V. FeHef, lekarnar v stubici Don|t,	SSLStR f
^__Krvat«*a.	VI fj
Kdor v „Slov Gospod¿rjir' oglašuje,
uspeha qotovo se raduje!
|KOSTA NJEVA DRVA
| sbib T A NI m aas
i neobeljena, do 1.20 m dolga, od 10 do 45 cm, neklans, tas, j puje stalno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, eve» ; tuelno proti akreditivu: I-mest Marine, Ceije, Zrinskeg*. ulica 4. — Posredovalci dobijo provizijo.
cevne
Cirilova knjižnica
obsega dosedaj sledeče zvezke:
1.	Naša država (razprodano).
"2.	Jugoslovanski Piemout, 7 Din.
8.	¡>lo\euska žena, 10 Din.
4.	Moj stric in moj župnik, 8 Din.
5.	Gladiatorji, t. del 8 Din.
8	Gladiatorji, li. del, 10 Din.
7.	Nevidni človek, 7 Din.
8.	Dušica, I. del 16 Din, II. del 25 Din, III. del (v tiska
a.	V libijski puščavi, 12 Din.
10.	Živ pokopan, 8 Din.
11.	Izpovedi socialista, 16 Din,
12.	Džungla. I. de) 18 Din, II. del 14 Dte.
18. Šumi, šumi Drava, 5 Din.	i
14. Slovenske gorice, 7 Din.	j
16.	Zgodbe napoleonskega vojaka, 1.2 Din. 16	Mali svet naših očetov, 28 Dia.
17.	Iz otroških ust.
18.	Kadar rože cveto, 8.50 Din.
19.	Zadnji Mohikanec, 11 Din.
20.	Dom.
21.	Kratka zgodovin« Maribor«. 20 Din,
Maribor, Jos. Martinz, Gosposka ulica 17. Celje, Aleksandrova ulica 1.
i
! m
V MARIBORU
priporoča lepe ražglednlce in dopisnice. Listje in cvetje za rože, svileni in barvasti papir, okrasne trakove, knjige poučne in znanstvene; albume za razglecfmce in poezije; pisemski papir v kasetah
■pp
in mapah; pisalne« garniture; na» livna peresa; razne nabožne slike in podobice; rožne vence: modt» veniKfc v izredno lepih vezavah! vse pisarniške in šolske potrebščine; slikovnice za mladino Itd,
tf
Naložite denar le pri
Ljudski posojilnici
V TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU
KOKOŠK A OE8TA 5	,n v podrntnlcl	ALEKSANDROVA O. 6
boste Kupili najceneje; pismena naročila se odpremito najhitreje ' Trgovci dobijo običajni popmtt
P
11
12 m
m
ud i ¡11
registriram zadrug! s udomej^no zavuzo
Cankarjeva ulica 4
Q poleg davkarije (poprej pri »Belem volti«), fj kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje
obrestuje.	B8
B
u
19
y
B.
nI
Rentni ln Invalidni davek plačuje po&ojilnie*. Posojila po najnižji obrestni meri.
m t
s
m
m-m s
1
i, &
m
M: «
m s «t> m
m
M.
m
m
i
is h # es li e eihi« » a # ii ii # e b
Tiakar. Tiskarna »v. Cirila v Mariboru, predstavnik Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slov. Gospo
darja«, predstavnik: Janu£ Goleč, novinar v Mariboru.