....................... - ft a« ■■ ■sn- :-J -, 1 ■ ' -.-v -: ^ ^ ■ -.^.V:-' r^. -: ■. v-' - -A' 'i V- ^ - i-' ■k.^cyy^ /p -^^J^^'f-tytrr-^ KRONIKA ljudskewttčilnice pri D. Mariji v puščavi. Sestavil Fran Praprotríik, nadučitelj. MARI BOR. Zídožil pisatelj. — Tiskal J. Leon. 1884. il 2G3255 Predgovor. Žo pokojni knoz in škof lavantiinki A. M. Slomiok je sprožil misel, da bi se inipnilnojši dogodki krajev, forkev in šol zapisovali v posebnih krajevnih, eerlcveiiih in šolskih kronikah. Tudi je vsem šolskim in forkvenim predstojnikom razposlal ukaz, s katerim jim veleva, da spisnjejo cerkvene in šolslce kronike. Vendar seje to povelje vladikino radi raznih uzrokov le deloma izvrševalo. Ko se je 1. 1870 šola ločila od cerkve, ukazal jo visoki deželni šol. svet vsem šolskim vod.^tvom, da prej ko slej začnejo sestavljati in spjsovati šolske kronike. Ta ukaz de/, šolsk. sveta jo gotovo vse hvale vreden. Šolske kronike zbrale bodo mnogo prav zanimivega gradiva, katero bode v svojem času tudi zgodovinopisen naše ožje domovine dobro služilo. Da je spisovanje kronike jako mudno in trudapolno delo, pritrdil bode vsak, ki jo kedaj katero sestavljal. Največ težave pripravlja iskanje potrebnih listin. Vendar so to nikomur opustiti ne more, kdor hoče, da kronika ne bode brez vse veljave. Samo površno popisati, kar se lahko in bolj po naključbi nego po natančnem izcrpljevanju zbranih in istinitih virov izve, res ni težavno, vendar je tako delo plitvo, nezanesljivo in tedaj tudi brez prave vrednosti. Nastopivši tukajšno službeno mesto, začnem takoj poizvedovati po pisanih in nepisanih virih in trud moj imel je dovolj uspeha. Nabralo se je dokaj starih, šole se tikajočih listin, katera so mi prav dobro služila, ter marsikaj pojasnila o čemur se popred ni ničesar vedelo. Obrnil sem se tudi do še živih, nekdaj tukaj delujočih učiteljev s pi'ošnjo. da mi povedo vse, na kar se še iz svojega časa spominjajo. Možje, kakor Fr. Vučnik, Martin Pristernik in pokojni Janoz Koeinnt, so mi prav radovoljno ustregli. Kolikor je bilo mogoče, uporabljalo se je tudi ustno izročilo že bolj priletnih oseb v župniji. Da bi bilo to delo po vsem popolno, se nikakor ne more trditi. Zlasti bi se bila doba JS50—1870 v marsičem natančneje opisala, ako bi ravno iz tega časa ue manjkala skoraj da ne vsa šolska pisma, kar je jako obžalovati. Naslednikom pa se naročuje, da pričelo dele vestno in natančo nadaljujejo. D. Marija v pu.ščavi, dne l. maja 1884. F. Praprotnik, nadučitelj. iTý'-. Éí t^iWf h'j-i :i)ť)-..oihiî'il.-Jiioi. (it^'.-M ^iVi • • -«S^^ft^^Ptetrf -ar.tóa' .HVtfjKří^- ji^WHKUtnš nrKf jhtrnm- .«1H«J • w . - ■ > .....;..... S «iifi^.'îvl ^h .imn -«.hi liiJ-jqp- ofUKxgJÍH il-i .^vxi dMÍu: óí In^nife n^^^^^p-^mfij^'f^^^m ^ sivgivf ibat'inhal uh ývi^í^ívírip^cíí iriq-^lSi' -^-iJ-' iJîi'ii-'tiii!! ■/if !!š in i Bii .'W t>l>r-nHi ^ vijyrtim, /řlÍaKíiijK! ■ U'iifvlTivif" ř|p»f,By; si- éis" lintK-;:. vtíi-K.ixi .uíMa, itilfj ■ tj^uj;' .m-u nil -n-i^J'i? " ■ ^ fi^^Ji'-j^lOiîs o/f- naJi'i; .i-i;"!' 'jJj.v.řvťáto'.i;'..;, o:, u;;.: . j.iuu-f .j , ^ J. i-jv ^v.aO ^ ri^ r" I* ii.Il.ÎiiîJÎJ ; Vr fc I. stara šolska doba Kedaj se je šola ustanovila? Leta 1786 se je fukaj ustanovila kuraeija. Mogoče je, da so že takratni kurati začeli otrolce poučevati v kršanskem nauku in nekoliko morebiti tudi v čitanju. Redna vsakdanja šola pa se je pričela leta 1814. Svedoči nam to še ohranjena knjižica, v katerej so tukaj delajoči učitelji zaporedoma potrjevali resnični prejem svojega plačila (nekoliko v zrnju, nekoliko v denarjih) pri kmetu Prodnerju*). Ker je napis tej knjižici in prvo potrdilo pisano z isto roko, tedaj se sme sklepati, da se je knjižica 1. 1814 pričela, kajti se tega leta prvokrat prejem zbirce potrjuje. Prvi tukajšnji učitelj je bil tedaj tisti, ki je prvi s svojim podpisom potrdil, da je svoje plačilo resnično prejel. S to vestjo se popolnoma vjema tudi ustno izročilo. Jožef Goričan, rojen leta 1800 je vedel povedati, da je bil kakih 14 let star, ko se je šola pričela ter se še spominja učitelja, ki je, lukajšno službo nastopivši, za šolo sposobne otroke po župniji popisoval. Zapisal je tudi njega, pa ker so ga oče nujno doma potrebovali, šole ni mogel obiskovati. Štefan Witzmann, roj. leta 1783 je pa dejal, da jo 20. loto že navršil, ko se je tukaj šola začela. l'o vsem tem smemo tedaj 1. 1814 smatrati kot tisto, katerega se jo redni vsakdanji pouk pričel, kot tisto, katerega se je tukajšna učilnica ustanovila. Prvi učitelji. i'rvi je lukaj poučeval neki Weistogger 1. 1814—1810. Bil je baje še mlad mož, katerega so pozneje vzeli v vojake, od koder se ni več povrnil. Njega jo nasledoval Majer 1. 1816. Za tem je prišel Dimež 1. 1817. Lc-ta je bil doma blizo Hrovaškega. kar je pričal nja hrovaškemu jeziku podoben govor. Leta 1818, 1819 in 1820 ni bilo učitelja, ter je takratni kurat Vido Žigert tudi v vsakdanji šoli poučeval. L. 18ál pa se je učiteljska služba prvokrat delinitivno podelila J. Hoiselnu, ki jo je do I, 1821 oskrboval.**) Šolsko poslopje. Šolska i/ba priredila se je v takratnem duhovnišču. Le-to je bilo malo leseno poslopje, stoječe ravno tam, kjer stoji sedajno duhovnišče in šola. I^eta 1810 ali 182!0 so jo lo poslopje predelalo, in povečalo. V tem predelanem hramu napravili so se poleg duhovnikovega stanovanja še posebič prostori za šolo in učitelja. Učitelj Fr. Vučnik nam obnovljeno poslopje tako-le popisuje: „Prizemeljski del je bil visoko vzdignjen, tik zemlje pa so bile kleti. Učiteljeva klet je še sedaj poprejšna, le dervarniea jo prizidana. Vrata v klet so bila od zunaj proti jugovzhodu. Nad kletjo bila je šolska izba in učiteljevo stanovanje, proti severozahodu na breg naslonjena pa kuhinja. Duhovnišče je bilo proti jugovzhodu, kakor sedaj, ter je bilo lahko priti iz šole v duhovnišče, po mostovžu skozi vrata v župni kovo vežo. Obojno, šola in duhovnišče je bilo pod enim krovom s skodlami pokrilo, pol podstrešja učiteljevega, pol pa žtip-nikovega."***) *} Našla se jeta knjižica p\i kinitu Francu Witzman; da si je dokaj listov izti-ganiii jo vendar Jako v.ižna listina. '**) Tudi J. Goričan je še pomnil, da so bili pred Hoiselnom 3 nčiteiji tukaj; on je tudi ninenjene podnibnosti o njih povedal. Imena vseh treh pa najdemo na prvi strani že prej imeno ane knjižico. ***) Bivši inkajšni nčitelj Fr. Vnčnik je to poslopje v glavnih potezah iz spomina narisal. To tej sliki ja potem J.' liuhiis, bivši oskrbnik v Falskem gradu, narisal poslopje, katero ti kaže podoba 1. šolo in (liilioviiišče ogenj nniči. Lota 185Ž. v 12. dan meseca junija je šolsko in diiliovniško poslopje do: (al pogorelo. Ta požar nam učitelj Fr. Vuènik s sledečimi besedami popisuje-„Meseca junija (12.) vnel se je neko jutro mej 2. in 3. uro v združenem šolo skem in župnijskem poslopju ogenj. Po pripovedi župni kove dekle, spavajoě. na izbi, začela je goreti s skodijami krita streha ob severno - zahodni strani, Ogenj se je tako hitro širil, da smo komaj življenje rešili in dve ženski sla onesrečili. Jaz sem zgubil vse. Tuji ljudje prihruli so v hram, ter so vse kar jim je prišlo v roke skozi okna zmetali, kjer je ali zgorelo, se podrobilo ali pa razvleklo. Gostača zgorela je do oglja, že imenovana dekla jo pa vsled hudih po ognju prijetih bolečin čez 4 dni umrla. Obe sta spale na dilah pod streho." Požar je nastal po žarečem pepelu, katerega je župnikova kuharica v nekem zaboju pod streho shranjevala. Poslopje se z novega postavi. Da bi šolski pouk do postavljenega novega poslopja popolnoma ne prenehal, najela se je v jeseni 1. 1852 soba pri cestnem pckarju (Sti-assenbilck)-Vendar tukaj radi vednega nemira v krčmi poučevanje ni šlo prav izpod rok. Tudi šolsko obiskovanje, katero je bilo popřed prav redno, se jo vsled toga znatno na slabše obrnilo. Pa vkljub vsem tem okolščinam se je novostavljenje od leta do leta zavlačalo, večjidel radi tega, ker se občina, cerkev in verski zaklad^ o vsaksebnih doneskih niso mogli sporazumeti. Še le 1. 1856 pride v največji zimi stavbeni navod (Baucommission) iz Gradca, ogleda prostor, ter izdela črtež, kateri se je potem s prevdarkom vseh stroškov vred predložil naučnému ministerstvu, da ga odobri.") Le-to je z odlokom s 2G. aprila 1857 štev. 7918 dovolilo, da se sme novo poslopje po predloženem črtežu, kakor ga je izdelalo stavbeno ravnateljstvo (z dne 20. junija 1855 in 22. aprila 1856) staviti, ter je odobrilo tudi v to zgradbo preračunjene siroške v znesku 11.918 fl. 20 kr. stare veljave. Stroški so so pokrili z doneskom verskega zaklada znašajočim 5983 fl. 15 kr. ; 1000 11. seje vzelo iz cerkvenega premoženja. 1'omanjklaj v znesku 4935 11. 7 kr. doplačala je župnija. Dražba. Pri minuendo-dražhi dne 8. juu. 1857. 1. je Jožef Walcher, po.sestnik v Ruti novostavljenje poslopja prevzel za 11.898 H. Pri davkariji v Mariboru položil jo podjetnik 1190 fl. globe. Zvr.