Poitnina platana v gotovini. Številka 45. V Ljubljani, dne 10. novembra 1921. [II. leto. 9,v Glasiio Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev =: za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin. „NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celdletna naročnina .... K lOO'— Polletna naročnina........K oO'— Četrtletna naročnina .... K 25’— Za inozemstvo je dodali poštnino. Oglasi : ■ ~ po ceniku. ========== tiretlnlStvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se n>- priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništ\u v Ljubljani. Upravništvo: Ra natočila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Proiesor JOŽ-UF /1:^;. Naše dfagtbjske doklade. Dr uid 5. novembra 1921. Dnevni1 , io priitodnje dni poročali o skli konodajhega odbora in parlamenti mbov glede naših služ- benih n .c ;.1, Poročila gotovo ne bodo podala .’ slike o stanju, v kakršnem'je tnš. ,. .M:.m je. Da boste mogli dne ne v. primerno kritičnostjo presojati, ' ^. »pisem potek tozadev- nih razgovoik, ’današnjega dne. Uredbe, ki se .tičejo draginjskih doklad javnih nameščencev in vpokojen-eev so: DR broj 130.000 od 7. oktobra 1920, DR. broj 60.00! od 20. maja 1921, DR. broj 80.000 od 11. junija 1921. 1 e tri uredbe so bile pred enim mesecem razpravljane v zakonodajnem odboru. Zakonodajni odbor, ki ima nalogo. uredbe revidirati in izjaviti, ali naj »e ukinejo, ali ostanejo neizpremenjenc a,! izpremenjene še nadalje kot zakon, je odločil, da se imajo imenovane uredbe združiti v eno samo uredbo. V tem smislu so bile uredbe vrnjeno državnemu računovodstvu. Tam se je izdelal nov načrt. Dobil sem ta načrt in ga pregledal, ali so uvedene ono izpremembe, ki jih zahtevamo. Dognal sem, da je novi načrt samo spretno združenje starih na-redb v stilistično enotno uredbo, da pa ne pomeni v nobenem oziru nikakega zboljšanja dosedanjega stanja. Tem jasneje se pa iz tega načrta razvidi, kako velikanska razlika je med - 1 - ■■■■--------- - - - - - --------- dokladami na teritoriju Srbije in Črne j gore in zunaj tega teritorija. Sestavil > j sen različne primerjalne tabele, opozo- ; ril važnost prilike, da se napake po-p»a\ >. najprejc svoje ožje tovariše’j m. ke v skupščini, politične somišljenik. v zakonodajnem odboru, natančno sem nformiral referenta v zakonodajne;, . odboru (republikanca poslanca g. Pi' -.vica) in sem dosegel, da je danes i (h. novembra) končno demokratski klub i (k mu kot član pripadam) razpravljal o : tej zadevi., Demokratski klub se je na | podlagi mojega poročila izrekel za to. da I se ' delani načrt zavrže, da se pokoplje ra/.ijkovanje med uslužbenci »na teritoriju« in »zunaj teritorija«, da še uvede za celo državo enotni sistem,* in sicer službenih mest z dokladami, primernimi draginjskim razmeram. V to svrho se . morajo uslužbenci iste kategorije izenačiti v plačah za celo državo, draginjske ; doklade pa se morajo ugotoviti po razredih in je za uvrstitev v draginjski raz-teJ edino merodajen draginjski položaj službenega mesta. S tem sklepom so dobili demokratski člani zakonodajnega odbora odločno direktivo, kaj jim je predlagati v torek (8. novembra); ko pride prej imenovani načrt na razpravo. V torek torej bo načrt vrnjen finančnem^ ministrstvu, ki bo na tej seji dobilo tudi točna navodila, kako mora nova uredba določiti draginjske doklade. Ker je gospod referent istega mišljenja ni dvoma, da bo sklep .............. .................. i zakonodajnega odbora isti kakor demokratskega kluba. . Kolike bodo nove doklade in koliko draginjskih razredov, seveda danes ne morem reči. Odločevalo bo seveda tudi stališče finančnega ministra. Slučaj, da je finančni minister odsoten, je odločil, da se tudi Demokratski klub ni mogel pečati s sklepanjem