^reddvt>r se izredno hitro širi, zato so vedno večje tudi potrebe po organiziranem družbenem varstvu otrok. Težave pri otroškem varstvu bodo odstranjene z izgradnjo novega otroškega vrtca, ki Sa začeli graditi pred osnovno šolo Matije Valjavca. Gradbena dela izvajajo delavci kranjskegaProjekta, ki jim gre posel sorazmerno hitro od rok. (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 87 V*tanovitelji: občinske konference SZDL junice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Ur a .iC ~ IzdaJa CP Gla8 Kranj. Glavni e<*nik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar °lasilo soci 66 N E Z 1976 Kranj, petek, 5. 11. Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Z roko v roki študija o usmerjenem izobraževanju na Gorenjskem Kranj - Studija, ki so jo r 'Pravili avtorji v okviru Visoke j?'e za organizacijo dela v ^nju, lahko rabi v vseh yedinah za poglobljeno razpravo, i nJeJ res .še ni konkretnih mode-v "odočih organizacijskih oblik ^ednjega šolstva na Gorenjskem, Udar analize in nakazane ocene Pljujejo ugotovitev, da je ednje šolstvo sestavni del zdru-^ne8a dela. Takšna je bila .''lovna ugotovitev posebne de-j^.Vn^ skupine o omenjeni študiji, UrT° ^e na /acmJ' seJ' potrdilo fc, • Predsedstvo skupščine gorskih občin v Kranju. Do t SeJ' predsedstva so še ob/ l J P°udarili, da Je študija ^ J^ktivno pokazala, kaj na Ha »enJ's'zl> vprašanja o usmerjenem laj1,ažt?vanju bo študija torej Hff VeMko pomagala. Kazen skiT ^a Oo razprava na Gorenj-v *m Pripomogla tudi k izobliko-jfcnJU rešitev in zasnove usmerja izobraževanja v Sloveniji. jNl b f i e j »a Si e S a, niča SVEČANA PRISEGA VOJAKOV V KRANJU - V soboto, 30. oktobra, je bila tudi v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju slovesna prisega vojakov. Slovesnemu trenutku so prisostvovali razen starešin Jugoslovanske ljudske armade in starejših vojakov tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja kranjske občine, (jk) — Foto: F. Perdan ŽELEZNIKI — V nedeljo, oktobra, so na rojstni hiši dr. Franceta Kob larja v Železnikih odkrili spominsko ploščo. Slovesnosti so se udeležili štc vil ni prebivalci kraja. — Foto: F. Perdan Jesenice — Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške Železarne so podelili letošnje najvišje novatorsko priznanje, nagrado, plaketo in diplomo No-vator leta. Nagrado so podelili inž. Antonu Kelvišarju in, inž. Janezu Ko-melju, ker sta s povečanjem storilnosti in z izboljšavo kvalitete pri izdelavi patentirane žice ustvarila največ prihrankov, in sicer več kot :J milijone 700.000 dinarjev. Za prihranek in prizadevno novatorsko delo sta dobila denarno nagrado v višini 14.708 dinarjev (štiri povprečne mesečne dohodke v letu 1975), ki sta si jo razdelila v takšnem razmerju, kakor sta sodelovala pri izvedbi tehnološke in tehnične inovacije. ij % Sklepi predsedstva zvezne konference SZDL in odnosi ustanoviteljic OK SZDL - Glas 15. oktobra letos je Tanjug posredoval naši javnosti sklepe predsedstva ZK SZDL v zvezi z materialnimi problemi tako zveznih glasil kot tudi informativno političnih sredstev sploh. Tudi časopis Glas je eno izmed teh informativno političnih sredstev, o katerih je bilo govora na predsedstvu zvezne konference SZDL Jugoslavije. Tudi Glas se otepa z mnogimi potrebnimi pa tudi čisto nepotrebnimi težavami. Ena izmed njih je tudi finančna, katere vzrok in posledice so nanjo navezane: kader, vsebina, kvaliteta pisanja pa tudi bodočnost in razvoj časopisa v naslednjih letih. Iz razprav, ki so bile letos na relaciji ustanoviteljice (OK SZDL) — Glas in nekateri izvršni sveti občinskih skupščin — Glas, sklepamo, da morda nekaterim le niso v celoti znana, sicer pa jasno začrtana in postavljena stališča naših najvišjih družbenopolitičnih organizacij o pomenu in vlogi sredstev javnega obveščanja, kamor sodi tudi tisk, torej tudi Glas, glasilo SZDL za Gorenjsko. Povedati moramo namreč, da je danes 5. november 1976, vendar Glas še vedno nima rešenega vprašanja višine prispevkov ustanoviteljic (razen