šitev poslopja. Name.blnija v Gradcu je z odlokom z dne 25. jun. 1857. 1. predlo/pni dražbeni zapisnik odobrila, 1er naznanila, da |)roti novostavljenju poslofija nima oporekati. Podjetnik Jožef Walcher se loruj pooblasti, da poslopje postavi. Dne 20. jul. 1857. I. je stavbenski urad v Mariboru v navzočnosti podjetnika in graditelja J. Sc-hreiner-ja iz Arveža selišče izmeril in obkolil. Sedaj fie je stavljenje takoj pričelo. Do jeseni tistega leta se je zidovje toliko dodelalo, da se je moglo spraviti pjd streho. Drugo leto do vseh svetnikov bil je hram popolnoma dodelan. Dne 3. nov. J858. 1. preselil se je učitelj v svoje novo stanovanje. Poslopje se ogleda. Dne 11. avg. 18Û9. 1. prosil je podjelnik J. Walcher, da se po.slopje uradno ogleda. Le-ta prošnja se usliši in dne 28. nov. tist. 1. pride okrajni zemljemerec Zistler, ter v nazočiiobti vseh županov, cerkvenih ključarjev, kuratoria, stavbenih ogled poslopje natančno preišče in ogleda, ter posledno izjavi, da je zgradba v vseh svojih delih dobro in vestno izpeljana. ***•) Takratni nčitelj Jan. Kocinut pripoveiliije, da je sestavil prošnjo do Njih Veličanstva, da 80 steré potrebni liovaki v novostavljenje šole. To proènjo podpisali so vsi učenci. Odgovor na to je bil stavbeni navod, ki je prišel tiikiijšne razmere ogledovat. Pri tej priložnosti ocenile so se tudi stavbo, katerih sicer ni bilo v črtežu ki so so pa vendar kot jako potrebne pripoznalo ter se je za nje odiořil znesek 752 il. ] kr. St. v. l'o vsem so jo toraj pri novostavljenju poslopja porabilo 12.650 fl. 1 kr. staro veljave. Notranji šolski prostori. Poslopje se jo stavilo z nadstropjem, pa ne povsem, temveč le deloma. Za šolo priredila se je — proti volji občine — le ena soba proti severe - izhodu. Strelia nad to izbo bila je toraj poševno prislonjena, takn, da si misliti, da so je dol poslopja pozneje prizidal. Pod šolsko izbo naredili so prostore v der-varnico. Učiteljevo stanovanje je pod /.upnikovem in sestoji iz dveh izb, kuhinjo in jedilnico. V sobi proti bregu stanoval je popred hlapec, ki je učitelju pomagal cerkovniška opravila oskrbovati. Sedaj je ta izba učitePu v porabo prepuščena. Klet ima učitelj pod svojim -stanovanjem. Šolski Iroški. Kolikor je se iz ohranjenili šolških računov razvidno, potrošilo se je za ])otrebo pri tukajšnji šoli v lotili: 1847, 40 H. 5^3 kr. (patron 15 H. 45 kr., dominij 18 fi. 30 kr., občina 13 fl. 21 kr.) 1849, CI „ 30 „ ( „ 23 „ 40 „ ostanek 37 „ 40 „ pa občina.) 1850, 78 „ 25 „ ( „ 30 „ 1 „ „ 48 „ 23 „ „ „ ) 1851, 73 „ 55 „ ( „ 26 „ 53 „ „ 47 „ 1 „ „ ,, ) 1852, 113 „ 52 „ ( „ 40 „ 26 „ „ 73 „ 26 „ „ „ ) Da so 1. 1852 troški tako močno po-^kočli, temu je bil vzrok najemščina, ki so je morala od najete šolske izbe in učiteljevega stanovanja plačevati.*) Koliki so bili šolski troški v poprejšnih in poslednih letih do 1870 o (em nimamo nikakih izkazov. Šolsko okrožje. Se je li šolsko okrožje že pred letom 1850 natančno določilo ali ne, nam ni znano. Iz tega leta pa je še ohranjena listina, iz katere izvemo, da je bila k šoli D. Marije v puščavi všolana občina Činžat, (Euta in činžat); iz občino sv. Lovrenca pa hišne štev.: 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 112, 115, 119 in tovorniea; iz Eottenberga hiš. štev.: 17, 43, 46, 48, 49, 51, 52, 53, 54, 55, 69; iz Kumena hiš. štev.: 55, 56. 57. 58, 59, 60, 62, 63, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73 in 74. Župnijska in šolska občina bile sta tedaj enako veliki, kakor še dandanašnji. Šolsko obiskovanje. Kolikor se starejši prebivalci v župniji še spominjajo, pohajalo je početkom kakih 20, pozneje kakih 30 — 50 učencev v šolo. Ko se je pa korist šole čedalje bol spoznavala, jelo se je tudi obiskovanje šole zboljšavati tako, da je 1. 1850 že 78 učencev v šolo hodilo V letih 1850—1870 je bilo po 80—90 šolo obiskajočih otrok. Se je li že pred 1. 1850 tudi po nedeljah poučevalo, ne vemo. Kakor priča še ohraujen zapisnik, bilo je 1. 1850, 35; v letih 1858 — 1858 pa 20 — 25 učencev v nedeljski šoli. Patron. Patron tukajšnje župnije in šole je bil verski zaklad in nja zastopnik deželni glavar, kateri je zvrševal vse mu pripadajoče pravice in dolžnosti. Po koliko je mora) veis.ki z.Tkliul kot patron, ilomiiiij in občina k vsakoletnim šolskim ti-o.škoni prilagali, to so iloločevali dvorni nkazi z dne 10. dec., 5. aiig. in 8. maja 17S8; potem giibeinijski razglas z dne 3. maja 1789 in pa navodilo za okrožne urade AŠolskili stvaieh v 4. oddelku izdano v Gracu dne 16. dec. 1786. Prvi irije učitelji, namreč Weisleggei- (1814—1810), Miiyor(lSlG) in Di-mež (1. 1817) bili t-o tukaj začasno nastavljeni. 1'rvi stalno nameščen učitelj je bil .1. Ifoisel, doma iz Solnice. Tukaj jo đ iloval od 1. 1821 —1825. Od tod se je podal k sv. Kri/ii pri Slatini, kjer jo tudi umrl. Nja naslednik je bil Prane .Jakob*) roj. pri sv. Lovrencu v puščavi, od 1. 1H25 —1848. Ta mož je bil za svoj čas dovolj izobražen ter je tudi kot učitelj mnogo veljal. Zlasti je nja strogost še do današnje|";a dne v spominu Ijuditva ostala. V poslednili letih svojega službovanja pa so je v razne sjilet-karije zamotal ter se je z Ijuduii tako hudo spri, da je bil prisiljen svoji službi odpovedati se. Storil je to dae 25. marca 184S. 1. podavši se v zasebno življenje. V Tacerjevi hiši, katero si je bil že kot učitelj kupil, živel je odsili-dob kot krčmar. Umrl jo dne 1. marca 1863. 1. Nja pozemeljski ostanki počivajo na domačem pokopališču. Vzidana nagrobna plošča ima ta-lo napis: „Hier ruhet Herr Franz Jakopp Gestorbea am 1. Miiiz 1863 im 6J. Lebensjahre." Izpraznjeno službo je Janez Kocmut od 16. aprila do 18. septembra pro-vizorièno oskrboval. Z dekretom z dne 9. avg. 1848. 1. štev. 2157 je škofijski konzistorij v Gradcu Franca Vučnika stalnim učiteljem tukaj imenoval. Ta mož se mora k najboljšim rukajšnim učiteljem prištevati. Po svoji izobraženosti, katero si je po neutrudnem učenju in čitanju pridobil, prekosil je vse svoje stanovske sovrstnike. Pri tem pa je bil ljubeznjiv prijatelj otn>k in jako vesten in sposoben učitelj. Obžalovati je samo, da je čez malo časa, namreč 1853. I. ko je 4 leta, 7 mescev in 25 dnij tukaj služboval, to mesto zapustil, preselivši se na Muto,-*"*) Janez Kocmnt se sedaj diugokrat odloči, da začasno oskrbuje izpraznjeno učiteljsko službo. V tej lastnosti je bil tukaj od 7. maja do 20. julija 1853 1.; potem pa se mu je služba stalno podelila. Ostal je tukaj do 25. decembra 1858 1. Mnogo težav mu je bilo prenašati, kajti je skoraj ves čas poučeval pri cestnem pekarji, kjer je bilo radi vednega nemira v krčmi prav (cžko uspešno učiti. Z dekretom z dne 27. oktobra 1857. I. štev. 3558 bil je v Euše premeščen, kamor je dne 22. decembra 1858. 1. odšel."**) Martin Forko je sedaj začasno oskrboval službo do 29. junija 1859. 1.'""***) Vincenc Kocmut, kateremu se je služba stalno podelila, ostal je tukaj od 1859—1875. leta. Pomožni nčiielji. Kot pomožni učitelji, katere je ljudstvo sploh kantorje (Cantor) imenovalo, službovali so tukaj: Franc Meško 1. 1843; Jernej Marko 1. 1845; Martin Pri-steruik 1. 1848; Jožef Stoger 1. 1863. Učiteljski (lohodlii. Iverja bila popred orglarska, cerkovniška in učiteljska služIla zjedinjena, zato je tudi učitelj večino svojih dohodkov vlekel iz zjedinjene orglarske in cerkovniške službe^ med tem, ko kof, učitelj dostikrat določenega plačila ni imel. Dohodkov tukajšnih učiteljev ni možno več natančno določiti, toliko se pa sme reči, da za svoj čas niso bili ravno slabi. Od leta 1848 dobival je učitelj iz verskega, zaklada po 70 (I. 26 kr. in iz šolskega zaklada po 25 il. vkup po 95 il. 36 kr. na Into staro veljavo. Nadalje jo imel imenovano zbirco ajde. Dobival je i)o 15—20 mernikov ajde, ki *) On sam se je napačno pisal Jakopp. **) Fr. Viičnik in nja brat Milincl Viičnik sta (loitia pil Knzdlii v hližiijiMii trgu sv. Lovi-onca. Oba sta bila vrla učitelja. Sudaj ž vita v ))()k(ijii v Selnici pri Ďi;ivi. V Puščavo sojo ocllcčil niški ttčilclj Erenkovič, ki'so ju pa rajši službi odpovedal, nogo da bi jo bil tuk.ij nastopil. *«*») p„ ortiiodu Kocmutovfiin se je liočki pomožni nčile j Fr. Jurko semkaj odločil. Ker ga pa takratni kiirat Škof nikakor ni hotel sprejeti, češ, da jo preotročji, so jo mesto nja M. Forko sera poslal. je po oclbitili troSkih šđ kakih 50 il. vredna bila. Največ je pa dobival od corkveniii opravil, katera so se tukaj, ker je bilo prebivalstvo dokaj premožno, jiiko dobro plučevala. Holnine se jo početkom po 2 ti., pozaeje 1 fl. 57'/a kr. od glave plačevalo, kar je iia lelo okolj 100 H. zne.slo. Učitelj Fr. Viičiiik piše o svojih t.ukajšnih dohodkih tako-le : Kot učitelj dobival sem takrat šolnino od otroka po 2 ti. v srebru, kar je znašalo okolj 160 ti. na lelo; razun tega jo donašala žitna zbirca po odračurijenih troških, recimo IC vaganov ajde po 'à fi.. 48 H. Gerkovnišlci in orglarski dohodki so bili že koj zdatni. ker sem nekaj vlekel iz ustanov, nekaj od pogrebov, nekaj pa kot orglar za orglanje pri petih mešah itd. Po vsem vkup smem računiti 400 li. letnih dohodkov iz zjedinjene učiteljske, orglarske in cerkovniške službe, — za tedajni ča^ še kaj dobro plačilo, ker je takrat 400 fl. več zaleglo, l;akor sedaj GOO fl. Pomožnega učitelja je moral stalni učitelj z vsem, razun obleke, preskrbeli. Daval mu je tudi, kakor je bilo nja premoženje, večje ali manje letno jilačilo, nekaj malega dobival je pomož, učitelj tudi od pogrebov. Obče pa je nja letni zaslužek le redkokedaj več nego 50 — 60 fl. znašal. Šolsko-cerkveni opravilni odbor. z deželnim zakonom z dne 17. avgusta 1864. 