Pouk in zabava
Veaeli iiribčelc.*)
Otok, ki izginla.                            1300 hektarov površja, sedaj ga ima samo še 500 hektarov. Leta 1800 je živelo na tem
V Severnem morju  preii otoku Hagu      otoku 480 Ijudi, danes pa Steje samo še
nevamost,  da  ga povsem  ne  pogoltnejo      135 prebivalccv. Ako ne zavarujejo obrežja
morski  valovi-   Ta  otok  je   last   NemČije-     z visokimi in močnimi nasipi, ne bo dotgo,
Vsako leto odtrga in odnese morje po dva     da otok Hag popolnonia izgine- Morski va~
hektara zemlje.  Pred 200 leti je imel otok     lovi ga potope v po/abnost.
*) Ta pesem je priobčena v XII. zvezku nZabavne knjižnicc", ki jo izdaja gosp. Anton Kosi. S tem opozarjamo Čitatelje na ta zbornik mladinskih spisov.     Credniitvo.
-*   287
Smeh ]e zdrav.
Sladak, srčen smeh je znamenje zado-voljstva irt zdravja. Zato se otroci, ki so zdravi in brez skrbi, radi smejejo. Smeh jc v resnici zdrav, zakaj kdor se sladko smeje, mora globoko vdihavati zrak. Tako vdiha-vanje krepi pljuča in prsi. To provzroča le srČen smeh, ki priliaja iz vsega grla. Kdor se prisiljeno smeje, mu ni treba dihati glo-boko. Dr. Hafeland pravi, da je smeh eno najboijših sredstev za prebavijanje. Nlo-drijan Kant piže, da deluje smeh na mišice, ki se gibljejo pri prebavljanju, jih pretresa ter tako pospešuje prebavljanje. Že v 18. sto-letju je pisal Anglež dr. Acbuthnot, da ko-risti stnešen in dovtipen človek toliko člo-veštvu kot dober zdravnik-
Port Rrtur.
Port Artur je tista trdnjava, kt jo bra-nijo v sedanjt ruski-japonski vojski Rusi z občudovanja vredno hrabrostjo pred ne-prestanimi napadi takisto pogumnili Japon-cev. Japonci so izgubili v tem obleganju nepremagljive ruske trdnjave na tisoče in tisoče vojakov, da je zemlja okolo Port Arturja že v pravem pomenu besede pre-pojena s človeško krvjo in pokrita s trupli ubitih vojakov. Kadar je pri nas poldne, je v Port Arturju 7. ura zvečer, v Tokiju, glavnein mestu Japonskega, pa nekaj minut crez 8, uro zvefer. Mikado Mutsuhito je 121. japonski cesar. Ime Mutsuhito pomeni toliko kot po naše mili mož. ,,jen" je ja-ponski denar in je vreden približno 5 K naŠega denarja.
Japonski  otoki.
Na japonskih otokih je polno bljuva-jočih in že ugaslih ognjenikov (vulkanov), najveČ  jih   je   na   otoku   Niponu.   NajviŠji
vulkan je Fujino-jania (t. j. gora neumrjoč-uosti) z dvema vrhovoma Kengamine in Komaga-take (3745 m). Ognjenika Širane-jania in Asama-jama delujeta še vedno. ,,Jama" in ntakeu pomeni po naše goro, hrib.
NaJDovejŠa avstrijska bojna ladja.
,,Nadvojvoda Friderik" je najnovejša bojna ladjanašemornarice. Dolga je 118-55 »/. široka 21-72 w in v svedi globoka 748 m. Lahko si torej mislite, kak velikan je to! Narejena je ta ladja iz samega jekla, obo-rožena pa je s 4 velikimi in 36 manjšimi topovi.
Za oči.
Za oči ]e dobro, ako jih izpereš ob vro-čini in prahu večkrat na dan s čisto, vendar ne premrzlo vodo.
Draginja želv.
Na Angleškem čislajo bogati Ijudje želve kut izborno jed. Zato pa vlada sedaj med angleškimi sladkosnedeži veliko razburjenje, ker so želve dražje. Funt želvinega mesa stane v Londonu že 350 kron. Želve so zato tako drage, ker so dognali zdravniki, da je tolšča teh živali velike važnosti kot zdraviio, ki nadomešča v raznih boleznih ribje olje.
Najdebelejše drevo na svetu.
V Kaliforniji v Severni Ameriki imajo drevo, ki je v obsegu debelejše nego so vsa drevesa, kolikor jili poznamo doslej. To drevo meri v obsegu 38 metrov, v pre-meru pa 16 metrov. To drevo pripada vrsti borovcev, ki rasto v vseh delih sveta, Toda samo ta borovec v Kaliforniji ima tako velik obseg.
Rešitev zastavice v podobah v enajsti številki.
Bog obvari. Bog ohrani nam cesarja, Avstrijo!
Prav so jo reBili: Zdeofca Vrečko v Ceijuj Kranc Vrpčko, drugoftokc v Celju; Tinicn Vilhar, drugoletnica na utiteljisei. v Ljubljani; Rudolf in Jelica Pipan no Trad; Tonček Kappm pl. Pichlstein, utenec v Karoni gorici: Vladimir Andoljiek, učenec IV. razreda v Liliji; Ana Frandpan, T,ucka Hlchec in Neiics Lisec, učenke v Ljubljani: Melita L«vcc, nEenkn I. razreda meStanske Me v Ljubtjnni; Srctko Ferjantit, realec v Ljubijani; Stsmko, Tontek in Franci Svetina, dijaki v Martbonj; Julika in Francelj Rant v Radečah pri Zidanem moatu; Vladko Subic, realec, Stanko šubic, učencc III. raireda v Ljuhljani; Ludovik i" Rajko Lcdcrhas, dijaka v Ljubljani; Milan in.Vida Štamcar v Ljubljnni; Spodnja slovetuka kolonija na Suiaku pri Rcki; Oiokar Burdycb, uLeneC IV. nureda v Škafji Lokt; Poldi. Bandka in Vidkn Samaa; Minka Vrezec, uiesika, in Stanko Cermck, uienec v Ritinem pn Blcduj Zoran JoJt, drugololec v Celin; Mnrko Kardinar, trg. uCcnec, france Robii, ntencc VI. ratredn v Sredilču; Zdonka, Metod in Boris Firc, utenVa m uicnca v Kranju; Adoif Morie, učenec V. razr«da pri Sv. Petm pod Sv. goro; Mana Rcich, uCenka IV. a ra*r«da pri Sv. Jakobu v Ljubljani; Vckoslav in Avguitin Rcpifi, uienca v Rakovtu pri Viunjn; Anton in Vladimir Porckar, učenca na Humu pri Ormožu; Minka iti Slavka Zacherl, uienki v Ljutamem: Pavel StrmSek ui V. Jeiovtck, dijaka v Celju; Zora Predovič, uienka v LjubljanS; SanUlav Novak, Vlsdimtr Zupa-aec, Feltka CerC«n in Leopold Pibcmik, iftrtoiolci v Rmlolfovcro; Mrlena in Stana Kraighcr, učfnki V. ratreda v Postojni; Micka Osterc, utenka V. raireda pri Sv. Kriiu na Miirskcra polju; Franci Doiencc, udenec III. raireda, in Vladimir Doleoec, nCenec II. ranrcda v Skofji Loki; Anlon Kuret, nčenec V. rscreda v Ricmanjib; Rafaela Koei, uitoka VI. raireda, Marica Kosi, učenka III. raireda v SndiiEu; Vekoalavti Zartl, uienka V. razreda pri Sv. Krilu na  Murtkem polju.