OK SZDL Jesenice, ki so svojo obveznost že 100 % poravnale), pa čeprav je bila razdelitev prispevkov na občine sprejeta na vseh političnih forumih že v začetku letošnjega leta: na izdajateljskem svetu Glasa, na vseh OK SZDL in na medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko! Zato ČP Glas ob 9-mesečnem obračunu čisto po nepotrebnem izkazuje izgubo. To pa je tudi razlog, da danes ponatiskujemo del sprejetih stališč, za katere menimo, da jih je potrebno še posebej poudariti, da z njimi seznanimo tiste naše bralce, ki tega niso zasledili v dnevnem tisku, pa tudi posameznike in organizacije, ki jim je skrb za informiranje in za položaj, vlogo, pomen ter nadzor nad delovanjem sredstev javnega obveščanja ena izmed nalog. »Upoštevaje specifičnost informativno-političnih glasil, njihov družbeni pomen in obveznosti, da popolno pravočasno in realno obveščajo vsakega delovnega človeka v naši samoupravni družbi, predsedstvo predlaga, da se vsi ustanovitelji pogovore o svojih obveznostih in se konkretneje vključijo v urejanje materialnih problemov informativno-političnih glasil. Ustanovitelj vsakega glasila naj bi pretresel materialne odnose, v kakršnih glasilo posluje, in dal pobudo za ustrezne* ukrepe s strani pristojnih organov, hkrati pa naj bi se pogovorili o obveznostih samih glasil, da bi se izboljšal njihov materialni položaj. Predsedstvo je mnenja, da bi morali pri ukrepih, s katerimi naj bi opravili zdajšnje materialne težave, uskladiti izpolnjevanje družbenopolitične funkcije glasil z njihovim položajem ozd, ki posluje na temelju dohodka. Dolžnost ustanovitelja je, da skupaj z organi družbenopolitične skupnosti razpravlja o materialnem položaju vsakega konkretnega glasila in se loti ukrepov, da bi si zagotovili materialne pogoje pri izpolnjevanju družbene funkcije glasil (kako zagotoviti sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo, za sistemske in zakonske olajšave, za materialne možnosti za izpolnjevanje kadrovske politike v glasilih itd.).« I. S. 4. STRAN: Srditi obračun Izredno nezadovoljni delavci TOZD Transtu-rist, tovorni promet v Skofji Loki, so z zagrizeno prepričljivostjo na nedavnem sestanku izpovedali vse, kar jih teži — Nizek osebni dohodek povod za srditi obračun lastnega dela, gospodarjenja, predvsem pa samoupravnih odnosov v TOZD. P! XVII. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 26. DECEMBRA Novounia SEJEM V RAN, I Naročnik: Nova oskrunitev partizanskega spomenika na Koroškem CK ZKS o usmerjenem izobraževanju Komisija predsedstva CK ZKS, ki je sredi prejšnjega tedna razpravljala o usmerjenem izobraževanju, je ugotovila, da se posebne izobraževalne skupnosti, ki naj bi bile gibala reformnih procesov v usmerjenem izobraževanju in družbeno ekonomskih odnosih, razvijajo vse prepočasi. Spomin na potres Konec oktobra je minilo sedem let, odkar je Bunjaluko porušil katastrofalni potres. Doslej so adaptirali več kot 6000 stanovanj, zgradili več kot 3000 novih, zraslo je več sto novih šol, mesto pa se je povečalo za 50.0(K) novih občanov. Od lanskega leta je Banjaluka tudi naš najmlajši univerzitetni center. Višje pokojnine Sredi novembra bo skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja razpravljala o predlogu za zvišanje pokojnin v prihodnjem letu: s 1. januarjem naj bi se pokojnine povečale za 12 odstotkov, to pa bi bila samo akontacija na celotno povečanje, ki se predvideva na 17 odstotkov. To pa bo mogoče izračunati šele v februarju, ko bodo znani podatki o povečanju nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega. Že z decembrsko pokojnim) pa naj bi upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, prejeli zaradi podražitev v oktobru enkratni dodatek v višini 100 din (50 din za november in december). Nižja stopnja rasti cen Slovenski izvršni svet je ocenil letošnjo rast cen za umirjeno, in to na vseh področjih kakor tudi to, da se inflacija postopno obvladuje. Stopnja rasti cen je bila letos najnižja v zadnjih letih. Do septembra letos je bil