1. vpeljali so se šolsko-rerkveni opravilni odbori. Delokrog teh novih oblastij obsegal je vse šolske zadeve, izvzemši pouk, ki je tudi še zanaprej izključljivo pod eerkvenim nadzorstvom ostal. V obče je opravljal ta odbor vsa tista opravila, katera opravlja sediij krajni šolski svet. Odbornike volili so občinski zastopi in sicer iz vseh všolanih občin le v enem volečem oddelku. Takoj po volitvi si je odbor izvolil tudi svojega načelnika. Po koliko udov je tukajšni cerkveno-šolski odbor štel, nam ni znano. Delovanje tega odbora pa so je še le potem začelo, kadar gaje odposlanec okrajnega glavarstva v nja delokrog upeljal. Doba nja delovanja trpela je tri leta. Ko je ta čas d otekel, volilo se je z novega na isti način, kakor popřed. Prva volitev cerkveno-šolskega opravilnega odbora je bila tukaj 1. 1864 ; druga pa 1868. Obakrat je bil Jožef Korman, posestnik v Kuti v načelnika izvoljen. Ko se je proglasila nova šolska postava dné 15. maja 1869 1. prenehalo je delovanje tega odbora glede šole, in vsa dotična opravila prevzel je krajni šolski svet. Šolsko nadzorstvo. Nadzorstvo in vodstvo vsega šolstva bilo je početkom deloma v rokah posvetnih oblastij; za cesarja Franca I. pa se je po vsem duhovskim oblastim izročilo. l'o polit. ust. (§ 1 in § 2) je bil prvi in neposredni nadzor v vsakem kraju izročen tamošnjemu dušnemu pastirju, njega pa je nadzoroval dekan. Le-ta se je imenoval okrožni šolski nadzornik, in bila mu je dolžnost, da vsako leto vsaj jedenkrát vsako šolo v svoji dekaniji obišče, in o njenem stanju natančno poročilo konzistoriju odpošlje. Navadno je dekan ob koncu leta šolo obiskal. Pri tej priložnosti vršila se je očitna skušnja. Tukajšni okrožni šolski nadzornik je bil vsakčasni Hočki župnik ali pa nja namestnik. Pri v.sakem konzistoriju je bil škofijski šolski nadzornik (Diozesan-Sehul-Oberaufseher), ki je bil ob enem kanonik, ter je šolštvo pri posvetnih oblastvih zastopal. Za časa, ko je pripadal del slov. Štajerja k sekovski škofiji, bili so višji šolski nadzorniki: Franc Sal. Gruber 1846-1849 Matija Gruber 1849-1855 Janez Godi 1855—1859. Dne 4. septembra se je sedež labodske škofije od sv. Andreja na Koroi-kem prestavil v Maribor, 1er se jo poprejšnji slovenski del škofije združil z liivantinsko. Od tistega časa bili so višji šolski nadzorniki: Janez Vošnjak 1809-1861 Lovrenc Vogrin 1864 — 1868 Ignac Orožen 1868-1870. . Ko se je dežela početkom leta 1859 politično v oknijna glavarstvu razdelila, nastavili so se tudi čisto svetni šolski nadzorniki, ki so piilično šolo obiskovali. Od teh so nam znani : Janez Hormaun Dr. Anton Jariš Dr. Franc vitez Močnik. Šolski oglede. Za vsako šolo posebe imenoval so je šolski ogleda. (§ 153 pol. ust.) Njegova dolžnost je bila, da je skrbel za dobro stanje šolskega jioslopja, (or da je po svoji moči, v sporazuraljenju z učiteljstvom pouk pospeševal. Od tiikaj-šnih šolskih ogled so nam znani: Kari Witzmann, obče imenovan puščavski pekar, Jožef Kormann, posestnik v Kuti, 1846, J. Trunki, trgovec z lesom 1847—1851, Jožef Kormann, posestnik v Kuli 1847 — 1870. Diievui pončni čas. čas dnevnega pouka je določeval v soglasju z učiteljem, občino in šolskim ogledom župnik, ozirajoč se vsikdar na krajno jazmore. (§ 82 pol. ust.) Tukaj se jo po 4 uro na dau poučevalo, in .sifor foloducviio navadno od !)—11 dopoldne in od lá —2 popoldne; včasi pa tudi od 10—12 dopoldne iu od 1 — 3 popoldne. Počitnice. Na šolah po deželi začele so se vsakoletne počitnice z dnem, v kaleri se je šolsko leto z očitno skušnjo končalo. Navadno seje ta. -skušnja vršila v drugi polovici avgusta ali pa prve dai septembra. Trpelo so počitnice do 1. novembra, tedaj "navadno po 2 mesca, da-si je po politični ustavi (§ 88) le 5 :)ednov bilo v počitnice odločeuih. Kazun nedelj in zapovedanih praznikov je bil še vsak teden po en dan prost pouka. Drugod se je navadno četrtek odločil za prosti dan, tukaj pa je bila sobota; to pa radi tržnega dne v Mariboru. Ljudje so namreč otroke seboj v mesto jemali, ali pa so jih puščali doma kot varuhe, kar je obojno šolskemu obiskovanju bilo v kvai'. Pozneje se je pa to zopet prenaredilo, in sicer iz pedagogičnih ozirov, ker se je četertek v prosti dan v tednu odločil. IVosti so bili tudi nekateri dnevi o Božiču, o veliki noči in prva dva dneva pred pepelnično sredo; tudi na Markovo in prve 3 dni v križevem tednu ni bilo šole, zato pa se je moral učitelj z otroci vred obhodov udeležiti. (§ 88 in 83 pol. ust.) Šolski obredi. Po § 82. pol. ust. bila je dolžnost šolarjev, da slušajo vsak dan sv. meso. Izjeme so se le tam dovolile — in to le v zimskem času — kjer oiroci radi prevelike oddaljenosti od šole ni^o lahko tako zarana v šolo prihajali. Zakia-mente sv. spovedi in obhajila so učenci po petkrat na letu prejeli. Obhodov na dan sv. Marka in v križevem tednu so i,e utroci vkupno udeleževali, z uči-teljstvom vred, katero jih je nadzorovalo. Ob koncu vsakega tečaja bila je skušnja v šoli (§ 89. pol. šol.-) okrajni šolski svet, kot šolsko oblastvo za vsaki okraj ; c) krajni šolski svet za vsako posamezno šolo. řolska oblastva s« nslanovć. Visoki deželni šolski svet se je po naznanilu visoke namestnije z dno 10. jul. 1869 šlev. 1. dne 10. julija. 1860 ustanovil. Okrajni šoLski svet pričel je svojo delovanje dně J. oktobra 1869. lela. Krajni šolski svet so je n.stanovil početkom 1. 1870, ter je takoj po ustanovitvi tudi vsa opravila od eerkveno-šolskega opravilnega odbora prevzel. Tukajšni krajni^ šolski svet sestoji iz 5 od občinskih zastopov voljenih udov in sicer dva iz Činžata, in po 1 iz Kuinena, sv. Lovrenca in lioltenberga ; nja udje so nadalje vsakčasni nadiičitelj, žii])nik in šolski ogleda. Po vsem šleje tedaj krajni šolski svet po 8, oziroma po 9 udov. Volitve krajnili šol. svetov. 1. Dan volitve neznan; Fr. Wiizmann, navadno Prodner, načelnik. 2. Dne 27. decembra 1872; Jožef Kormann, posestnik v Euti, načelnik; Anton Gassner, posestnik in pekar, iiamesinik. 3. Dne 27. jan. 1876. Jožef Kornjann, poseslnik v Euli, načelnik, Anton Gassner, posestnik in pekar, namestnik. Ker je 1. 1878 Jožef Kormann načelništvo odložil, se je za ta čas Anton Gassner v načelnika odbral. 4. Dne 20. jun. 1879. Anton Gassner, posestnik in pekar, načelnik Simon Kline, posestnik v (Jinžatu, namestnik. 5. Dne 27. oktobra 188). Anton Gassner, načelnik, Simon Kline, posestnik v Činžatu, namestnik. v Šolsko nadzorstvo. Neposredni nadzor vsega pouka izročen je deželnim in okrajnim šolskim nadzornikom. Prvi so udje deželnega šolskega sveta. Njih dolžnost je, da v deželnem šolskem svelu poročajo o stanju šolstva in da vsako šolo vsaj vsako tretje leto obiščejo. Prvi deželni šolski nadzornik na Štirskem je bil za pov-zdigo ljudskega šolstva jako zaslužni mož Anton Klodič, vitez Zabladovski. Leta 1874 preselil se je kot deželni šolski nadzornik za Primorsko v Trst.*) Njega je nasledoval 1. 1874 Janez Aleksander Eožek. Okrajni šolski nadzorniki nadzorujejo šole v posameznih okrajih, so udje okrajnega šolskega sveta in morajo vsako leto jedenkrát, po okolščinah tudi večkrat, vsako šolo obiskati, o njej pri okrajnem šolskem svetu poročati, ter še natančno poročilo deželnemu šolskemu svetu odposlati. V šolskih okrajih Maribor, Slov. Bistrica in sv. Lenard bili so dosihdob okrajni šolski nadzorniki: Fr. Purek, ravnatelj ljudske šole v Miinzgrabnu v Gradcu 1869 — 1870; Janez Dominkuš, profesor na učiteljišču v Mariboru 1870—1873; Franc Kobič, profesor na učiteljišču v Mariboru od 1873 do sedaj. Krajni šolski oglede. Krajni šolski ogleda ima dolžnost, da v sporazumljenju z učiteljstvom po svoji moči pospešuje šolski pouk. Tukaj so bili krajnimi šolskimi ogledami imenovani : Jakob Kellner, tržan pri sy. Lovrencu do 1872. 