Položaj okrajev in občin v zvezi z razdelitvijo skupnega dohodka gospodarskih organizacij Uredba o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskib. organiza-cij določa med drugim tudi do-hodke občine in okrajev, ki iz-viirajo iz dohcxikov gospodarskih organizacij. V tej zvezl so za občine ln okraje pomembna naslednja na-čela: — stabilnost dohodkov z dolo-Sitvijo njibovih trajnih virov; — razširitev virov dohodkov iz gospodarstva, toda obencm tudl zmanjSanjc tistih dohodkov, kl nastanejo neposredno iz poveča-Dja dobička gospodarskih orga-nizacij; — oddvojitev proračunskih do-bodkov od dohodkov kreditnib skladov; — zagotovitev virov sredstev po skladih za gradnjo gospodar-stva občine in za določene po-trebe okraja; — zagotovitev pravie občln do izključnih dobodkov, ki izvirajo lz povečanega obdavčenja oseb-nib dohodkov prebivalstva; — ukinilev dosedanjega repu-biiškega obdavčenja dohodka po višini, ki odpade na posameznega prebivalca. Dohodki od gospodarskih orga-nizacij se torej zagotavljajo ob-činam :n okrajem kot staltii in trajni viri dohodkov. Dohodki iz dobička gospodar&kih organizadj nUo več odvisni od neposrednih lnstrumentov okrajnih in občin-skih družbenih planov temveč od tnstrumentov zveznega družbe-nega plana. Občine in okraji pa so še vnaprej povezani z gospo-darskimi organizaeijami s skup-nitni koristmi po d^ločenih na-čelih, ki so enaka za vse gospo-darske organizaclje. V korist ko-mune je visoka delovna produk-tivnost in re-ntabilnost gospodar-sk;h organizacij, zmanjšanje last-ne cene, rentabilnost novili vla-g3nj itd. Pr.v sedaj »e mora bolj odraziti pomen dobrega gospo-darskega poslovanja gospodar-gkih organizacij in to ne samo za te o.ganizacije temveč tud: za ob6ino in okraj. Prav v tem tiči »krb komun za razvoj gospodar-skvh organizacij, ne pa v težnji po navijanju cen in trenutnem Izkoriščanju konjukturnega giba-nja na trlišču. Kajti udeležba občin in okrajfev se ne more, zla-»t: glede proračuna, občutno po-večafci s samim povečanjem cen. To velja samo za tisti del do-bodikov občin in okrajev, ki izvi-rajo iz dobička gospodarskih or-ganizacij. Na tem področju delu-jejo v prvj vrsti ekonomski in-strumenti zveznega družbenega plana. Dohodk: obi"in in okrajev kakor tudi njihova razdelitev so odvisni od ekonomskih meril zveznega družbenega plana. Očit-no pa je, da na ostvaritev teh dotiodkov vplivata tudi občina in okraj s svajo zainteresiranostjo In s skrbjo za čim boljšim teko-čim poslovanjem podjetja. Po drug: strani pa se viri do-hodkov občin in okrajev iz go-spodarstva precej razširjajo. Novi viri dohodkov so n. pr. dohodki \% prispcvka za stanovanjsko gradnjo, posebni prispcvek za proračun iz plač delavcev in uslužbencev v gospodarskih or-ganizacijah na področju kmetij-stva, trgovine, gostinstva, in-telektualnih in administrativnih usl.-g. Nadalje, zveza prepušča davek na dobiček iz trgovine na drobno, gostinstva in obrtništva ter kot doslej komunalne dejav- nostl, vštevši tudi tksta podjetja Ln poslovalnice, ki delajo usluge gospodinjstvu; lestvica občinske-ga davka na promet se v primeru z dosedanjo izredno razširja; uvajajo se nove pomembne takse, ki pripadajo občinam in okrajem la ki imajo po pravilu predpisa-qo samo minimalno višino itd. Iz tako razširjenih dohodkov Iz različnih gospodarskih dejav-nosti je treba v prvi vrsti zago-toviti proračune ljudskih odbo-rov, tako da bodo tl dohodki sta-bilnl in trajTU, kakršni so tudl proračunski izdatki. Za tb pa zvezni zakon strogo loči prora-čunske dohodke od dohodkov proračunskih skladov. Občinam in okrajem se popolnoma zago-tavlja proračunska samostojnost. Nekaterim proračuaskim dohod-kom se na tem področju lahko t zveznira zakonom določijo po proračunskih skladil- pssebni namend. Tako se zagotavljajo do-ločena sredstva za razvoj po-sameznih dejavnosti, ki so važne tako za gospodarstvo komune kakor tudi za vso državo (sklad za pospeševanje kmetijstva, sklad za pospeševanje gozdarstva, ce-stni sklad, vo-dni sklad itd.). S tem, da je napravljena raz-Hka med proračunskimi dohodkl ln dohodki kreditnih skladov, tl kreditni skladi zagotavljajo raz-širjeno reprodukcijo, to se pravl, omogočajo investicijska vlaganja v območju »bčin in okrajev. Ce-prav so vsi investicijski skladl enotni in se upravljajo po enot-aih načelih ter imajo izključno kreditni značaj, pa so sredstva teh skladov v načelu namenjena za po-dročja oWin in okrajev, kjer nastajajo, s tem