porast življenjskih potrebščin kar trikrat manjši kot v lanskem enakem obdobju. Predvidevanja za zadnje četrtletje leta pa so v znamenju nekoliko hitrejšega naraščanja cen proizvajalcev. Dve tretjini otrok ob strani Kot so povedali na republiškem odboru zveze društev za pomoč duševno prizadetim je potrebno v naslednjem letu povečati število teh društev v republiki, zdaj jih je 35, in bolj pritegniti v delo ter bolj informirati starše, kam naj se obrnejo po pomoč za svoje otroke. V Sloveniji je še vedno kar dve tretjini zmerno in huje prizadetih otrok brez usposabljanja. Končano Borštnikovo •srečanje Z razdelitvijo nagrad in priznanj se je v Mariboru končalo letošnje Borštnikovo srečanje slovenskih dramskih gledališč. Za najboljšo predstavo je bila razglašena celjska uprizoritev Pohujšanja v dolini šentflorjanski v režiji Mi-leta Koruna, Borštnikov prstan za življenjsko delo pa je prejel član Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Rado Nakrst. Posojilo za ceste zaključeno Konec oktobra se je zaključil Opis slovenskega posojila za ceste. Čeprav je bil predviden vpis posojila v višini 900 milijonov din, pa so občani in delovne organizacije vpisali kar za 34 odstotkov več posojila, to je 12 milijarde novih din. Posojilo je vpisalo več kot 650.000 občanov ter 665 temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Najuspešnejši v tej akciji za posojilo so bili v občini Žalec. Prav sedaj pa se pripravljajo na posojilo za ceste tudi v Hrvatski, kjer naj bi do marca prihodnjega leta zbrali s posojilom 2,5 milijarde din ali 22 odstotkov od vsote, ki naj bi jo vložili v ceste do leta 1980. Kranj Na 120. redni seji se je v sredo, 3. novembra, sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Na dnevnem redu je bila razprava o povzetkih j/ analize o vzrokih za mladoletno prestopništvo v kranjski občini v minulih treh letih in na podlagi ugotovitev razprava p nalogah v prihodnje. Razen tega pa je izvršni svet razpravljal še o poročilu o javnem cestnem prometu v ožjem delu mesta Kranja in o nekaterih področjih na tem področju. Včeraj, 4. novembra, opoldne se je pri občinski konferenci socialistične zvezi Kranj sestal svet za socialno politiko in zdravstvo in obravnaval predlog samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti za socialno politiko, zaposlovanje in otroško varstvo. Na dnevnem redu je bilo tudi gradivo za razpravo o združevanju v zdravstvu. V ponedeljek, 8. novembra, opoldne se bo pri občinski konferenci socialistične zveze Kranj sestal svet za vzgojo, izobraževanje, kulturo in telesno kulturo. Obravnaval bo predlog samoupravnih sporazumov o srednjeročnih načrtih samoupravnih interesnih skupnosti in d študiji usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem. A. Ž. Radovljica Na podlagi akcijskega programa in rokovnika za nadaljnje usklajevanje in spremljanje srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti se je ta teden sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Obravnaval je predlog spremembe oziroma dopolnitve družbenega dogovora o temeljih srednjeročnega plana občine, ki ga je pripravil oddelek za gospodarstvo občinske skupščine. Za izvajanje začrtanega akcijskega programa o usklajevanju in spremljanju srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti y radovljiški občini skrbi koordinacijski odbor za planiranje pri predsedstvu občinske konference socialistične zveze. Po tem programu se bodo sredi prihodnjega tedna sestale tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva in telesne kulture in obravnavale predloge samoupravnih sporazumov. A. Z. Škofja Loka Občinska konferenca ZK Škofja Loka je pripravila seminar, na katerem so razpravljali o kulturnem življenju v občini. Osnovne organizacije ZK bodo organizirale skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, tako z osnovnimi organizacijami sindikata kot tudi s krajevnimi konferencami SZDL razprave o kulturi v občini in se tako vključile v aktivna prizadevanja za razreševanje perečih