o finančnih detajlih, da je temveč samo načelno sprejel moj predlog. Jasno je, da tudi moj predlog ne more v vseh detajlih biti merodajen za odločitev, ki pride. Navedem primer, ki naj pokaže prehod iz današnjega stanja v novo. uredbo; ta primer, se tiče samo uradništva, izenačenega v dinarskih temeljnih plačah. Po današnjih uredbah so draginjske doklade dnevno v dinarjih: Na teritorija Srbije In Črne gore: Pri temeljni /plači Beograd Mesto Trg ali va» do 2999 33 35 29 90 23 30 do 4999 36 75 32 25 2750 do 7499 43 50 S9'~ 33 - od 7500 5075 45-50 Izven Srbije in Črne gore: Pr^teiaeljni plači 1. a «1. do 6999 18 70 17-fiO 16 50 do 8999 22-- 20-10 19 80 od 9000 * 27 50 Primorje Dalmacija Sarajevo Zasrei) Zemur 26-40 Banjaluka i. t. d. Lfubljana Maribor i. 1. d. Varaždin 25-M0 Vsa ostala mesta Moj predlog ustvarja kontinuiteto v padanju doklad in odpravlja razliko LISTEK. OR. PR. Z. Kako sem jaz služil. (Dalje.) II. S službo pri sodišču se nisem in nisem mogel sprijazniti. Morda bi bilo drugače, če bi bil imel opraviti več s civilnimi zadevami; kazenske stvari pa so ml od dne do dne bolj mrzile. Pač vsekakor tudi zaradi tega, ker je bilo vse, kar sem . pri kazenskem postopanju opazoval, v j diametialnern nasprotju s tem, o čemer ] ie sanjala moja duša. Prišel sem bil z univerze poln ide- i 2lo\. Vseučiliščni profesor dr. „Vargha je , °b predavanjih neštetokrat visoko dvi- ; Knil knjigo, vsebujočo kazensko-pravdni i r(;d iz 1. 1873. in poln navdušenja vzklik- j "g »Meine Hcrrn, das ist das schonste i 'Vo,'c unseres Jahrhundertes!« . V praksi pa sem imel dan na dan pri- / i .o opazovati, kako se nikdo ne briga za s a lepa načela izražena v zakonu, in i kako se sploh vse drugače postopa kot je I predpisano. Tudi najvestnejši izmed pre-| iskovalnih sodnikov si niso pomišljali, ' potvoriti na pr. datum, če je bilo treba j sebe kriti ter dati nepravilnemu posto-: pariju videz pravilnosti. Mene so vse ta-I ke reči, dasi nisem bil odgovoren zanje, ! hudo pekle. Pa tudi očito krivičnost sod-rrikov sem često lahko opazoval. Bili so med njimi zagrizeni Nemci, ki so kaj radi merili z dvojno mero. če se je dalo škodovati Slovencu. Ne glede na vse to pa mi je šla hudo na živce tudi pokvarjenost onih, ki smo ah zaslišavali dan na dan, bodisi kot osumljence, bodisi kot priče. Kar bi se ml zdelo prej popolnoma nemogoče, sem tu često videl: Kako črti včasih sin lastnega očeta in oče lastnega sina; kako se lahko zgodi, da je mati ljubosumna na hčer in hči na mater: do kake brezmejnosti se lahko razpase sovraštvo žene do moža in nasprotno; videl sem, kako so člani ene in iste rodbine skušali drug drugega z lažjo in izmišljotinami spraviti v nesrečo in takega več. Spričo takih stvari se mi je začel gabiti ves svet. Prišel sem popolnoma iz ravnovesja in v srce se mi je naselil hud namir. Kajti drugi zopet, ki sem imel opraviti ž njimi, so se mi v srce smilili, ker sem bil prepričan, da so nedolžni, ali vsaj da so jih le nesrečne okolnosti prl-ved'e na napačna pota. Kderi izmed tistih, ki sem jih v resnici pomiloval, je bil ponarejalec bankovcev, neki Prešeren, doma z Gorenjskega i.ekje — ženijalen človek, ki nam je narekoval kaj lepe stvari, kadar smo ga zaslišavali. Od časa do časa se mu Je zahotelo iz njegove samotne celice, pa je sporočil preiskovalnemu sodniku — preiskavo zoper njega je vodil tedanji sodni svetnik Ravniher — da hoče zdaj vse po pravici povedati, pa prav zares. To je sporočil že bogve kolikrat, a kadar je hotel biti zaslišan, so ga pripeljali pač gori. »Torej že zopet nov roman!« ga je pozdravil sodmk. Prešeren pa se je nasmehnil z nekakšnim zadovoljstvom in odgovoril: r»Ne, zdaj hočem povedati vse po pravici!