1. Anton Ga.ssner, posestnik in pekar od 1872 do sedaj. Šolsko okrožje. šolsko okrožje in župnija sta enako velika. Vendar se drvarji na l-'ohorju, kateri so po 2—3 ure od šole oddaljeni, ne morejo siliti, da pošiljajo otroka semkaj v šolo. K šolskemu okrožju puščavskemu pripada občina Cinžat štev. 1 — 32 z Euto štev. 36—56; del Eotenberga hiš. štev. 1—17, 86, 88; del sv. Lovrenca hiš. štev. G9-83. Šolsko okrožje, ki je z župnijo enako veliko, meji proti severu, severozahodu in severoizhodu za Dravo, katera od Kapusovega jarka do železniškega čuvaja nižje tunela okolj Šturmovega nosa se vijoča dobro poldrugo uro ob svojem desnem bregu puščavsko zemljo obliva. O lunela se vije meja bolj ali manj ravno proti vrhu planine, gre nekaj časa po slemenu Pohorja, ter krene potem zopet navzdol za nekim potokom, ki se pod Trnekom v Eadolno izliva. Od tod dela mejo potok Eadolna do tovornice; tam pa se zavije severozahodno proti okrajni cesti, potem pa gre severozahodno zadi za Spodnjim trgom (Kurja vas) proti Slepnici ; od tam gre za Pui'garjevim jarkom do vrha Eotenberga, od koder krene zopet navzdol za Kapusovim jartom do Drave. Svet je večidel gorat. Pohorje in nja razrastki (Kumen, Euta, Eotenberg) razširjajo se po župniji. Od ravnin se razširja ena ob desnem bregu Eečice, druga pa med Eadolno in Eečico. Vasi so v okrožju le dve, činžat in Spodnji trg (Kurja vas). Večina kmetov prebiva na samotah. Nekatera posestva so tako obširna, da imajo njih posestniki lovsko pravico po svoji zemlji. Nadmorska visočina sveta v puščavi znaša 300 — 1200 m. Zemljo napaja premnogo potokov in studencev, kateri si svoje vode po gostih lesih nabirajo. Izmej potokov in.enujemo Eadolno, katera iz Planinke pridere ter okrog cerkve se vijoča drvi proti Dravi. Eečica ima to znamenitost, da se, prihru-šivša iz Planine pri Eečnikovi lesorezniei razcepi v tri rokave, kojih eden teče tik pod Kumenom, drugi pa skoz vas Ginžat v Eadolno, tretji pa se zavije proti Palskemu gradu ter se izteka v Dravo.**) Obnebje je prav^ planinsko. Dasi včasi vročina hudo pritisne, je obče vendar bolj hladno. Šolske izbe kurijo se navadno po celih 6 mescev. Da-si je več hiš čez 8 km. od šole oddaljenih, tako to vendar šolskega obiskovanja preveč ne ovira. Zlasti pa otroci premožnejših kmetov kaj marljivo in pridno šolo obiskujejo. Po zimi, kadar zapade sneg, in se po potih in ») Aiit. Kldilič je tudi slov. pisalelj. Mej diiigim je spisal pi-av iničiio igro „Ma-teiin blagoslov", k.itore odlomek najdeš v 3 berilu. ' **) N.-ipačiio mislijo nekoji, lia sta Kiičica in pa nje rokav tekoC proti Dravi, kojega Laniprolitov potok nazivlj.-ij", dva različna potoka. cestah naredi mnogo ledu, prihajajo v šolo s krampižljami na nogah. Neredni obiskovalci šole so navadno le — po letu in po zimi — otroci gostačev in koèljarjev. Všolani so tudi nekateri drvarji vrh Pohorja, ki se pa radi preveliko oddaljenosti, 3—4 ure, ne morejo siliti, da bi pošiljah otroke v šolo.*) Šola se razširi. Dne 20. maja 1872. 1. predložil je takratni načelnik kraj. šolsk. sveta Franc Witzmann slavnemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu prošnjo, da pri visokem dež. šolskem svetu nasvetuje , da se enorazredna šola v dvorazredno razširi. Visoki deželni šolski svet je z odlokom z dne 11. jul. 1872 štev. 402 v to privolil, ter je ob enem tudi podučiteljsko mesto z nova sistemiziral. Visoki deželni odbor pa je z odlokom z dne 6. avg. 1872 štev. 459 naznanil, da bode plačo za novoustanovljeno podučiteljsko službo še v teku leta odkazal. Na šolsko izbo se postavi nadstropje. že 1. 1857 ko se je šola in duhovnišče z novega slavilo, so ljudje zahtevali, da se celi hram pozida z enim nadstropjem, nekaj, ker bode tako hram dobil mnogo lepšo lice, drugič pa je tudi mogoče, da so sčasoma nabero toliko otrok, da bode treba dveh šolskih izb. Vendar se je to zahtevanjo v Gradcu naravnost odbilo, češ, da je premalo za šolo sposobnih otrok. Podjetnik zgradbe, Jožef Walcher, je tudi dejal, da tirja stavljenje di-ugega nadstropja na prizemeljsko šolsko izbo le 500 fl. Ako bi se bilo tedaj takrat v to privolilo, prihranila bi si bila občina svojih 2500 ti. Že čez 10 let se je kazalo, da bode druga šolska izba neobhodno potrebna. Ker se je v novem šolskem zakonu izrekla 8 letna šolska dolžnost, naraslo je število otrok toliko, da jih ni bilo več mogoče v eni izbi vspešno poučevati. Krajni šolski svet se je toraj v seji dne 31. marca 1871. 1. o razširjanju šole v dvorazredno natančno posvetoval, ter je enoglasno sprejel dotični nasvet, kateri se je potem okrajnemu šolskemu svetu v nadaljno obravnavanje predložil in priporočal. Le ta je dne 27. novembra 1871. 1. krajn. šolsk. svetu ukazal, da preskrbi potrebno prostore za drugo šolsko izbo. Ker pa ni bilo mogoče druge šolske izbe v najem dobiti, sklenil-je krajni šolski svet v svoji seji dne 11. aprila 1872 enoglasno, da se na prizemeljsko šolsko izbo postavi nadstropje; tako se bode pridobila druga šolska izba in tudi stanovanje podučiteljevo. Načelnik pa se je poobstil, da preskrbi vse za ■stavbo potrebne reči, kakor stavbeni črtež v dveh izvodih in pa proračun vseh troškov. Dne 20. maja 1872. 1. predložil je načelnik šolsk. sveta okrajnemu šolskemu svetu prošnjo, da se dovoli stavljenje nadstropja na prizemeljsko šolsko sobo. Okrajni šolski svet se je dne 25. maja 1872 s posebno ulogo obrnil do stavbenega urada, naročivši mu, da nameravano zgradbo do dobrega presodi, ter potem o tem poroča Stavbeni urad je toraj vso stavbo natančno preiskal, jo odobril ter to dne 4. jul. tistega leta okraj, šolskemu svetu naznanil. Na podlagi stavbenskega urada izjave, se je dne 14. jul. podelilo dovoljenje v stavbo s pogojem, da se je natančno držati, stavbenskega urada ukazov. Stavba se pod roko odda. Ker vkljub dvakratnemu oklicu nihče k dražbi ni prišel, oddalo se je stavljenje dne 27. okt. 1872. 1. zidarskemu nastavniku pri sv. Lovrencu, Francu liomšak pod roko za 2582 ii. 30 kr. av. veljave. Le-ta se je obvezal, da se bode natančno držal stavbenih pogojev. ZaCetek in zvršitev stavbe, Stavljenje drugega nadstropja pričelo se je dne 1. jul. 1873 in bi se bilo moralo po stavbenih pogojih do 2. novembra dogotoviti, kar se je pa še le do konca novembra zijodilo. *) Podoba 2 ti kažo šolsko okrožje po zemljevidu gen. štaba narisano. Mej stavljenjem se je raznesla govorica, da se ne dela povsem vestno in solidno, čemur je bil povod to, da se je obok v spodnji izbi zrušil in podrl. Krajni šolski svet je toraj v seji dne 25. septembra 1873 zahteval, da se zgradba po uradniku c. k. stavbinskega urada v Mariboru natančno preišče, da se tako izve, koliko ima govorica istine v sebi. Okrajni šolski svet je na dotično prošnjo odposlal zemljemerea Bylof-a, da stavbo do dobrega pregleda. V svojem poročilu z dne 13. oktobra 1873. 1. pravi zemljemereo, da se je vsa že skoraj dogotovljena zgradba dobro, solidno in primerno izpeljala, izvzemši obok v spodnji šolski izbi. Le-ta se je tako napačno naredil, da se je moralo zidarskemu nastavniku Francu Eomšak naročiti, da ga popolnoma razdere, ter mesto nja napravi drugega, terpežnega, to pa po natančnem zemljemerčevem navodilu. Podjetnik uviděvši napačnost oboka obljubi, da hoče na svojo stroške drugega napraviti. Zemljemereu Bylof-u se je za nja trud plačalo 13 fl. 23 kr. av. v. Ogled zgradbe. Dne 9. septembra 1874. 1. poprosi načelnik kraj. šol. sveta ofcrajni šol. svet, da se novosezidani del šol. poslopja uradno ogleda. Dne 20. oktobra dobil je stavbensld urad dotični ukaz in dne 6. novembra 1874. 1. ogledalo so je poslopje v nazočnosti kraj. šol. sveta, ter so izreklo, da je novopozidani del povsem trpežno in dobro izvršen. Tudi je stavba z malimi potrebnimi izjemami natančno po črtežu izpeljana. Oglednih troškov so je plačalo 5 fl. 92 kr. av. v. Šola in dalioTnišče. Šola in duhovnišče, združena pod eno streho, je sedaj jako impozantno poslopje z nadstropjem, stoječe nekoliko višje od cerkve. Dolgo je 16-45 m. široko pa 14-60 m. Stoji pa 335 m. nad morjem. Načelna stran hrama obrnjena je proti jugoizhodu ; od tukaj je tudi vhod v šolo. Uhod v duhovnišče je pa od jugozahodne strani. Tik mimo hrama pelje okrajna cesta, po katerej neprestano vozijo vozniki les in drugo blago. Dela se tedaj mnogo prahu, kojega yetrni vrtinci dostikrat visoko nad streho vzdigujejo, ter ga tudi v notranje prostoro zanesó, kar je jako neprijetno. Ker so krog in krog precej visoki hribi, le-ti zabranijo da v zimskem času solnce skoraj 6 tednov hrama ne obsije. Godi se nam prav, kakor krajem ob tečajih. Z novostavljenjem nadstropja dobila se je nad prvo izbo, ki je obočena, še druga prav prostorna šolska soba. Vsaka teh sob je 8-50 m dolga, 6-70 m široka in 3 m visoka. Pri vsakej izbi je še mala hišica v pospravo učil in drugih šolskih roči. Podučitelj ima svoje stanovanje v prvem nadstropju, v izbi, ki je pripadala popred duhovnišču, katero je pa župnik L. Potočnik prostovoljno odstopil. Druge prostore v šoli smo že popřed opisali*) hram je v občini Eoten-berg in stoji na parceli štev. 7, oziroma štev. 2. Poslopje je sicer celo pod eno streho, vendar se pa šteje za dva ločena hrama in sicer duhovščine, ki ima štev. 1 in pa šola, ki ima štev. 100. Kako se pokrijejo stavbeni troski. Da bi se stavba toliko ložej zvršila in da bi šolska občina lahkeje troske poplačala, obrne se