idejnih in drugih kulturnih problemov. D. S. Tržič Predsedstvo občinske konference ZSMS Tržič se je sestalo na drugem rednem zasedanju in razpravljalo o gradivu za sejo republiške konference ZSMS. Tržičani so menili, da je v gradivu premalo napisanega o konkretnih akcijah in sodelovanju med republiško konferenco in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Kritično so obravnavali tudi delo medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko in klubsko dejavnost mladih v tržiški občini. Največja ovira je pomanjkanje prostorov. Mladinski klub oziroma sindikalna dvorana razpada. Kljub temu v njej še vedno vadijo folkloristi, šahisti in nekateri ansambli. Vendar bo treba dvorano zapreti in poiskati za te aktivnosti druge prostore. Mladinsko predsedstvo je nadalje podprlo akcijo za ustanovitev mladinskega pevskega zbora in prizadevanja za poživitev mladinskih plesov, ki bodo združeni s posebnimi programi. Razen tega se je predsedstvo odločilo pomagati nekaterim osnovnim organizacijam na osnovnih šolah in priporočilo, da so priprave na referendum ena najpomembnejših nalog osnovnih organizacij ZSMS. J. Kepic Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so se dogovorili, da bodo člani odbora še naprej obiskovali krajevne organizacije SZDL in o vsakem obisku napisali poročila, ki bodo eden od temeljev ocene delovanja krajevnih organizacij in konferenc. Razen tega so soglašali s predlogom, da se za uresničevanje sklepov RK SZDL izdela za Gorenjsko enoten program uresničevanja. Izvršni odbor je odobril pomoč Športnemu združenju »5. avgust« iz Tržiča in Gasilskemu društvu Podljubelj ter se odločil za nakup literature, ki bo pomagala pri izobraževanju aktivistov SZDL. -jk Priprave na volitve Občinska konferenca SZDL Jesenice je pripravila program dela za uspešno pripravo na volitve v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih v letu 1978 Jesenice — V Četrtek, 28. oktobra, je bila na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so obravnavali predlog srednjeročnega načrta časopisnega podjetja Glas in ga z nekaj pripombami sprejeli ter se menili o pripravah na volitve v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1978. Krajevne konference SZDL in sindikalne organizacije v organizacijah združenega dela čaka v naslednjem obdobju obilo dela. Tako naj bi najprej preverili delovanje delegatskega sistema, evidentirali možne kandidate ter izvedli predkandidacijske postopke. Koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja naj bi začeli z aktivnim delom, ko naj bi ovrednotili dosedanje delo in kadrovsko strukturo obeh delegacij in članov delegacij, organov samoupravljanja, nosilcev vodilnih funkcij in organov samoupravnega nadzora. Povsod tam, kjer bo ocena potrdila ustreznost kadrovske strukture in kjer bodo za nadaljnje opravljanje funkcije podani objektivni in subjektivni pogoji, naj bi zagotovili kontinuiteto, tam pa, kjer dosedanje delo ni bilo uspešno tudi zaradi pomanjkljivosti v organizacijski in v kadrovski sestavi organov, naj bi zagotovili oblikovanje dodatnih meril in ustrezno uresničili načelo zamenljivosti. Takoj nato naj bi evidentirali možne kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti ter za izvršilne organe in nosilce posameznih vodilnih funkcij v skupščinah. Svoj program bo pripravila tudi volilna komisija pri občinski konferenci SZDL, ki bo sodelovala s koordinacijskimi odbori za kadrovska vprašanja v združenem delu in v krajevnih skupnostih. Precej dela pa. čaka v naslednjih mesecih tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL, ki bo moral poleg ocene delovanja delegacij in skupščin oceniti še nosilce vodilnih funkcij v občini, ob koncu uskladiti predloge in izdelati pregled usklajenih evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij iz združenega dela, krajevnih skupnosti in občine. D. S.* Odkritje spomenika padlim borcem Gorenja vas v Poljanski dolini — Tudi po vsej škofjeloški občini so bile ob dnevu mrtvih. 