« Vsedel se ie na stol, na katerem je že tolikrat sedel, ne da bi mu bil kdo rekel. Na miri je ležal ostanek vržinke, v ' katerega je žejjno vprl oči. Meni se Je teritorija, ker dopušča uvrstitev in premaknitev v razred, ki odgovarja dejanskim razmeram: Piri temeljni plači Beograd L Draginjekl razraet n. m. IV. do 2999 31 29 25 22 19 do 4999 36 32 27 23 20 do 7499 43 39 33 28 25 do 8999 50 45 39 34 31 od 9000 55 50 44 39 36 Mesta Srbije Trgi Srbije Banjaluka L L d. Vsa ostala (našteta) (našteti! dv in n. pr. Primorje Vam Mia mosta ZemUD Dalmaclj* Sarajeva Zagreb in n. pr. Ljubljana (Dnevnice sem zakrožil na dinarje). Razen tega je izpremeaUi, oziroma izenačiti rodbinske doklade, ki so danes v Srbiji 5 din. dnevno za vsakega dana, izven Srbije 3 din. Po istem načelu je urediti draginj-ske doklade vseh drugih uslužbencev, poduradnikov in slug. Pri njih so v Srbiji razlike med 14 in 17.60, izven Srbije med 12.65 in 13.75. Te razlike niso tako velike kakor pri uradnikih. Najslabše pa je razmerje med dokladami za vpoko-jence. V Srbiji med 412.50 in 543.75, izven Srbije med 187.50 in 248.94. V tem oziru ne navajam nobenih detajlnih predlogov, ker je treba počakati definitivnega odloka v prvem vprašanju. Zagotavljam predvsem ,vpokojence, kakor tudi poduradnike In sluge, da bomo jaz in drugi moji tovariši poslanci njih prejemke po enakem načelu izpre-menjene predlagali. Tako stoji vprašanje doklad danes. Z delom hitimo, toda žalibog, počasi napredujemo. dvomit o ugodnem izidu plebiscita, tega bi se izgnalo. Nič ne zagovarjam tistih narodnjakov Korošcev, ki so opisani v članku >-0 Koroški* v štev. 17. -Našega Glasa«. Radi mene se je tak -rodoljub« samo trikrat peljal v Ljubljano in me prav pošteno očrnil pri ravnateljstvu v imenu »Narodnega Sveta«, ker nisem dirjal ž njim čez drn in trn, njegovo »ro-dcljubje« pa ga seveda ni oviralo, da bi ne bil verižil s konji čez demarkacijsko črto. S. čim je zavozil župnik Trunk? Ali je imel on odločilno besedo? On, ki je bil leta 1915. interniran, bi naj deloval za tiste, ki so ga hoteli obesiti! Poznam ga že dolga leta. Verjamem, da bi Primorcem ne bilo treba niti desetega dela te opore, kakor jo je imela Koroška, da bi se osvobodili; o Prekmurcih pa zelo dvomim. In zakaj? Ker so ti imeli razveu sainomad/.arsk!h šol tudi še v madžarskem Junu delujočo duhovščino. Končno nam povejte, koliko odstotkov uradnikov, ki so bili na Koroškem, je bilo Korošcev? Objavite tiste javne nameščence Korošce, ki dobijo plačo od nas, a žive v Avstriji in so štirikrat menjali svoje prepričanje, istotako vse tiste, ki pohajkujejo pri mastnih dijetah itd. Ali so to vsi Korošci ? Več objektivnosti! Op. ured.; Radi prinašamo tudi n?sprotne glasove, da se resnica osvetli z vseh strani. Tovariša Z. Z. pa opozarjamo, cta je naš dopismk v 40. številki deloval na Koroškem po raznih krajih ter da deluje ondi še dandanes. .....................................-4- z. z. O Koroški. Ne morem si kaj, da bi ne odgovoril na članek »Uradnik in Koroška« v 40. številki »Našega Glasa«. Dopisnik ne pozna čisto nič koroškega ljudstva; imelo je samouemške šole lazun dveh zasebnih. Le čuda je, da je bilo pri glasovanju za Jugoslavijo oddanih toliko glasov. , Priporočam mu, da prečita uvodni članek »Jugoslavije« z dne 10. oktobra 1921. pa bo vedel, kakšne so bile razmere. Kdor bi se bil upal kaj podvreči kritiki, bi veljal za nemčurja, kdor bi Fr. Rojec: j Kako se dela draginja. Kmet je pripeljal na ljubljanski trg tepke, lakoj je pritekla branjevka. Od-j kupila je vse tepke in jih plačala po 3 K kilo, a nastavila zanje ceno po 8 K za kilo. Slišala jih je od ljubljanske gospodinje za to oderuško veriženje prav pošte-: ne; ali naši krščanski oderuhi so taki kakor čifutski krvosesi. Poštena beseda se jih ne prime. Za kupujoče ljudstvo nimajo