načelnik šol. sveta Jožef Kormaii do Njih Veličanstva cesarja in pa do deželnega odbora štajerskega s prošnjo, da se podeli šolski občini mala podpora. Žalibože se niti ena teh prošenj ni uslišala**). Šolskej občini tedaj nič drugega ne preostane, kakor da prevzame vse troske na se. *) Podob.i 3 ti kaže notranje prostore v šoli; pod. 4 pa hram z n.ičelno in severo-jzhodno stranjo. **) Takr.itni okrajni glavar v Mariborn Soeder toh prošenj ni dovolj podpiral, češ da jo šolska občina dovolj premožna. Pťi seji kraj. šolskega sveta dne 1. jan. 1873 se ja soglasno sklenolo, da se radi pokritja stavbenih troškov od vseh deželnih davkov pobii'a 2007o doklade in se je la ukrep kraj. žol. sveta dne llî. maja t. 1. vsolanim občinam naznanil s prošnjo, da že v teku tist. 1. pobirajo 60Vo doklade. Občine činžat in sv. Lovrenc bile so s tem zadovoljne, kar so tudi šolskemu svetu naznanile ; nasprotno sta se pa občini Kumen in Eoteaberg uprli, češ, da stavljenja nadstropja niti treba ni bilo. Přelomivši svojo besedo se tema dvema občinama takoj tudi pridružita (Jinžat in sv. Lovrenc. Načelnik šol. sveta prišel je radi tako nedoslednega postopanja občin v veliko zadrego, kajti vse je že bilo v stavbo pripravljeno, katera se je tudi brez odlašanja pričela. Načelnik si ne ve drugače pomagati, nego da išče pomoči pri oblastvu. V svoji vlogi z dne 3. januarja 1873 natančno dokaže nedoslednost šol. sveta in občinskih odbornikov ter končno prosi, da okrajni šolski svet vso stvar v roko vzame in poravna. Tej prošnji je okraj. šol. sv. s tem ustregel, da je v dan 25. septembra 1873 razpisal sejo, h katerej se je namestnik okr. šol. sveta Seidl odposlal, da posreduje in če mogoče vso stvar z dobrim poravna. Pri tej seji se je glede potrebnih denarjev za stavbo vsprejel in v zapisniku zabilježil ta-le ukrop: „Po natančnem posvetovanju mi nazoči zastopniki občin činžat, Kumen, Eo-tenberg in sv. Lovrenc pritrdimo stavljenju, ter se obvežerao, da bodemo 200"/,, doklade od vseh davkov na prvo roko — nikakor pa ne od izvanrednih doklad — kot pripadajoči delež v 3 letih izplačali, vsako leto dne 1. oktobra; od zaostankov pa bodemo plačevali postavne obresti." Na podlagi tega ukrepa, sklene šol. svet iz mariborske hranilnice najeti posojilo v znesku 1900 fl. Dolžno pismo za 1900 fl. mej mariborsko hranilnico in šol. svetom se je dne 8. jan. 1874 storilo, ter dne 2. marca od deželnega odbora potrdilo. Občina se je zavezala, da bode po 6"/n obresti plačevala ter denar v letnih obrokih povrnila. S 1. januarjem 1877 bil je ta dolg popolnoma izplačan. Vsi troški vkup so pri stavljenju nadstropja znesli 3000 fl. av. v. Nadučitelji. Kocmut Vincenc, nadučitelj od razširjenja šole v dvorazredno 1872 — 1875. Od tod je odšel kot nadučitelj v Hajdino pri Ptuji. Baumgartner Vincenc 1875— aprila 1881. Od tod se je podal v Mah-renberg. Praprotnik Franc, imenovan nadučiteljem z dekretom z dne 10. marca 1881. leta. Podučitelji. Kavčič Pavel iz Kranj.ikega 1873—1874, Brezovnik Anton od maja 1874— avg. 1875, Javnik Gabriel od maja 1870— avg. 1880, Stibler Janez od oktobra 188Ô. Plačilni red. Pri razdelitvi vseh šol na Štirskem v 4 plačilne rede 1. 1870 se je tukaj-šna šola v 3tji plačilni red uvrstila. Doliodki nčiteljstva. Počenši z dnci 1. jan. 1871 1. odmerilo se je učiteljem stalno plačilo, ki je znašalo za vse stalno nameščene učitelje 400 Ji. na leto; podučitelji pa so dobivali po 607o stalne plače, tedaj 240 fl. Pokrilo se je to z dokiadami, ki so se plačevale v okrajni šolski zaklad. Ko so se 1. 1873 učiteljske plače z novega uredile, se je 600 fl. na leto odločilo kot stalno plačilo za vse šole v 3. plačilnem redu. Eazun tega dobiva nadučitelj 50 fl. opravilne doklade. Vsi stalno nameščeni učitelji imajo pravico do petletnih doklad, kojih vsaka znaša 10% stalne učiteljske plače. Provizorični podučit,elj dobiva po 607o, stalni pa po 8O7,, Ktalne učiteljsko plače; prvi inia tedaj'360^ drug'i pa 480 ^'Id. letnili dohodlv'.iv. Vse učiteljske plače se od 1. 1873 plačujejo iz dežel, šolsk. zaklada, ka-feri se zvečinoma z deželnimi dokladami zalaga. Učencev 1S70 izmej 100 za Šolo sposobnih GO obiskajoči 1871 » 92 jt M » G7 f) 1872 n 110 n n 74 1873 J) 125 jj V JI 90 n 1874 r 120 » « 98 n 1875 1) 110 Ï1 90 » 187G n 157 rt n 90 1877 n 152 » H 1) 100 >5 1878 n 123 H n « 98 >> 1879 n 153 T) Î1 125 1880 >1 14S n M 126 1881 » 133 JÏ yy M 90 jj 1882 142 n n „ 132 r Opomniti je-; da navedena števila niso po vsem zanesljiva, zlasti ne iz prvili let, ker deloma šolska matrika ni bila natančno sestavljena, deloma^ pa tudi šolske obhi'îti niso strogo izvrševale zakona o šolskem obiskovanju. Število šolo obiskajočili otrok bilo je tedaj mnogo manjše, nego se imenuje. Zdatno se je pa obiskovanje zboljšalo v času, ko je okr. šol.-jk. svetu predsedoval okraj, glavar pl Pavjč, ki si je na vso moč prizadeval, da šolsko obiskovanje uredi. Šolski (roški. Kakor kažejo šolski računi, se je za šolske potrebe potrošilo v letih: kr. 1870 174 ti. 3 kr. 1877 2G9 fl. IG 1H72 \ 1878 359 „ 76 1873 ( 5183 „ G3 „ 1879 277 „ 8 1874 ) 1880 191 „ 89 1875 681 „ 99 „ 1881 . 234 „ )2 187G 903 „ 83 „ 1882 280 „ 30 J)a so v letili 1872 — 1870 troški tako močno narasli, to je pouzročilo stavljenje nadstropja'na prizemeljsko šolsko izbo. Šolski troški plačujejo se iz zalvlada kraj. šolsk. sveta. Zalaga se pa ta zaklad z dotieski občin, ki so ali cele ali pa le deloma všolane. Tukaj prilîiga občina Cin/.at 54%. "Ifù- Kumen 23"/(). sv. Lovrenc 137o in obč. iioienberg lO'V^ v šol. zaklad. Poučni jezik. Poučuje se v sloy, jeziku, kateri je z malimi izjemami materni jezik učencev. Na podlagi slovenščine uči se tudi nemščina, kolikor to dopuščajo čas in okolščiue. Učni predmeti. Uče se vsi predmeti našteti v § 3 zakona z dne 14. maja 18G9 1. V podlago pa služijo učni načrti, katere je 1. 1874 izdalo naučno mini.4erstvo oziroma C. kr. dež. š. svet. Učne knjige. ' Od učnih knjig, odobrenih od vis. naučnega ministerstva se na tukajšnji šoli sledeče rabijo: , a ]. Zgodbe sv. pisma, ' i 2. Veliki in mali katekizem, 3. Začetnica in prvo berilo, spisal J. Mikložič, 4. Sloveniseh-deutsclie Fibel. v. J. Mikložiř, 5. Drugo berilo, G. Tretje berilo, 7. Prva nem. slovnica, 8. Dniga nem. slovnica, 9. Prva računica, K). Druga računica, 11. Tretja računica, 12. četrta računica, 13. Peta računica za eno- dvo- in trirazredne šole. Že v prvem delu kronike smo rekli, da so se pred letom 1848 le nemške knjige v šoli rabile in da je bil učitelj Fr. Vučnik prvi, ki je slovensko-nemška Slom šeková berila vpeljal. Le - te knjige rabile so se do leta 1870. Tega leta pa ste se izdali čisto slovenski berili, L in II. Ker.pa lela berila niso bila izdelana po novih učnih načrtih, zato se je stlenolo, da se izdado nova berila, ter se je v ta namen sestavil poseben od.self, v katerem je predsedoval deželni šolski nadzornik Jan. Aleks. Eožek. Prva je izišla „Začetnica in prvo berilo" spisal Janez Mikložič, učitelj na C. Ivr. vadnici' v Mariboru 1. 1878. Leta 1879 prišlo je II., ISSO pa III. berilo na svitlo. Vse te knjige so se takoj po izdanju tukaj vpeljale.'*') Pouk v telovadbi. v telovadbi se poučuje v poletnem času v dveh oddelkih na prostoru poleg cerkve, v zimskem času pa se tii pouk omeji na vaje v šol. izbi. Vsakdanji pončni čas. Poučuje se v zimskem in letnem tečaju v II. razredu od 9 — 12 ure dopoldan in od 1 — 3 uie popoldan; v I. razredu pa od 9'/2—12 ure dopoldan in od 1 — 3 ure popoldan. Pouk v kmetijstvu. v kmetijstvu se poučuje na podlagi v to stroko segajočih branj v berilih, limé se samo ob sebi, da se je na različne kmetijske stroke le toliko ozirati mogoče, kolikor to čas in okolščine dovole. S posebno skrbjo pa se goji sa-djereja, katera se ne uči samo teoretično, ampak tudi praktično. V podporo temu pouku služi 1. 1882. ustanovljen šolski vrt. Kmetijski napredovalni tečaj. Dne 27. dec. je vodja lukajšne šole piedložil okrajnemu šolskemu svetu učni načrt s prošnjo, da se ustanovi kmetijski tečaj, v kar je deželni šolski svet privolil ter dne 31. dec. 1881 semkaj naznanil. Namen tega tečaja je, da iz šol stopivši učenci dobe priliko, da to kar so se v vsakdanji šoli učili, ponove ter si pridobe še drugih a za življenje jim potrebnih znanosti. Ves pouk v tem tečaju se izključljivo le na kmetijstvo ozira Poučuje se po nedeljah in sicer vsakokrat po 2 uri. Počitnice ill počitni dnevi. Po naredbi vis. c. kr. dežel šol. sveta z dne 3. avg. 1876. 1. so na šolah po deželi s celodnevnim poukom, razun nedelj in zapovedanih praznikov vsi četrtki celega leta prosti dnevi. Ako se pa praznik obhaja dan v tednu, tedaj se mora mesto nja v četrtek prej ali slej poučevati. Po ravno isti naredbi *) Uaziin R.)