1. novembru, številne svečanosti in komemoracije ob spomenikih, spominskih obeležjih padlim borcem ter na grobiščih, kjer so pokopani posmrtni ostanki tistih, ki so izgubili življenje v boju proti okupatorju. V Gorenji vasi so že v petek popoldne svečano odkrili nov spomenik štirim padlim borcem, ki so padli na njihovem področju. Svečanost je ob pomoči mladih, učencev osnovne šole »Ivan Tavčar« iz Gorenje vasi, s pomočjo učiteljev in iniavila ZZR NOV Gorenja vas. Predstavniki go-renjevaške borčevske organizacije so se ob tej priložnosti najtopleje zahvalili mnogim delovnim organizacijam, ustanovam in posameznikom, ki so pripomogli piri postavitvi res lepega spomenika. Po odkritju spomenika na pokopališču je bjla konic morativna svečanost tudi pri spomeniku padlim borcem v spodnjem delu Gorenje vasi. Tu je zbranim o pomenu praznika spregovoril predsednik krajevne organizacije ZZR NOV Gorenja vas Peter Kumar. i« Spomenik padlim borcem Domnove čete na Komelju pred odkritjem 28. maja 1972. — Foto: D. Feldin KOMFLJ — Ponoči s sobote, 30. oktobra, na nedeljo, 31. oktobra, je pod vrhom Komelja nad Pliberkom, blizu kmeta Franca Gutovnika, Cimperca po domače, spet zadonela eksplozija. Njena ruSilna sila je raznesla spomenik borcem in kurirjem Domnove čete, ki je bil odkrit 28. maja leta 1972. Področje Komlja je bilo med vojn° izrazito partizansko. Tod leze številne slovenske vasi Smarjeta, Grablje, BivSak, Komelj itd. Prebivalci domačij, ki leže tik ob avstrijskojugoslovanski meji, so bu> naklonjeni partizanom in imeli zaradi tega tudi 22 žrtev. Se posebno tragičen pa je bil dogodek, ki se je pripetil poleti leta 1944. Zaradi izdaje so esesovci pobili in skupaj z gospodarskim poslopjem zažgali 12 borcev f kurirjev Domnove čete na čelu s komandirjem Cirilom Sorlijem-Domnom, znanim koroškim prvoborcem, ki je bil doma v Lobniku nad Železno Kaplo. Vedno glasnejše so bile zahteve, da je treba v spomin na tragedijo postaviti dostojen spomenik. Zveza koroških partizanov in republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije sta želje uresničila kljub težavam pri pridobitvi dovoljenj* za postavitev in odkritje spomenika. Udeležil sem se odkritja spomenika v Komelju. Pred tem je pliber&ki dekan n* prostem pri kmetu Cimpercu opravil obred in spomenik blagoslovil. Spomenik p« )e odkril predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prusnik-Gasper, udeleženec bitke pri kmetu Cimpercu. Kot udeležencu slovesnosti mu bo ostal dogodek z* vedno v spominu. »Blagoslovljeni« spomenik so najmračnejSe sile Avstrije razstrelile, vend*r krvi, ki so jo prelili borci Domnove čete, s tem s koroških tal niso zbrisali. Ponovil0 pa se je tisto, kar je povedal Karel Prusnik-Gasper ob odkritju spomenika 1,8 Robežu: »Danes spet postavljamo spomenik prvemu oboroženemu boju proti nacistični Nemčiji. Nič lažjega ni, kot to, da ga zopet oskrunijo, saj proti nacističnemu vandfl" lizmu in mračnjaštvu, proti zločinu Se ni zrasla zdravilna roža. To vedo najbolje tudi avstrijski kriminalisti.« Komeljski spomenik je bil razstreljen ponoči, ko je divjala nevihta. Vendar je bilo dejanje skrunilcev se stra&nejSe od te nevihte! Zato obtožujemo take in podobne zločine v Avstriji, ki so jih zagrešile nacistične in fašistične sile, hkrati P" nudimo podporo slovenskemu življu na Koroškem, ki naj se naprej vztraja v borbi proti tem silam. Njih uničenje Slovencem sele zagotavlja svobodno in lepše življenje! F. 1). - »Srečko« Amerika je dobila novega predsednika VVASHINGTON — Po osmih letih republikanske vladavine stopajo v Združenih državah Amerike spet na oblast demokrati. Njihov kandidat Jimmy Carter je n«» torkovih volitvah zanesljivo premagal republikanca in dosedanjega predsednik* Geralda Forda in postal 39. predsednik v zgodovini Združenih držav Amerike-Zmaga demokratov je pomembnejša tudi zaradi tega, ker sta odslej tako zakon«" dajna kot izvrSna oblast v rokah te stranke. To se je zadnjič zgodilo v letih, ko je bij za ameriškega predsednika izvoljen demokrat Lvndon Johnson. Komentarji