ne srca. ne duše, vse jim je le denar, j Zato zdaj branjevke kupujejo hiše in ob ! nedeljah se okrog vozarijo v svili in zlatu ter se goste in maste kakor največji bogatini. Nižji javni nameščenci in siro- vse tako zdelo, da ga je pustil sodnik Ravniher nalašč ondi ležati, a ko je Prešeren po daljšem notranjem boju posegel po njem, je zarenčal nad njim. Prešeren je prestrašen umaknil roko, toda par sekund pozneje mu je preiskovalni sodnik sam porinil čik tja. To se je kdove kolikokrat že pripetilo! Prešeren ga je pogledal hvaležno, ne da bi rekel kako besedo. Čutil je pač, da ima oni, ki ga je že toli krat pestil, vendar le dobro srce. Zma-šil je z očividno slastjo tobak v usta, potem se je zazrl skozi okno in začel je kar nepozvan praviti... Pravil je in pravil, kakor bi iz knjige bral. jaz sem pa pisal. Preiskovalni sodnik ga je le semtertja prekinil s kakim vprašanjem. Ko pa je naposled končal, je pripomnil sodnik: »Vaše povesti bo treba natisniti. Le-Dd vrsta jih je že. Samo tega ne vem, kak honorar prejmete zanje.« Mož je bil že enkrat presedel deset let zaradi ponarejanja papirnatega denarja. Zdaj je bil zaradi tega zločina drugič v preiskavi. Bil Je ta Prešeren v istini izreden talent In mislim, da se ne motim, ako domnevam, da je bil z našim velikim pesnikom, če ne v bližnjem, pa vsaj v daljnem sorodstvu. Imel je poseben dar za risanje, in strokovnjaki so se z obču- dovanjem Izjavili o njegovih risbah še iz ljudske šole sem. Obiskoval je sploh samo tri razrede osnovne šole. A ko je bil prvikrat na ljubljanskem Gradu zaprt, je sinu kaznilničnega ravnatelja, dijaku višje realke, izddaval vse domače risarske na'oge. Seveda je take prilike porabil, da sl je preskrbel potreben materijal za nadaljevanje svojega obrta, kateremu se je tudi v Zaporu z veliko vnemo posvečal, pravi stotak, ki mu je bil za vzor, je bil dobil baje v Kosti z mesom, ki mu ga je b'l nekdo prinesel... Tistikrat, ko sem ga jaz spoznal, je bil že hudo bolan. Imel je kostno tuberkulozo. Tudi spal ni in je moral kar naprej uživati morfij. Ko se je vršila glavna obravnava zoper njega, je bil revež že zelo slab in opetovano se je med obravnavo onesvestil. Dovolili so mu, da je kadil cigarete in sl tako bodril živce. K obravnavi je bila klicana tudi njegova, žena, še precej mlada, brhka Gorenjka. Opazoval sem njega in njo. a niti enkrat se ni zgodilo, da bi bila vorla oči drug v drugega. Stala sta si nasproti kot dva popolnoma tuja človeka, ki se nista nikdar srečala v življenju. Mene je to čudno pretreslo... (Dalje prih.) mašno delavno ljudstvo pa strada in lazi okrog v ogoljeni in razcapani obleki! Kakor s tepkami, tako se dela tudi j z drugimi živili in z raznim blagom. Me-! sarji hočejo imeti še več dobička od vsake kile. Cene so vsak dan višje, plače se | nam ne povečajo. Kako naj živimo? Nikogar ni. da bi se pobrigal in napravil red v teh neznosnih draginjskih razmerah. Trpi vsa država. Oni, ki jo vladajo in sede na njenih mehkih in visokih stolč-! kih. naj sc vendar začno ozirati z očetovskimi pogledi še dol na nas, ki smo od neprijazne usode obsojeni v nizke in najnižje stanove. Tudi mi smo državljani, tudi mi hočemo živeti! Mi vsi iz srca Iju-. bitno svojo državo Jugoslavijo in mnogo ; jih je med nami, ki so delali in trpeli zanjo, ko je še ni bilo! Tud! jaz sem moral med vojno zaradi jugoslovanskih idej iti, kakor mnogo drugih mojih rojakov, iz domovine v pregnanstvo med sovražne Nemce. Trpel sem v tistih usodnih dnoti ve-i like telesne in duševne muke. Toda, ta-! krat setu imel vsaj upanje na boljše ča-! se v pričakovani odrešeni domovini in ! vse sem udano prestajal. Zdaj je moje trpljenje mnogo večje. Upanji1 mi izginja iz potrtega srca, ko v!din. ’ i se vse okrog mene le slabša in