ž 'ka bila sta v oJsekii za. izdanje šolskili bukev tudi še Petor Končnik, sedaj ravnale:,) c. kr. gimnazije v Celju in pa Fr. Robič, c. kr. nadzornik. Nekoliko je pii sestavljanju knjig tuJi moja in:i!enkost sodelovala. trpe počitnice o Božiču od 24. dec. —2. Jan.; o veliki aoři pa od srede (inci) pred, do srede (exel.) po yeliki noči. ňolskiin vodjam je dovoljeno, da smejo v spomladi po en dan uka opro-sliLi. Tudi v dan godovanja îs'jih Veličanstev cesarja in cesarice, in v dan rojstva Njih Veličanstva cesarja ni poučevati. Glavne ali velike počitnice trpele so do 1. 1878 od 15. sept. — 1. nov. loga leta pa se iz raznih uzrolcov preložile v čas od 1. sept. — 16. oktobra. Ijc-ta naredba pa našim krajnim razinei-am nikakor ni ugajala, radi česar se je 1. 1883 zopet prenaredila tako, da odsihdob počitnice zopet od 15. sept, do 2. nov. trpe. Šolski vrt. Dné 23. aprila 1881 nastopi nadučitelj Fr. 1'raprotnik svojo tukajšno službo Takoj začno premišljevati, bi li bilo mogočo dobiti zemljišče, na katerem bi se napravil šolski vrt. Ovire bile so res velike videti, posebno ker šola nima niti pedi svoje zeuilje, kar je močno obžalovati. Pa vkljub temu so se zapreko prav laluo in tako hiti'O premagale, da se je vrt že v spomladi 1. 1882 napraviti zamogel. Ko se začne ljudem razlagati korist sadjereje, ter dosledno potreba šolsk. vrta, ni bilo enega najti, ki bi bil temu oporekal. Nasprotno so vsi potrebo šolskega vrta pripoznali, ter dejali, da jih samo veseli, ako jo učiteljstvo voljno, da mladež tudi v sadjereji poučuje. V dan 27. sept. 1881 se je pri seji krajnega šolskega sveta tudi posvetovanje o napravi šolskega vrta na dnevni red postavilo. Soglasno sprejel se je na.svet, da se v napravo šolsk. vrta vzame v najem potrebno zemljišče. Po zapisniku dotične seje se ta ukrep tako-le glasi: „Krajni šolski svet sldene v napravo drevesnice nad okrajno cooto ležeči Gattijev zeliščni vrt na 10 let vzeti v najem, ter Gattiju vsako leto iz krajnega šolsk. zaklada po 8 il. najemnine plačevati. Tudi se krajni šolski svet obveže skrbeti, da ostane za ta čas plot v istem stanju, v katerem ga je našel, moj tem pa Gatti dovoli, da se smo vrt še za nekoliko m'^ razširiti. Le ta pogodba mej Gatti-jem in krajnim šolskim s\elom, kot za-itopnikom šolske'občine pred zgoraj določenim časotn le takrat preneha, ako sta se. obe stranki o tem sporazumeli. ' Da bi se Iroški za prve potrebe ložej poravnali, vložilo je vodsivo šole še posebno prošnjo pri c. kr. štajerski kmetijski družbi za malo podporo v napravo drevesnice. Razun vseh udov kraj. šolsk. sveta, so to prošnjo podpisali tudi nekateri odborniki občin. Odbor štaj. kmetijske družbe je to vlogo rešil z odlokom dne 12. oktobra 1881 štev. i55G in sicer povoljno, kajti je dovolil 50 ti. podpore v napravo šol^ skega vrta. Šolska občina pa se je zavezala, da bode najmanj 5 let vrt vzdrževala, za red in snago v njem skrbela ter o porabi denarjev natančem račun položila. V jeseni 1. 1881 popravil in razširil so je plot, v spomladi 1882 pa se je vrt notrajno uredil in deloma ludi posadil. *) O koristi šolskega vrla, kakor o nja imenitnosti v bistrenje uma, blaženje srca in ukrepljenje. volje mi pač ni treba govoriti, saj ga menda ni, ki bi o tem dvomil. Sadjereja obola naši deželi mnogo dobička, zato bi bilo želeti, da bi jo ljudski učitelji z vso gorečnostjo gojili, kajti je ta pot skoraj edini in najboljši, po katerem je mogočo sadjerejo prav razširiti in povzdignili. Zato pa tudi vso svojo naslednike opominjam in prosim, da nauk o sadjereji v teoriji in praksi prav skrbno goje, ker si bodo s tem nevenljivih zaslug za ljudstvo pridobili. 1'ravi učitelji naroda si vedno prizadevajo, da ljudstvu, kakor koli, bodi si z besedo, bodi si z dejanjem koristijo. Ljudstvo pa take može mnogo, mnogo let v hvaležnem spominu ohrani! To sporočim naslednikom sè željo, da bi bila njih srca polna prave in čiste ljubezni do ljudstva in da bi jih ta ljubezen vedno v.spodbujala k neutrudnemu delovanju v duševno in tele»no blaginjo ljudstva. *) PriiUM'i Ulili mi>j spis „inmiitiKjst ši>lskili vrtov v etičnem oziru', katerjga je objavil , P.ip itiiik- ■/. dne 10. in 2.'). j.in. 188J štev. 1. in '2. - 16 -Za šolo posebno zaslužni možje. Mej možmi, ki so si pri tulcajSni šoli posebnih zaslug pridobili, se mora med vsemi drugimi Jožef Korman, posestnik v Ruti imenovati. Ze v prejšnji šolski dobi je bi! dobrih 25 let šolski ogleda, v noveji pa je bil več let načelnik kraj. šolskega sveta, kar mu je vedno mnogo opravkov nalagalo. Največ truda je pa imel, ko se je 1. 1873 stavilo nadstropje na prizemeljsko šolsko izbo. Slišali smo popred, koliko neprijetnosti so mu pripravljali udje kraj. šolskega sveta, občinski odbori in tudi drugo prebivalstvo, vendar pa on podjetja ni popustil, temveč je možato ostal na svojem mestu, dok ni bila stavba dovršena. Da bi se mesto lesenih napravile kamenite stopnice v šolski veži, zbiral je prostovoljnih doneskov, ter je tudi toliko nabral^ kolikor je bilo treba To stopnice so kinč šole in tudi reč, ki skoraj večno trpi. In to je mož storil ob času ko mu je vse na prste gledalo, ko se je vse upiralo stavljenju nadstropja ko se je on najbolj dolžil, da je kriv stavbe in velikih troškov. To je potrebno opomniti, kajti mislim, da jih je malo, ki bi v takem slučaju prostovoljno še kaj storiti hoteli. Mnogo je tudi bilo storiti potov v mesto in drugam, katerih mu ni nihče poplačal. Naj toraj ta blagi, šoli posebno prijazen mož živi in ostane v dobrem spominu vseh potomcev ! Kavno tako prijazen šoli je tudi Anton Gassner, sedaj načelnik in šolski ogleda. Prav radovoljno on vse podpira, kar bi zamoglo šoli koristiti. Kjerkoli gre za pospeh šole, je on prva in najzanesljivejša pomoč. Obče pa moramo pripoznati, da je prebivalstvo sploh šoli jako prijazno in naklonjeno. Veselice šoli v korist priredjene. Dne 17. febr. 1878 priredila seje v prostorih Antona Gassner veselica s tombolo, katere so jo prav zdalno število ljudi udeležilo. Cisti dohodek znašal je 90 fl. av. v. Za ta denar nakupilo se je mnogo obleke, katera se je dno 7. marca t. 1. med oiroko razdelila. Diie 29. febr. 1879 napravil se je pri Gassnerju ples, katerega čisti dohodek je znašal 80 fl. Tudi ta denar so je v nakup obleke za uboge šolske otroke porabil. Enaka veselica priredila se je tudi o pustnem času 1. J880 v „Praprot-nik-ovi gostilnici" pri sv. i.ovrencu. Čisti dohodek znašal je 12 fl. Dné 12. febr. 1882 priredil se je v podporo ubogih otrok ples pri Gassnerju. Po odbitih troških za godbo in svečavo ostalo je še 15 il., kateri so se v nakup obuvala porabili. ,» Dobrotniki šole. ij Sprva naj omenimo vseh onih prijateljev áole.' po "katerih tnidu so se zgoraj imenovane veselice v korist šole priredile. Izmed teh imenujemo železniškega šefa J. Sehnirdreher-ja in njegovega naslednika J. Ivunart a. Pa tudi v.sem radodarnim gostom, kateri so se veselic Udeležili ter i-adovoljuo svoje doneske v dober namen podarili, se tukaj presrčna zahvala izreka. G. kr. družba južne železnice podarila'Je 1872 I. tukajšnji šoli 50 fl. a. v. v nakup potrebnih učil. ' ■ ' ' ' • C. kr. štajerska kmetijska družba prihitela je šolski občini na pomoč ko se je 1. 1881. napravljal šolski vrt, podarivša ji 50 fl. a. v. Šolski obredi. Šolsko loto se konča in zračne se slovesno sv. meso. K šolarski meši prihajajo učenci v poletnem ča.sn po enkrat na teden. Rojstni dan Njih Veličanstva cesaija obhaja se se slovesno sveto mašo, katere se vsi učenci udeleže. Zakramente sv. pokore in obhajila prejemajo učenci po 4krat na leto. K prvemu sv. obhajilu pa se navadno vsako drugo leto na belo nedeljo peljejo. Ob koncu vsakega polletja razdelé se šolska naznanila, iz katerih stariši izvedo, kako se otroci uče. Javne skušnje se redkokedaj obhajajo; isto tako so tudi šolske skušnje skoraj čisto prenehale. Navftdflo se šolsko leto sklene v nazočnosti nekaterili uilov kraj. šolsk. svetil, kakor nařeliiika, šolskega ogleda in drugih. Svečanost dne 24. aprila 1879. Ob 8. uri v jutro podali so se, učenci v cerkev k slovesni sv. maši. Nav-zočni so bili tudi udje kraj. šolskega sveta in mnogo drugih ljudi. Pri maši pela so jd'c^'sfirska, ob koncu pa zahvalna pesem. Po mino'em opravilu v cerkvi pogostili so se otroci s ki uhom in vinom. -Dflé'g. jui; tist, 1. dobilo je šolsko vodstvo od okr. šolsk. s>veta pismo, ki se tivko le glasi: - O'priliki, ko se je obhajala srebrna gostija Njih Veličanstev cesarja in cesarice, trudili so se učitelji in učenci, da bi ta dan prav slovesno in p.itriotično obhajiili. ) Njih Veličanstvo je račilo mnogobrojna znamenja odkritosrčne Iju-beztiiidn zvesto'îudanosti na znanje vzeti. i.:. To se šolskemu vodstvu po ukazu naučnega ministerstva z dne maja 187a L, štev,. 