ob izvolitvi Carterja za novega predsednika Združenih držav, dolžnost bo prevzel 20. januarja leta 1977, so za zdaj Se zadržani. Vendar svetovni politični krogi sod i joda se ameriška politika bistveno ne bo spremenila in se bo gibala po dosedanjih tirnicah. Carterjeva izvolitev je bila Se najbolj občutna v svetovnem finančnem sistemu. Vrednost dolarja je padla, valute evropskih držav pa so se povzpele. Kdo je novi ameriški predsednik? James Earl Carter ali kratko Jimmy Carter je star 52 let. Po poklicu Je elektronski inženir in nekdanji pridelovalec araSidov. Rodil se je na jugu države Georgije in se odločil za mornariško kariero. Med vojno je Študiral na institut" tehnologijo v Atlanti in diplomiral iz elektronike. Leta 1942 je postal predavatelj nB pomorski akademiji in kasneje mornariški častnik. Po očetovi smrti se je posvetu farmi, vendar seje leta 1962 odločil za politiko. Njegova pot seje vzpenjala izredno strmo. Se isto leto je bil izvoljen v senat zvezne države Georgije, leta 1970 P* Jc postal guverner te države. Izvolitev za predsednika ZDA pomeni vrhunec njegove politične poti! Za Carterja pravijo, da je vztrajen in dosleden, skratka, človek, k« ve, kaj hoče. Taksen je bil tudi v predvolilnem boju. Američanom je ponudil nekaj novega, čeprav precej negotovega. Vendar so se volivci odločili zanj. S tem Pa *° zadali težak udarec Fordovi odministraciji, ki je prav tako ne gre zapostavljati, »*1 je vodila Ameriko v težkih časih, ko so bili v ospredju Vietnam, Bližnji vzhod, Indokina, afera VVatergatte itd. Torkove volitve so nesporno pokazale, da večin' Američanov prav to ni bilo vSeč! J. Košnjek Osnutek že v javni razpravi Slovenije. Občinski odbori sindik*1* bodo posredovali pripombe u?I*r^, nim republiškim odbprom sindik* Ta teden je prišel v javno razpravo osnutek sindikalne liste za prihodnje leto. Osnutek je na zadnji seji sprejelo predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Javna razprava naj bi ga ovrednotila in mu dodala še druge predloge. Trajala naj bi do začetka decembra, listo za prihodnje leto pa naj bi sprejeli najkasneje do sredine decembra. Tako bi lahko delovne organizacije njena določila vgradile v svoje interne akte in samoupravne sporazume panog ter družbene dogovore regij in jih vnesle v plane gospodarjenja za prihodnje leto. Osnutek prinaša tri bistvene spremembe: v uvodnem delu prinaša novosti v sistemu delitve in nagrajevanja po delu, kjer se v večji meri upošteva minulo delo; regres za letni dopust ne bi delili vsem zaposlenim enako, temveč po socialnih merilih; dodatki za terensko delo pa naj bi v resnici postali nadomestilo za večje stroške, ki jih ima delavec, ki dela na terenu. Javna razprava pa bo potekala takole: do 20. novembra bodo o osnutku sindikalne liste za prihodnje leto razpravljali v osnovnih organizacijah in v občinskih odborih sindikata, razpravo pa bodo usklajevali občinski sveti zveze sindikatov ...... .v.Kv^..c»w... "- ŠIVILJA SONJA GUZELJ enem tudi jasno, da ne morejo biti prav vse m vsake ženske roke tako zelo spretne. »Šivilja sem že trinajst let,« pravi Sonja, »končala sem poklicno solo in se nato zaposlila v Kroju. Šivanje me je vedno veselilo, zato sem se tudi odločila za poklic šivilje.« V škofjeloškem Kroju, kjer izdelajo plaše v treh urah, so delavke nagrajevane po doseganju norm in zato si prizadevajo, da bi prav vsak dan izpolnile svojo delovno obveznost. Različne »faze« šivanja so tudi različno nagrajevane, vendar Sonja pravi, da je enkrat malce težje doseči normo, drugič spet šivajo takšne dele. ki zahtevajo manj dela in tako se pravzaprav vse »zgii-ha«. »V tej delovni organizaciji sem zadovoljna in ne bi menjala, prav tako kot ne bi hotela opustiti svojega poklica, za katerega sem se izučila, saj ga imam kar rada. V Kroju se z delavkami dobro razumemo, v novih prostorih so delovni pogoji znatno ugodnejši, imamo urejeno prehrano, prevoz na delo (vozim se z avtobusom) in razmeroma dober osebni dohodek. Mesečno ob doseganju norme zaslužim okoli 3200 dinarjev.