da že ; ad trka na vrata. Pomoči ni od nikogar" Tisti, ki bi lahko pomagali, imajo za siromake le prezirljiv posmeh’ Lastni rojak! nas zdaj tlačijo in zasmehujmo' !o nas huje buii kakor pomanjkanje! Vedno kriče; »Država, pa država« . a sami najhuje podirajo to državo s svojo zaslepljeno sebičnostjo. Vozovi in vlaki, napolnjeni z mastjo, mesom, jajci, moko m z drugimi živili dan na dan drdrajo iz naše države med Italijane jn Nemce, da so ti siti in da lažjo pobijajo naše zasužnjene brate in sestre onkraj meje. Pri nas kmalu ne bo več na trgu ne mesa, ne masti, ne krompirja; če se bo postavilo tu in tam še kaj takega blaga na prodaj, bo tako drago, da s' ga bomo m< rali le od daleč gledati in si prste oblizovati, ker ga kupiti ne bomo mogli. Brezsrčni rojaki, ki si polnijo žepe na nepošten način na naš račun in r;e vedo. kaj je pomanjkanje, se bodo menda nam takrat še zlobneje posme-novali. V naših višjih krogih se silno boje razmer, kakršne so zdaj v nesrečni slovanski Rusiji. Ah tega najbrž ne premislijo. kdo je tam pravzaprav take razmere zakrivil, kje imajo svoj izvor in da tudi pri nas sami ustvarjajo podobne razmere. Ako bi le nekoliko premislile te okolnosti, bi gotovo ne delali le na to, da se v naši državi množe milijonarji in razni trotovski oderuhi na katastrofalno Škodo najpotrebnejšega delavnega ljudstva, javnih nameščencev in države same. Pred vojno sem imel okoli 120 K mesečne plače. Takrat sem večkrat mogel kupiti kako kilo tepek zase ali za otroke. Zdaj, ob koncu tretjega leta v bogati domači državi ne morem tega več storiti, ker mi zmanjkuje denarja še za krompir, ki je že po 6 K kila Pred vojno se ga je dobilo za 5 K 100 kil. Na druga živila sc niti ne upam misliti. Končno še to: Pri deželni vladi in pri sodišču so uradne ure od osmih do dveh. V prostem popoldanskem času si uslužbenec teh,uradov prilično tudi lahko kal zasluži s kakim postranskim delom. Pr finančnih uradih ni te ugodnosti. mora porabiti ves dan za uradne P0!* * Nam ni treba postranskih zaslužkov, živimo od dela, a ne od zaslužka. Rj lu ne utegnemo misliti na hrano, žara tega manj Jemo In manj porabimo, res tako? Vse tarna in kriči o teh strašnih raz-merah. Prorokujeio pa nam še hujše. Ali strašna mora biti tudi slepota tistih, ki imajo moč*) v rokah, da bi zajezili umazano draginjsko povodenj, a se nočejo ganiti, da bi kaj storili proti njej. Slišali sc že mnogo dobrih in tehtnih nasvetov. Pa bi katerega upoštevali, ni znano. Ali bodo kdaj spregledali? Morda potem, ko bo že prepozno' » Davčni uradniki in njih služba. Največ zakonov oziroma odredb ix-.za prevrata sem je izšlo v finančni službi. Seveda se je te naredbe videlo le v • Uradnem Listu«. — Koliko sto odredb so pa razven razglašenih prejeli davčni uradi! Ce se vračamo nazaj na takozvano valutno reformo (žigosanje — kolkova-nje — zamenjava bankovcev itd.) — na razne spremembe finančnih zakonov tvsako leto drugi davčni sistem — druge pristojbine in takse — razne trošarine — novo uvedeni invalidni in poslovni davek — žigosank. vojnih in predvojnih posojil) — se mora gotovo vsakdo vprašati - so I: morali to ogromno, naporno in odgovorno delo Izvršiti davčni uradniki? l>a, to so storili davčni uradniki brez ka-kia posebnih nagrad in brez kakšnega izrednega napredovanja. Posvetili so vse svoje moči v prid službi in s tem so izkazali posebne zasluge za državo. Ni se torej čuditi, če celo mariborska »Straža« z št. 59. z dne 30. maja t. 1. piše: »Davčni uradi v Sloveniji postopajo z rigoroznostjo iu točnostjo, ki jih ni para na svetu.