Krauzejeva osnova pedagogike, Črtioe. Priredil Janko Polak. (Dalje.) VI. Pri druženju predstav potom enakovrstnosti ločuje duša važuo od nevažnega in druži važno v celote. Te celote imenujemo pojme. Pojem je torej duševna celota, dobljena potom druženja skupnih delov, enskoTrstnih celotnih predstav. On je v duševnem življenju zaraditega tolike važnosti, kei druzi v sebi vse ono, kar smo dobili po dolgi poti ravnokar oraenjenega druženja. Vsoto vseh celotnih predstav, ki jib obsega pojem, imenujemo obseg pojma. Vsebino pojma pa imenujemo vsoto skupnih posameznib predstav. Cim manj je celotnib predstav, tem več je posameznih predstav. Narobe pa tndi velja. Ia iz vsega tega razvidimo, da stojita obseg pojma in vsebina pojma v nasprotnem razmerju. Od dveh enakih pojmov je oni, ki ima večji obseg, vsekdar važnejši nego pa oni, ki ima večjo vsebino. Pojem ima svojo pravo vrednost takrat, kadar je čist in čist je takrat, kadar druži v sebi samo skupne posamezne predstave združenih enakovrstnib celotnih predt-tav. K«dar pojme družimo in mesebojno primerjamo, pravimo, da sodimo. Za vsak sod je treba najmanj treh pojmov. Prva dva postavimo v razmerje, tretji pa kaže nasprotnost razmerja med obema. Duša postavlja pojme v razmerje tako, da vstavi enega kot delni pojem v drugega, ali pa da vstavi oba kot delna pojma v tretjega. Vsak sod da pojem razmerja. In s tem se duša bogati. V tem pa ravno tiči vrednost soda, ki je tem večja, čim jasnejši je bil sod, t. j, čim čistejši so bili v razmerje postavljeni pojmi in čim jasnejše je bilo razmerje izraženo. Tudi sodi hrepene po medsebojnem razmerju. In tako nastane sklep. Za vsak sklep je treba najmanj treh sodov. Prva dva postaTimo v razmerje, tretji pa nam izraža razmerje. Prva d?a soda imenujemo postavo, tretjega pa imenujemo izvedbo. Sode stavimo v razmerje na dva načina. V prvem načinu jih stavimo tako, da izraža prvi sod splošno resnico, drugi pa imenuje manj važen pojem k važnemu pojmu iz prvega soda iu tretji sod pa nanaša oni v prvem sodu važnemu pojmu nanašajoč se posamezni pojem na manj važni pojem drugega soda. V drugem načinu pa jib stavimo tako, da druži izvedba vrsto, v podstavah izrečenib posebnih sodov v splošen sod. Prvi način sklepanja imenujemo razstavljajoče sklepanje, drugi način sklepanja pa imenujemo sestavljajoče sklepanje. Vsak sklep obogati dušo za pojmovno razmerje. In v tem ti&i vrednost sklepanja, ki je tem večje vrednosti, čim jasnejše je sklepanje, t. j. čim čistejši so pojmi, čim jasnejše je bilo raznaerje sodov in čim izrazitejše je razmerje pojmov. S tem, da duia sodi in sklepa, pravimo, da misli. Izraz misli je govor. Go?or označuje pojme z besedami, sode pa označuje s stavki. Eazum imenujemo duševno moč miš- ljenja. Pojme dobivamo na dva načina in zaraditega razločujemo tndi pojme, dobljene potom izkustva in pa pojme, dobljene potom razuma. Duša hrepeni neprestano vsebino predstav razmnoževati, osvojevati, uporabljati in ohranjevati. Zaraditega druži duša potom razuma pojme v vedno večje celote. In tudi te celote druži ona zopet v velikanske celote. Te eelote pa si nauiza ona tako, da ji treba saroo hoteti in pred njo leži odprto vse njeno bogastvo. In čim več takib celot si duša osTOJi, tem višje razvito je njeno življenje in tem bolj se oddaljuje najnižjerau in srednjemu svojemu življenju in se dviga potora stalnosti in moči k svojemu smotru. In ko dospe do tega smotra, pravimo, da si je pridobil človek značaj. Delujoče pojmovno zvezovanje v duši imenujemo nazore. Imamo nizke in visoke nazore. Hiša je nizek, a lepota je visok nazor. Zakaj v prvim vidimo samo en pojem, v drugem pa vidimo obilico pojmov, ki izražajo pojem lepote. V najnižjem duševnem življenju o duševni vsebini sploh ne moremo govoriti. V srednjem duševnem življenju jo tvorijo predstave. In v najvišjem duševnem življenju jo tvorijo nazori. Spomin je tista silna moč, ki hrani nazore neizpremenjene in jih podaja o vsakem času zavednosti. Domišljija pa je tista silna moč, ki nazore pretvarja. V najnižjem duševnem življenju nima duša vsebine kot take. Zakaj vse ji dobaja takorekoč sproti iz snovnega sveta. Drugače je to pri naJTišjem duševnem življenju. V tem življenju dobljena vsebina je pridobljena po duši sami in zaraditega vidi človek v nji samega sebe potom delovanja, proTzročenega po nji. V najvišjem duševnem življenju nastale predstave in pojmi prehajajo v nazore in se v teh razyrste potom sodov in sklepov. Delova- nje nazorov in 8 tem samostojnost človeka se kaže predvsem v predstavi ia mišljenju. če se vrše predstave in mišljenje hitro in lahko, občuti to duša prijetno. Oe pa se vrši vse to poeasi in težko, pa občuti duša vse to neprijetno. Nazori vplivajo torej tudi na čutenje.^In to čutenje imenujemo čisto duševno, da ga ločimo od telesnodušeTnega, ki polni najnižje duševno življenje. Telesnoriuševno čutenje in tudi čisto duševno čutenje zbuja v duši hrepeneDJa. Prvo zbuja nagon in poželjenje, drugo pa ?olja. Eakor nagon in poželjenje tako se javlja tudi volja v telesnem delovanju. A razloček med ujima je velikauski. Zakaj volja se labko upre nagonu in poželjenju. A tega o nagonu in poželjenju ue moremo trditi. In kdor ravna po volji nezavisno od nagona in poželjenja, pravimo, da dela razumno. In ko dospe duša do onega viška, ko ne dela več po nagonu in poželjenju, tem?eč po nazorih in volji, začne živeti ono življenje, o katerem sem govoril ? začetku druge črtice. Nazori se podvržejo sčasoraa drug dragemu in dospo končno do neke takoimeuovane celote nazorov. Ta je zavisna od uadarjenosti in volje. Nazori uižje vrste so oni, ki se nanašajo navadno na stan. Izmed nazorov višje vrste pa je najbolj razvito samoljubje. Kateri nazori pa so pravi ia bi morali biti pravi, o tein pa govori nauk o čednostnem življenju. (Konec.)