« Sonja je mati dveh predšolskih otrok in z varstvom nima težav. Z vsem je zadovoljna, tako na delovnem mestu kot tudi v okolju, kjer se je rodila in kjer živi s svojo družino. Poleti odhajajo na dopust, k morju, imajo svoje stanovanje in dobro se razumejo. Sonja je tudi med delavkami v Kroju priljubljena, zaradi svojih delovnih sposobnosti in zaradi svojega odkritega in poštenega značaja. »Vse dopoldne hitimo z delom, a se vedno se najde čas, da se malce pomenimo, se pogovorimo, spoznavamo. Mlade, mlajše? Kar pridne so, hitro se privadijo stroju in delu, nimamo jim kaj očitati.« In doma, tako spretna šivilja kot je Sonja bi mimogrede lahko šivala tudi doma, pa ne le za dom? »Ne, čeprav imam šivalni stroj, šivam le za družino. Saj ni časa, pri dveh majhnih otrokih je po .sihtu' dovolj drugega dela.« Sonja (Juzeljeva se je spet sklonila k stroju, da v nekaj sekundah zašije del plašča, ki bo že danes lahko visel v modni trgovini pri nas ali v svetu. 1). S. kontrole. Vozniki so ovrgli neveljavni pravilnik in imenovali komisijo, ki bo pripravila predlog novega pravilnika. »Vi« in »mi« so torej srdito obračunavali med seboj tudi po dragih perečih vprašanjih ali bolje; enkrat torej so se medsebojno zel' konkretno informirali in nič ne ae, če je bila beseda kot konj v diru, na, katerem so sedeli neugnani jezdecj, včasih prenapeti samo. zato, ker so hoteli natančno spoznati, kako se gospodari (»kako nam oni gospodarijo!«). Zal mi je nemogoče obsojati nje, da se niso udeleževali sestankov, da razprave o osnutku zakona o združenem delu zaradi slabe udeležbe sploh ni bilo, kajti še vedno sem trdnega prepričanja, da je nesprejemljiv, če ne celo nedopustljiv odgovor, da so sami krivi za nezainteresiranost in za neudeležbo. (Informiranje ni le pravica delavca, je tudi dolžnost vseh družbenih subjektov, ki tako omogočajo neposredno upravljanje družbe!) Će bi bilo zadovoljivo, vsem razumljivo, dostopno, sprotno, vsestransko, ne bi bilo nikakršnih skrajno osupljajočih »vi« in »mi«, bili bi aktivni družbenopolitični organi in nasploh zgledno samoupravljanje in samoupravni odnosi, ki menda ja niso danes več nekakšna utopija, temveč že kako zakoreninjena, resničnost v domala sleherni sredini. Na zboru je bilo zadušljivo, zelo utrujajoče, pa ne le zaradi zagrizenega nemira, ki ga je predvsem stopnjevala popolna neobveščenost, temveč tudi zaradi zapravljene priložnosti, da bi se začeli dogovarjati, sporazumevati. Minula praksa je morala biti verjetno dokaj klavrna in popolnoma nesamoupravna; kaj verjetno, sestanek je dokazal, da je bilo tako edino možno! A je bil v bistvu vendarle začetek, korak naprej. Odgovornost je zdaj na družbenopolitičnih organizacijah in nato na slehernemu v kolektivu. Kako pravzaprav preprosto se bo izkazal uspeh tedaj, ko bo vidno, da bodo vozniki ognjevito razpravljali, hrabro in smelo dokazovali svoj prav, a niti enkrat samkrat ne bo slišati nikakršnega »vi« in »mi«. Ne s sedežev v dvorani in ne s sedežev izza mize predsedujočega, ne iz šoferske kabine in ne iz pisarne vodilnega! Darinka Sedej Program je treba dopolniti Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na seji 22. oktobra obravnaval progiam razvoja kovinske industrije v občini. Srednjeročni razvojni načrt sta predložili Tovarna verig Lesce in Tovarna vijakov Plamen iz Krope. Izvršni svet je menil, da bi bilo treba tako program Verige kot Plamena dopolniti, med drugim tudi zaradi nekaterih- organizacijskih sprememb. Tako se je na primer Verigi med tem časom pridružila tudi delovna organizacija TIO Lesce. Posebej pa so na seji razpravljali tudi o tistem delu razvojnega načrta obeh delovnih organizacij, ki se nanaša na izvoz. Menili so, da danes tudi v nekaterih vzhodnih državah gradijo podobne tovarne. Tako je čez čas moč pričakovati, da se bo izvoz izdelkov v te države postopoma zmanjševal. Po drugi strani pa na zahodnem trgu že danes ugotavljajo izredno močno konkurenco. Po mnenju razpravljavcev bi bilo zato treba temeljito preučiti in oceniti sedanji proizvodni načrt in ga primerno prilagoditi potrebam tako na domačem kot na tujem trgu. Zato so se dogovorili, da bodo primerno dopolnjen program ponovno obravnavali na eni prihodnjih sej izvršnega sveta. A. 2. Petek, 5. novembra 191$ ---1 Osnovna šola Stanka Mlakarja Šenčur ponovno razpisuje prosto delovno mesto učitelja v oddelku podaljšanega bivanja — učitelj razrednega pouka. Delovno mesto je razpisano za določen čas do 25.6. 