6')31 javi s pristavkoiii, da iato v ondašnjih krogih dalje naznani. Svečanost dne 10. maja 1881. Svečanost, kalora so jo priredila v dan poroke cesarjeviča Rudolfa s kraljevo princezinjo Štefanijo, nam v Mariboru izhajajoči „Slov. Gospodar" takole opisuje: Cesarjevičevo poroko smo vkljub neugodnemu vremenu tudi pri nas prav dostojno obhajali. l'o slovesnej sv. ineši, pri katerej je izvanredno število žup-lijanOM prosilo za srečo novoporočenc.ev, podali so se šolarji v prostore g. šolsk. mčeinitra Antona Gassner, kjer so se s kiuhom, vinom in pivom zado.stno po-Koslili: Ko so .se nazaj v šolo povrnili, razdelila se je med nje slavnostna knjižica „Cesarjevič Kudolf", župiiik J. Surglechner pa je mladino obdaroval s premnogimi drobnostmi, s katerimi ji je mnogo nedolžnega veselja napravil. Pred jako,zalo okinčanimi cesarskimi podobami se jo še enkrat zapela cesarska pesem na kar se je svečanost se „živijO!" klici na preuzvišena poročenca in nja presville sfariše končala. Očitno zahvalo izrekamo državnemu poslancu baronu Goedel-nu,. ki jo tukajšiii šoli poslal več knjižic „Cesarjevič Kudolf" in 5 ti. v gotovih denarjih. ťřipozníinje. i : ■■ ■ ' K' : • ; ■ i ' ^ - -/-I • . 1. Visoko c. kr njijii.ster.stvo za poljedelstvo jo z odpisom z dne 12, avg. 1881 šl(iv. 9;i8C/IU07 č. kr. naine.^iniji v Gi'adcu naročilo, da po nasvetu odbora ktnelijske družbe štajerske nadučitelju pri D. Mariji v puščavi Francu Pra-protnik za nja obče koi:,is/.no delovanje, na polju kmetijstva; zla.sti sndjereje izreče posebno piif)ozn:inje. Le-to pripoznanje se je z dekretom z dné 20. oktobra I881/,iii. dotičniku naznanilo. ^ i-' L'. Z odpisom z dné 12. avg. 1882 1. naročilo je slavno ministerstvo za poljedelstvo, da se nadučitelju [jri D. Mnriji v puščavi p.odeli 40 H. kot darilo iza nja marljivo pospeševanje kmelijskeita pouka obče in sadjereje posebe-. ,jii„ii, Okrajni glavar pl. Pavič. . Početkom'mesecaodšel je okrajni glavar in predsednik okrajnemu sÂlsl'èmu svetu'pl. Pavič. "kk dvorni svetovalec v Zader. Ta mož si je se svojim "priljudnim \-iidenjeni,' nepVístran.skim postopanjem in strogo pravicoljubnostjo pridobil občno spoštovanje v vseh, zlasti v šolskih krogih. Za šolo in nje napredek se je jako zanimal ter je tudi v dveh letih, kar je bil v Mariboru, mnogoi storil za prospeh in povzdigo šolstva, s čemur si je v mariborskem okraji prav znatnih zaslug pridobil. • ''-"ťítvitV jo isole tud'i sam obiskoval ter se je tako o delovanju in napredku přóSaniiíSŽhlíí'šol'Vam^'p^ Najti dobro šolo, bilo mu je, tako se je sam izrazil, največje veselje. Tukajšno šolo je se svojim pohodom počastil mesca junija 1881 1. V řast šoli bodi rečeno, da se je Pavič proti načelniku kraj. šol. sveta in še proti drugim pr.av pohvalno o njej izrazil. Odhod Pavič ev od tod se je občno obžaloval. Njegovim naslednikom imenoval so je baron Hein, bivši okr. glavar v Eadgoni. Ponk. Poučevalo se je vse leto celodnevno v vseh po zakonu predpisanih predmetih. — Učiteljstvo se je kolikor je bilo mogoče trudilo, da je svoje težke dolžnosti natančno in vestno izpolnjevalo. Da je postavnim tirjatvam tudi zadostilo, to svedoči zapisnik, ki se je zapisal dné 18. julija, ko je nadzornik Pr. Eobič šolo nadzoroval. Za šolo sposobnih otrok je bilo 139, in sicer 70 dečkov in 69 deklet. Od teh jih je lOO šolo redno in pridno obiskovalo, drugi pa bolj ali manj neredno. V poletnem tečaju jih je bilo 6 šolsk. obiskovanja oproščenih. Eadi malomarnega pošiljanja otrok v šolo so se 4 stranke deloma v denarjih deloma z zaporom kaznovale. Telovadilo se je kakor dosihdob na cerk»'enem prostoru. Jako vrlo je to leto napredovala sadjereja. V tem predmetu so se poučevali vsi dečki drugega in večji prvega razreda. Pouk je bil teoretičen in praktičen. Zadnjega je Jako podpiral 1. 1882 ustanovljen šolski vrt. Vsa povrtna dela opravljali so učenci sami in sicer dečki in dekleta. V vrtu je letos 400 požlahtnjenih dreves, 1200 za požlahtnjenje sposobnih pikiranih divjakov, in čez 2000 iz semena zraslih drevesc. Še bolj veselo je pa to, da se je sadjereja ravno po pouku v šoli po celi župniji začela prav veselo razevitati in širiti. Večina učencev si jo doma že napravila gredice, v katere so se posejale sadne peške ; nekateri osnovali so si že tudi lepo zagrnjene drevesnice. Upati in pričakovati je, da se bode njih število v prihodnje zdatno pomnožilo. Nadučitelj pa je napravil še drugo drevesnico, tam, kjer jo je v svojem času imel V. Kocinnt. To pa zato, da so bode zamoglo v ki-atkem več dreves odgojiti, za kar ima šolski vrt premalo prostora. Visoko ministerstvo za poljedelstvo pa je nadučitelju za nja marljivo in uspešno delovanje v kmetijstvu pripoznaio 25 fl. av. v. nagrade. Dne 2. maja sprejela se je v državnem zboru na Dunaju šolska novela, s katero se nekatera določila zakona z dné 14. maja 1869 1. izpremenijo. Važni ukrepi kraj, šolsk. sveta. Krajni šolski svet je imel tekom leta dve seji. V v.-iakej se je stavil in sprejel prav važen nasvet. V seji dné 20. januarja se je po nasvetu nadučiteljevem ukrenilo, da se v napravo šolske knjižnice dovoli poseben znesek. Za ta znesek omislila se je omara za knjige. Družbi sv. Mohora v Celovcu pa so jo poslalo If) gld. s prošnjo, da se „Učilnica pri D. Mariji v puščavi" za vse čase vpiše mej njene ude, kar se jo dné 1 julija tudi zgodilo. *) Šolarska knjižnica so bode odsih-dob, ako ne z drugimi vsaj z Mohorskinii knjigami pomnoževala. Ob enem je šolsko vodstvo pri odboru družbe sv. Mohora vložilo prošnjo, da prepusti šoli nekoliko svojih še ne razprodanih knjig. Družbin odbor jeto prošnjo uslišal, ter je šoli poslal precejšno število bukev. Nekoliko sta jih pa šoli darila nadučitelj in župnik Jožef Sorglechner. Tako se je to loto ustanovila šolska knjižnica katere odsihdob še ni bilo. **) Število knjig v šolski bukvarnici znaša letos 50 zvezkov. *} DiitiCiio jioilobo „sv. Miihoija iii ForUinata", s podpisi driižboiiili odbornikov hrani v lepili okvir,h šola. **) Slov, Matica je po svojnui predsedniku dné IV. jiil. 1874 šolski bukvarnici poslala 11 knjig različno vsobine. Od leh knjig ni sodaj ni duha ni sluha. Vsa moja izpi-tovaiija po knjigah ostala so broz uspuha. Nakatorim so šo celo ni vredno ide!o na luoja vprašanja odgovoriti. Kavno tako imeniten je tudi uiirep šolsk. sveta v seji 18. septembra. Pouk jako ovira pomanjkanje potrebnih šolskih reî-i v rokali učencev. Da bi -so temu pri.šlo v okom, sklenil je šolski svet, da bode odsihdob na svoje troške kupoval večino za šolo potrebnih reči in sicer za vse učence. Ta sklep bode pouk gotovo jako podpiral in pospeševal. Šeststoletnica. Spomin, da so deželi Štajersko in Kranjsko že GOO let pod vlado slavne habdburske rodovine se je tukaj prav lepo in dostojno obhajal. Potrebni denar zbiral so je po prostovoljnili doneskih in da si je župnija mala, se je vendar v kratkem toliko nabralo, da se je zamogla slovesnosti prav primerna veselica prirediti. Med otroci pa je zavladalo veliko veselje, ko so slišali, da se namerava napravili veselica. Takoj so začeli viti vence, s katerimi so okinčali ce.sarski podobi, zastiive in (udi sebe. Ko je napočil 2. dan julija, prihajali so oiroci že za rana v šolo, vsi praznično oblečeni, dekleta deloma bela in z venci na glavi, dečki pa se šopki na prsib okinčani. Ob osmi liri podali smo se v cerkev, kjer je župnik J. Sorglechner služil slovesno sv. mešo. Otroci pa so prav lepo peli cesarsko in zahvalno pesem. Tudi mnogo župljanov je bilo v cerkvi navzočih. Po sv. meši postavili so se otroci pred šolo, kjer so se uredili. Dečki nositelji zastav, štajerske, 2 habsburški in ] avstrijska, imeli so poprek čez ramo pripete vence. Ravno tako je bil okinčan tudi učenec (Henrik Karničnik) ki je nosil na visokem drogu „cesarsko darilo" v vencu viseč lepo obrobljen tolar v vrednosti dveh goldinarjev. Belo oblečena, z venci in šopki mično okinčana dekleta vzela so na svoje rame na krasno ovenčanih nosilili cesarski podobi. Druge, ki nosile so spominsko podobo, visečo na lepo okinčanej palici ; srednja — Neža Ladinik — nosila je podobo, ob de.