« A v zahvalo za to se nadrejene obla-Mi tako malo brigajo za davčne uradnike ,n njih službe. Davčni uradi in oblastva v Sloveniji so tako slabo zasedena, da je joj Le pogledamo urade drugih strok, vi-mmo (ia j*) preobloženi, ,a ne morda z delom, uejro 2 uradništvom. Uvedejo se novi davki itd seveda vse komplicirano, a n (kdo ne vpraša, ali je dosti uradništva oa razpolago, kako se bo to izvedlo, kako bi se dalo to in ono olajšati: kratkomak) 30 pride naredba ali pravilnik in s 1. prihodnjim mesecem stopi v veljavo. Za pravilno izvedbo naredbe so seveda predstojniki uradov osebno odgovorni Najbolj odgovorna služba, ki je za državo in za ureditev finančnih razmer Clhinentne važnosti, bi morala imeti do-^°lj uradništva na razpolago, sicer ni -uda čc se davki in pristojbine v pra-vein času ne predpišejo in ne iztirjajo. . Nujna potreba je, da se uvede finan-cni naredbenik (»Ur. List«« zase, ki bi vseboval vse finančne zakone in naredbe po vrsti — kakor izhajajo — uvrščene v skupine (direktni davki — pristojbine — trošarina -- carina). Davčni pripravniki se morajo izvež-bati le. če imajo dovolj vidnih pripomočkov ali knjig na razpolago. Vse to bodo morala sčasoma vendar uvideti naša oblastva, da tako ne gre naprej. Obenem bo treba skrbeti za naraščaj. Koliko “O Opomba. Ako bi dotično urad-'lištvo strogo objektivno In brezobzirno vršilo predpise bi nc bilo prekupcev in verižnikov. Toda uradniki kričimo vedno ,e »a druge, lenih, sebičnih in koruptnih tovarišev pa nikdar ne vidimo. Tovariši, 'Marsikaj gnilega je med nami! Vsi zako-Ph vse naredbe in uredbe ne koristijo, K?. Jih izvestnl koruptneži in brezbriž-lrc;;1 Pe izvršujejo. In povsod manjka kon-'le. Treba bi bilo dregniti tudi v to sr-^Pje gnezdo. : davčnih uradnikov imamo aa primer v • Sloveniji; ki se Dodo taKoj javili za upo-1 Rojenje, ko bode služoena pragmatika ; uveljavljena! A kaj potem, če ne bo naraščaja? V tem oziru hi morala dohiti naša delegacija obširnejši delokrog ozi-I roma več oblasti, kakor ga ima sedaj, ko mora za vsako posamezno stvar pra&tti ; odobrenja finančnega ministrstva. To vso službo ovira. Velika krivda leži tudi v centrali, i ker se ne dela nič sporazumno z izvršilnim davčnim uradništvom. Kakor vemo, še v finančnem ministrstvu (generalni direkciji posrednih in neposrednih davkov) ni dodeljen niti eden slovenski davčni , uradnik. Torej se ni treba čuditi, če dobimo za naše razmere neugoune odredbe in ukaze. Izvežoan davčni uradnik, ki temelj to piozna služoo, bi v vsakem oziru dosti pripomogel za ureditev notranjosti službe. Prepričani smo, da bi se v marsikaterem oziru služba olajšala — reformirala — in da bi pravilniki imeli pred oči — točnost iu jasnost celih odredb. bi ravno v to svrho bi se merah) predlagati poleg drugih — enega ali dva naših najboljših davčnih uradnikov v finančnem ministrstvu, ker smo lahko z gotovostjo prepričani, da bode tak uradnik, ki pozna svojo službo, tudi pokazal, da se lahko marsikaj boljše in točneje izvede. bi ravno to bi bilo v dobrobit vseh davčnih uradov in celokupnega davčnega uradništva. Takega uradnika je pa treba tudi pošteno plačati Čudimo se le, da se ravno v tem oziru naši poslanci in merodajni krogi tako malo brigajo. V drugem oziru je pa treba gledati, da se ravno davčnim uradnikom z ozirom na njihovo odgovorno in težko službo zasigura boljša bodočnost. : To bo le v korist finančne uprave. Torej na delo za ureditev m utrditev davčne shtžbe! M. P. Savez nabavljačkih zadruga drž službenika. (Konec) III. Izabrani šefovi mogli su nastupiti dužnost tek polovinom septembra i početkom oktobra. Ništa manja poteškoća nije bila sa prostorijama za Savez. Nemoguće je bilo naći ma i jednu običnu sobicu. Tek polovinom septembra Savez se uselio u nedovršenu zgradu i tamo smestk) svoje kancelarije. Tamu su i stovarišta Saveza, koja se tek sada opravljaju i dovr-šuju. Te poteškoće, na koje je Savez naišao, nisu nerazumljive, one su čak takove naravi, da se sa njima i pre računalo, j Ali pored tih poteškoća naišle su i one poteškoće, koje niko nije ni mogao zami-■; sliti, a neka li pretpostaviti. Upravni Odbor, iza konstituisanja i pre protokolacije, obratio se Ministru H-nansija, Saobraćaja, Suma i Rudnika, da se postojećim Nabavljačkim Zadrugama priznaju povlastice iz či. 77.