da ima zveza pravico usmerjati trošenje teh sredstev tako, kakor to za-hteva gospodarski razvoj. Tako imajo Ijudski odbori v gospodar-skem sistemu zagotovljena sre-d-stva, ki jih izkoriščajo za razvoj žospodarstva in komunalne de-javnosti. Ta sredstva se stalno obnavljajo. Poleg zainteresirano-sti za ustvarjanje tega sklada, W dobiva svaje dohodke Iz doblčka gospodarskih orgaaizacij, pa se ustvarjajo tudl pogojl za take vrste pobudo, ki bo vodila k smotrnemu in racl nalnemu tro-šenju teh sredstev In k postopni zadostitvi gospodarsko-komunal-nih potreb. Občine in okraji lah-ko računajo z dotokom določs-nih sredstev Pn 5tm tw*j> hodo gospodarske organizacije poslo-vale, tem večja bodo sredstva), ki pomeaijo stalen vir za inve-sticijske sklade. Investicijski skladi pa postajajo eden izmed eko-nomskih temeljev za razvoj komun. V okrajni investicijsk! sklad morajo pritl tudi določena sredstva lz amorttzacijskih skla-dov gospodarskih organizacij v območju okraja (določeni del tako imenovanih sredstev za za-menjavo). To zlasti omogoča vse-stransko skrb ljudikega odbora za razvoj gospodarstva v območ-ju okraja in občine. Toda s tem prevzemajo te politično-teritorl-alne enote nase tudi veliko od-govornost za gospodarstvo svoje-ga območja. Kančno je treba poudariti, da letošnje leto, ko je stabilizacija tržišča glavna naloga ekonomske politfke, ne bo prineslo poveta-nja skupnih dohodkov okrajev ln občin, pač pa ponekod pri-vedlo tudi do zmanjšanja. Sistem razdelitve omogoča to zmanjša-uje, toda tudi poveSanje. To pa ]e, poleg drugega, dobra stran sistema. Količina sredstev pa se ne ustvarja nitl zagotavlja s sistemom, to se pravi z metoda-mi, temveE z ekonomsko politiko. Teh dveh stvari ne smemo za-menjavatl. Po drugi s<-.rani pa bo največje varčevanje sredstev med letom, to se pravl stabiliza-cija tržišča. dalo možuost za na-daljnjo razširitev pravic komun in za večja sredstva, kakor pa so tista, s katerimi računamo za to leto. K temu pa lahko zelo dosti prispevajo občine in okraji s pra-vilnim izvajartjem tistih aaetod, ki so jih sedaj dobili v roke. naprednih v gospodarsko zaostale rajone. To prelivanje gre po re-publiških kivesticijskih skladih v tisti vlšini ln tako, kakor to določi republika v okviru zvez-nih predpisov. Kakor prihaja sedaj zveza s progresivnim zajemanjem do-blčka do vefijih možhosti pospe-ševanja gospodarstva zaa^taUh rajonov, tako ima take m-ožnosti sedaj tudii republika. Koliko se bodo ti instrumenti izkoriščal'., bo odvisao od gospodarskih gibanj. Vendar je bistveno to, da je mehanizem nažega gospodar-sfeega sistema uspešno rešil to nalogo. Iz dobička izločamo sredstva za okrajne proračune tako, da potem ko smo poravnali zvezn! davek na dobiček in zakonske obveznostl Iz dobička ter dela za plače )n Investicijske sklade, pripade del dobička okraju po posebnl lestvici, ki jo določa zvezni družbeni plan, toda v od-visnosti od skupno izplačanih plač v preteklem letu. Ostanek pa pripade zvezi, Višina izloče-nih sredstev za okraje je tor&j odvisna od potrošnega sklada delavcev in uslužbencev gospo-darske organizacije v prejšnjera letu. Zveza med proračunskimi potrebamji in višino potrošnega sklada je torej očitna, razea tega pa je ta potrošni sklad vse-kakor najmanj podvržen giba-njem v gospodarstvu. Iavesticijski skladi okrajev in občin kakor tudi okrajni in ob-6inski praračuai imajo Se vrsto drugdh dohodikov. Okrajn! tnvesticijski sklad ima naslednje dohodke: zemljarina gospodarskih organizacij (razen kmečkih obdelovalnih tadrug), znesek, kj ustreza zveznemu davku na dobiček gostinsfcih :a trgovskih podjetij ter poslovalnic na drobno, (ki ga prepušča zveza). ObSinski investicljskii sklad ima naslednje dohodke: tisti del, kl ustreza zveznemu davku na do-biček obrtnih io komunalnih podjetij ter delavnic, (ki ga pre-pušča zveza), nadalje del dobitka gostinskih in trgovskih podjetij ter poslovalnic na drobno, kakor tudi 50% sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij na drobno. Ta zadnja sredstva so namenjena izključno za investi-eije v trgavini. Sredstva za ofcrajne proračune naj bi se izločala iz dobička go-spodarskih organizacij po naaled-njih stopnjah: Ce znaSa dobiiek gospodarske orgaai-zacije pa odbitku sredstev za investi-cij&ke sklade in sredstev za samo-stojno razpolaganje po z.nesku plač prejšnjega leta se lzloti za okrajnl prorafuri do 2Oo/o 9O"/o na 2O»/o 90°/» + 40%> od presežka oad 20—25% na 25»/