^ni in levi pa sta jo spremljali dve lovavšici držeči konca lepega od vrha do tal visečega venca. Ko je bilo vse v redu, se zapoje še enkrat cesarska pesem. Potem v lepem sprevodu' odrinemo proti A. tiassnerju, načelniku šolsk. sveta. Od tam smo šli skozi vas, dalje po tiavniku do tovornice in zopet nazaj. Celi pot spremljal nas je harmonist, kateri se je bil nalašč za ta namen najel. Ob 10. uri dospeli smo nazaj k (Jassnerju. Cesarski podobi obesita se na sleno. zastave pa vtaknejo v zemljo ob robu prostora, na katerem se je vršila veselica. Preden se začne veselica, učenci še enkrat razoglavi zapojo cesarsko pesem. Ko si otroci nekoliko odahnejo, s kruhom in pijačo okrepčajo, prično se igre. Ubijali so lonce, skakali v vrečah, igralo kolo i. t. d. O 12. uri posedejo se vsi okolo miz ter se z juho in telečjo pečenko pogoste. I'd dokončanem obedu pričela se je hoja po drevesu. Olupljeno smrekovo drevo se je tako poševno položilo, da je bilo ob rtini v zemlji pritrdjeno, vrh pa mu je bil poln pomeranč, fig, shnimliic, robcev in raznih drugih reči. Kdor je srečno prišel do viha. smel je eno reč vzeti. Koliko je bilo smeha, kadar jo kateremu spodrknilo, koliko veselje tistega, ki je siečno kaj dobil. Vrh pa je tako polagoma zgubil svoje dragocenosti. Na lo se vstavijo učenci v krog in župnik J. Sorglechner razdeli med nje 100 slavnostnih knjižic „habsburški rod", l otem pa povzame nadučitelj besedo ter v kratkem razloži ponien današnje veselice. Priredili smo, pravi, današnjo slovesnost, v spomin èOOletnice preslavne habsburške vladarske hiše, kakor naši preddedji, ki so polnih 6(.,0 let s presvitlo vladarsko hišo v neo-mahljivi zvestobi žalost in veselje delili, tako hočemo storiti tudi mi njih potomci. Zlasti pa je danes tudi naš namen, da tem potom tudi že v mladini vzbujamo pravo, odkritosrčno ljubezen do presvitle vladarske liiše, da bode tudi ona pripravljena za njo darovati vse, kar ima, blago in kri. ' Pa še diugi način je, s katerim nam je možno oslaviti našo deželo in s tem tudi njenega vojvoda presvitlega cesarja. To se bode zgodilo, ako deželo polagoma sfiremenimo v lep sado^ni vrt, kar bomo dosegli po skrbni in niar-Ijivi gojitvi sadjereje. Da bi pa tudi mladina zgodaj začela v to svrho delovati, da bi več veselja do sadjereje dobila, zalo bodo tisti učenci, ki kažejo posebno veliko veselje do te tako lepe in koristne stroke kmetijstva, prejemali cesarsko darilo. Prvi, ki to darilo dobi, je učenec Pr. Wiizraan. Po teh besedah vzame šolski načelnik Anton Gassner tolar, ter ga do-tičniku na prsa pripne. Nadučitelj pa učence še enkrat opominja, da se za to častno darilo vsak kolikor je le mogoče poganja ter končno trikrat zakliče: „živio! cesar in vsa habsburška rodovina'S kar so tudi vsi navzoči storili. Ob 4. uri popoldne odpustili so se otroci domov. Drugi gostjo pa, katerih se je bilo mnogo zbralo iz bližnje okolice in iz trga sv. Lovrenca ostali so do poznega večera vkupaj ter so se prav dobro imeli. Tako je minul ta dan, na katerega se bodo gotovo vsi navzoči, otroci še v poznih letih, z veseljem spominjali. Izmej časnikov sta to veselico opisala „Marburger Zeitung" z dné 8. jul. 18S;5 štev. 81 in pa „Sloy. Gospodar" z dné 12. jul. 1883 štev. 28 strah 228. Dolični številki imenovanih listov hranita se v šolskem arhivu. Razne stvari. To leto prijela je šola dve prav lepi in okusni podobi „Njih Veličanstev cesarja Franca -ložefa I. in cesarice Elizabete" v širokih, pozlačeniii okvirih. PrepiTstil jih je vodja fabrike za srpe za mali znesek 4 gld. l'odoba „Rudolf Habsburški podeli svojima sinovoma Štajersko in Kranjsko" omislila se je v vedni spomin šeststoletnice Habsburžanov. Sliko „Nadvojvoda Ivan" podaril je šoli okrajni šolski svet. Učila se letos niso nikaka kupila. Le podobo, katera ti kaže načine, kako je cepiti drevesa je šoli poklonila štajerska kmetijska družba. Malo zbirko kamenov, kakeršnih je v tej okolici najti, napravil je nadučitelj. Eojstni dan Njili Veličanstva cesarja 18. avgusta in pa god cesarice Elizabete sta se po navadi obhajala. Dné 9. julija, ko je Njih Veličanstvo cesar Franc Jožef L se svojim najvišjim pohodom Maribor počastil, ni bilo pouka. Mnop ljudi, med njimi učitelji in dosti učencev podalo se je v Maribor Njih Veličanstvo pozdravit. Šolsko leto se je sklenolo dné 20. marca, pričelo pa dné 27. marca. Ob sklepu prvega polletja dné 12. septembra bila je skušnja, pri katerej je bil navzoč načelnik šolsk. sveta A nton Gassner, dr. Jožef Pajek, gimn. profesor v Mariboru, župnik in drugi. Počitnice so trpele od 12. septembra do 3. novembra, s katerim dnem se je pouk zopet pričel. Visoko ministerstvo za uk in bogočastje je letos odredilo, da ima v prihodnje vseh vernih duš dan (2. nov.) biti pouka prost. Dnè 7, maja je tukaj biřmoval lavantinski škof, radi česar ta dan ni bilo pouka. Za šolske potrebe se je letos porabilo 222 gld. 13 kr. •i« Janez Kocmut. Dné 19. marca umrl je v Rušah Jan. Kocmut bivši učitelj v Puščavi. V Mariboru izhajajoči šolski list „Popotnik" štev. 7. z dné 10. aprila 1883 piše v svojem nekrologu tako-le: „Mesca maja (7.) je prišel drugokrat za proyizorja v Puščavo, kjer je bil dné 20. jul. 18.")3. I. stalnim učiteljem potrjen. Tukaj je imel jako težavno delo. Ker je leta 1852. šola in duhovnišče do tal pogorelo, najela je občina, za čas, da se zgradi novo šolsko poslopje, šolsko izbo pri cestnem pekarju. S koliko težavo je poučeval v krčmi, kjer se je neprestano popivalo, kričalo in na takališči igralo, pripovedoval je večkrat sam. Pa vkljub vsem tem nezgodam se je stavljenje novega poslopja od leta do leta odlašalo. Kocmut so je na vso moč trudil, da se store potrebni koraki v stavljenje šolskega poslopja ; ko pa vidi, da vse nič ne izda, sestavi prošnjo do Njih Veličanstva. To prošnjo podpisal je on, in, kakor pravi, vsi njegovi ljubi učenci. Odgovor na to je bil stavbinski navod, (komision), ki je čez tri tedne 1. 1856 v najveôjej zimi prišel iz Gradca, da ogleda in presodi razmere. čez leta dni 20. jul. 1857, začelo se je staviti novo poslopje, katero se je do jeseni 1858 dodelalo. Dné 3. novembra 1858 preselil se je J. Kocmut v svoje novo stanovanje. Pa le kratto časa je tukaj prebival, kajti je bil premeščen v Euše, kamor je 22. decembra 1858 odšel. V Puščavi je služil ravno 6 let, v Eušali pa 24 let in 29 dni. Mladina izgubila jo ž njim učitelja blagega srca, učitelji pa prijaznega in odkritosrčnega prijatelja. Posebno pa nam je povdariti, da je bil pokojnik ves čas svojega življenja zvest sin svojemu narodu, ter se je tudi trudil mu do večje veljave in sreče pripomoči. V svojem narodnem prepričanju ni nikdar omahoval, ter si je tako ohranil do zadnega diha čist, neoskrunjen in posnema vreden značaj." „Bodi mu zemljica lahka! Bodi mu blagi spomin!" 1884. Šolsko leto se jo pričelo dne 16. aprila se slovesno sv. mešo. Poučevalo se je vse loto celodnevno. Za šolo sposobnih otrok je bilo 134, obiskajočih pa 131. Dva se radi telesne slabosti nista v šolo sprejela. Kakih 25 učencev je šolo bolj ali manj obiskovalo neredno. Radi malomarnega šolskega obi.skovunja so se morale 4 stranke kaznovati. V sadjereji so se poučevali vsi učenci 11. razreda, in večji I. razreda. V vr(u je letos čez 1400 cepljenih dreves, mnogo pikirauili iu semenskih divjakov. Drevesnice po župniji so se za dve pomnožile. Se šolskim vrtom vred je sedaj 7 drevesnic v župniji. Prav dobro uredjeno in dobio zagnojeno dreveiuico si je letovi napravil Jožef Korraan mlajši, (1'ergauorjev), kateremu se je toraj lep nožič v pripo-znanje podaril. Dné 5. avffusta je šolski nadzornik Fr. Eobič šolo nadzoroval. Dné 13. septembra se je šolsko leto sé skušnjo, pri kateri je bilo več župljanov nazočih, končalo. 1'ridnejši otioci prijeli so darila, katera je oskrbel župnijski provizor Vincenc Baumann. Izmej učil so se omislile J. Eichler-jeve predloge v risanje, II. del. Solarska knjižica pa se je to leto zdatno pomnožila in to posebno po velikodušnem daiu Vincenca Bauman, kateri je razun več različnih knjig tudi lepo število „Vrtčevih" letnikov šoli prepustil. Solarska bukvarnica šteje sedaj 70 del v 78 zvezkih. Krajni šolski svet je imel 2 seji, prvo dné 7. februarja, drugo dne 18. septembra. Za šolske potrebe se je potrošilo 210 fl. Rojstni dan Njih Veličanstva, premilega cesarja in deželnega očeta obhajali smo slovesno. Ob 8. uri v jutru zbrali so se otroci, vsi lepo oblečeni v šolskih prostorih, od koder so se potem podali k slovesni sv. meši. Po meši vzeli so učenci pripravljene zastave, štajerske, avi,trijske in slovensko, ter so se spremljani od učitelj.stva podali k Trnekovi kapelici. Tukaj, rekli bi na najlepšem prostoru cele župnije, so se otror-i v prijetnej senci krog kapelice stoječih prijaznih lipic raznovrstno kratkočasili. Tudi so prepevali premile domače, rodoljubne pesmice, da se je daleč na okrog razlegalo.^ Ko pa Vincenc Baumann razloži pomen veselice, ter končno 3krat zakliče „Živijo!" cesarju in cesarici, zadoneli so iz mladih in zdravih grl tako jasni in krepki glasi, da se je to slišalo daleč tje po dolini sv. Lovrenca. Pačastil nas je tudi veleeenjeni železniški nadzornik v Mariboru Ladislav Dolkovski sé svojo cenjeno rodovino, kar nas jo vse posebno veselilo. Naj bi ta mala in nježna veselica tudi nekoliko v to pripomogla, da so v mladih srcih vzbuja ia ohrani živo goreča ljubezen, in neomahljiva vdanost in zvestoba do našega milega cesarja, do mogočne Avstrije, pa tudi do premile naše slovenske domovine. Ua se je pa ta veselica pripraviti zamoglo, v to so pripomogli Ivan Lampreht, po domače Trnek, ki je radovoljno propustil prostor pri svoji kapelici, Vincenc Baumann, ki je podaril vino in druge drobnosti, kakor dobitke pri igrah in še drugi. Vsem tem ljubeznivim prijateljem mladine se tukaj dostojna zahvala izreka. ps g"-- m a il '"ù-v'-V-À »i- ■■si-' r - - , ' s.-- .'i ■t • ■ i»;.. i : > ■ ... TZJLr oiej- m 7/. jy Mn^/jcij-t. J^ Jff^mc^ii'nbP''^' ù ùartenîau-èe // ťeýel/iíffeTyo^rx