—82. Uredbe, medju kojima je najvažnija ona o minimalnim stavovima za prevoz robe i oslo-bodjenje od poslovnog poreza. Pošto se ni’e dobilo rešenje, intervenisalo se pismeno i lično. Savez ni do danas ae zna, koliko je novca zanj prikupljeno, jer nikako ne može da dobije obračun, ma da je to nekoliko puta tražio. Privatnim i posrednim putem je saznao, da je do sada prikupljeno: u 1920. za 1% od nabavaka l,19d230 Din., za 10% odbitaka od dodataka 1.942.286 D; u 1921. za 1% 1,300.000 D.. za 10% 255.825 D. — Ukupno 4,688-341 Dlaar. Očigledno je. da ta suma nije ni iz bliza tačna. pa se ne može niti s njom kalkulirati. A dok se bar približno ne zna kapital Saveza, kako Savez može izraditi program rada i rasporedjaj sredstava, s kojima niti ne može raspolagati u i svako doba i bez procedure i ograničenja. Sve je ovo nastojanje Upravnog Odbora ostalo bez uspeha. Napokon je za-i moljen Zakonodavni Odbor, da on intervenira za izvršivanje odredaba Uredbe od 5. decembra 1920. Tako će sada Zakonodavni odbor imati da donese konačno I rešenje. Prema torne će Upravni Odbor : poduzeti daljnje korake. I IV. Pa ipak, pored svih tih neprilika, 1 Upravni Odbor nije stajao skrštenih ru-1 ku. Ono vremena, što mu je preostalo iza i akcije za isposlovar-je prava Saveza i Za-; druga, upotrebljeno je na unutrašnju i ■ vanjsku organizaciju. Izradjen je i pri-I hvaćen pravilnik' o službenom osoblju; ! izradjen je i prihvaćen pravilnik o pozajmicama Zadrugama: neki članovi Upravnog Odbora izvršili su pregled rada nekoliko Zadruga, koje su tražile pozajmice; odobrene su pozajmice Zadrugama, krče su tražile pozajmicu i koje su udovoljile odredbama pravila i pravilnika o pozajmicama; organizovana je kancelarija Saveza; izabran je Posl. Odbor i odred-jen je krug njegova delovanja; izradjeno je upustvo sa potrebnim obrascima za osnivanje Zadruga; izradjena su jedinstvena pravila za Zadruge; izradjeni su obrasci za jedinstveno knjigovodstvo i administraciju Zadruga; u izradi je upust-vi za organizaciju, rad i knjigovodstvo Zadjuga; izradjeni su programi i obrasci i za propagiranje osnivanja novih Zadru-• ga. Naravno, sve ovo nije još konačno proučeno i odštampano. To će se učiniti u najskorije vreme i nadamo se, da ćemo skoro imati sve, što je neophodno potrebno za pravilan i uspešan rad Saveza i Zadruga. Naročitu je pažnju Upravni Odbor posvetio nabavkama za potrebe Zadruga i zadrugara. Na žalost, u tom se pravcu nije moglo mnogo da učini radi pre istak-nutih razloga, a i radi toga, što proteklo vreme od osnivanja nije bilo ni najmanje pohodno za nabavljanje. Pad naše valute, nestalnost na tržištu, poteškoće u saobraćaju, neorganizovanost i Saveza i Zadrtoga, sve je to zahtevalo uzdržavanje od jačeg rada. Manji rad bio bi moguć, ali je Upravni Odbor došao do uverenja, da je 1 za Savez i za Zadruge mnogo bolje, da se sada sva briga posveti organizaciji Saveza 1 Zadruga, a ne da se vreme gubi u sitnim nabavkama, pa da i Savez i Zadruge pripreme za rad na veliko, a dotle da se Zadrugama odobravaju pozajmice, kako bi one mogle da nabave najpreče potrebe za zadrugare. Kako se iz svega navedenog vidi, Upravni Odbor je savladao mnoge i mnoge poteškoće, s nekima se još bori i borbu privodi kraju sa svima izgledima za uspeh; postavio je temelje radu za u bu-i diLe. Više od toga nije bilo moguće, a rai-I slimo. da se više niti može niti ima pravo } da zahteva. Priznati še mora, da Je sve to malo, da podmiri ogromne potrebe državnih službenika, ali se mora priznati i to, da u ovako srazmerno kratkom vremenu, i pored onoliko i onakih poteškoća, fiije se moglo mnogo više da učini. Upravni Odbor Saveza Nabavljačkih Zadruga državnih službenika. ----rr --mi« i rrriir« - —------ Jam zaklala g. Josilopn. d pisatelju članka »Disciplina navzgor In navzdol« v štev. 41., 43. in 44. »Našega Glasa« .se . nižje uslužbenstvo tem potom javno zahvaljuje za njegova izvajanja, ker je g. pisec obe stranki po- hecl, Ferdo Plesničar, Ivan Robinšek, polnoma pravilno opisal. 1 ura še ne gre i Prane Simončič. Blaž Skarabot, ‘ Anton pravilno, če ima tudi zlate pokrove in kazala, ampak se mora naviti, in vsako najmanjše kolesce mora storiti svoje delo in vsak vijak in zob je potreben. Če se bodejo višji nadrejeni tega držali, kar jim Čbnkar svetuje, ne bode pritožb od strani nižjega uslužbenstva in bode povsod zadovoljstvo in ne bodo padale besede •birokrat« in;-starokopitnež«. Nadalje pa priporočam vsem sotovarišem vseh re-sortov, da strogo in nad vse vestno opravljajo svojo služb«, da so ubogljivi in postrežni svojim nadrejenim. Kajti kdor noče biti sluga, se naj uči, da doseže kaj boljšega, sluga pa je le sluga in tudi to ni sramota, ker vsi ne moremo biti juristi. Vendar se pa sčasom le kaj nauči, kdor hoče i'1 ima dobro voljo, kar je za urad in službo potrebno. Ubogati pa mora vsak, naj si bode najnižji sluga ali m’nl-^ler in to je v korist državi in vsemu človeštvu. Kdor'hoče zapovedovati, se mora najpreje učiti ubogati. Red in disciplina morata biti: brez tega ni pravega življenja. To velja v državi, uradu in družini, sploh povsod in na celem svetu, kajti drugače nastane anarhija. Torej živela I>; sci plina! Brežice, dne 2. novembra 1921. Fran I anslč, sodni poduradnik. Mnon, Josip Volavšek, Ivan Zablatnik, Ivan Zapušek, Ivan Zobar, Karel Žižek, Avgust Vivod, po 2 K Franc Jereb, Anton Merc, po 1 K Josip Gros, Franc Mešič, Rudolf Vandot, Ivan Zrimšek, Anton Salmič. Posnemajte! — Za organe finančne kontrole. Pod-preglednik finančne kontrole Alojzij Er-i.'cnc v Planini pri Rakeku je sestavil Matljevičevo knjigo v slovenskem jeziku. Knjigi je dodal namesto Matijevičeve mere tabelo i. od 1 do 2000 milimetrov ja za proračun vsebine v nepopolnih sodih in cilindrih tabelo II. Tako se poslej Matijevičeva mera ne rabi več, ker je v knjigi tabela ki je tudi dosti bolj natančna, kakor pa mera sama. Po. meri je bilo treba desetinke Matijeviča oceniti le z očesom, v tabeli pa je »Matijevič« na \ se bomo dali protokolirati, da bomo red- uradniku za silo kupiti česar potrebuje. Pri nas projmeš mesečno nekako 2800 do dt100 K. Ako si kupiš par čevljev, te stanejo 700 do 800 K, to znači četrtino mesečnega prejemka in še več. V tern razmerju moraš plačati druge najnujnejše stvari, brez katerih ne moreš živeti, če ,!očeš, da se ti ne bodo ljudje začeli na cesti posmehovati. Za slabo obleko in par čevljev gre torej vsa tvoja mesečna plača rakom žvižgat. Kje so pa še žena, otroci, kje vse druge najpotrebnejše stvari? Tako ne gre dalje. S tem pa ne hvalifn Italije vobče. Ljuba, predraga mi je Jugoslavija, a tudi država naj skrbi za nas! Vlada si mora znati dobiti denar, če le hoče. Mi naj morda uradniki in sploh državni uslužbenci predstavljajo kitajske* berače? Ce je temu tako, se bomo strnili kot jugoslovanski berači in pod to firmo Vestnik. Prosimo polasnlla! V nekem listu čitam sledeče poročilo iz Beograda: »Zakonodajni odbor bo razpravljal te dni o uredbi glede draginjskih doklad uradnikov. Demokratski klub je z ozirom na to razpravljal o tem vprašanju in sklenil, da naj se uredba izpremeni in izvede izenačenje plač za vso državo. Po ustavi mora zakonodajni odbor rešiti uredbo do dne 2