1977. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop dela takoj. Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri »ŽITO« Ljubljana, n.sol.o. TOZD - TRIGLAV Lesce, n.sub.o. objavlja prosta delovna mesta za novo prodajalno v Bohinjski Bistrici 1. poslovodje II. 2. prodajalca I. 3. prodajalca II. dve delovni mesti Pogoji: pod 1.: VK delavec trgovske ali gostinske stroke z 2 leti delovnih izkušenj ali KV delavec iste stroke s 4 leti delovnih izkušenj, pod 2.: KV prodajalec trgovske ali gostinske stroke z enim letom delovnih izkušenj, pod 3.: KV prodajalec mešane ali živilske stroke z enim letom delovnih izkušenj ali PK prodajalec iste stroke s 3 leti delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o zahtevanih pogojih je treba poslati v 15 dneh kadrovski službi »ŽITO« Ljubljana, n.sol.o. TOZD - TRIGLAV Lesce, n.sub.o. Šobčeva 15, Lesce. Nastop dela 15. dec. ali po dogovoru. Za vsa delovna mesta je predvideno 2-mesečno poskusno delo. O. Razpisne komisije delavskih svetov Delovne organizacije TVL TOZD - Vijakarna, Lesce TOZD — Verigama, Lesce TOZD — Sidrne verige, Lesce TOZD — Kovačnica, Lesce TOZD — Orodjarna, Lesce, ki so v sestavu delovne organizacije Slovenske železarne — -TOVARNA VERIG v Lescah, Alpska c. 43 razpisuje na podlagi ustreznih določil statuta delovne organi* zacije, statutov temeljnih organizacij in sklepov delavskih svetov DO, TOZD in skupnih služb naslednja delovna mesta: 1. individualnega poslovodnega organa delovne organizacije (glavni direktor) 2. individualnega poslovodnega organa (vodje TOZD) za TOZD — Vijakarna, Lesce TOZD — Verigama, Lesce TOZD — Sidrne verige, Lesce TOZD — Kovačnica, Lesce TOZD — Orodjarna, Lesce 3. vodij sektorjev v skupnih službah a) vodja splošno-kadrovskega sektorja b) vodja finančno-računovodskega sektorja c) vodja komercialnega sektorja č) vodja tehničnega sektorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: — da ima visoko izobrazbo strojne, metalurške, ekonomske ali orgf nizacijske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, — izpit iz zunanjetrgovinskega poslovanja, — da predloži kratek koncept dela in razvoja delovne organizacije, pod 2.: — da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne, metalurške, ekonomske ah organizacijsko proizvodne smeri in najmanj 4 leta z visoko in 5 lefc z višjo izobrazbo delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj 2 leti na vodstvenem delovnem mestu, — pasivno znanje vsaj enega tujega jezika, — da predloži kratek koncept organizacije vodenja in proizvodnje v temeljni organizaciji. pod 3.: a) — visoka izobrazba pravne ali sociološke smeri in 5 let prakse v poklicu, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, b) — visoka izobrazba ekonomske smeri in vsaj 5 let prakse v finanč- nem ali računovodskem poslovanju profila inženir, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, — izpit iz zunanjetrgovinskega poslovanja, c) — visoka izobrazba ekonomske smeri in vsaj 5 let prakse v komer- cialnem poslovanju profila inženir, — ostali pogoji isti kot pri vodji finančnega sektorja, č) — visoka izobrazba strojne smeri in vsaj 5 let prakse v poklicu, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, — izpit iz zunanjetrgovinskega poslovanja in varstva pri delu. Poleg navedenih pogojev morajo vsi kandidati izpolnjevati pogoje po 134. členu zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur. list SFR^ št. 22/73 in 63/73). Prav tako morajo kandidati izpolnjevati moralne kvalitete in imet1 ugodne družbenopolitične karakteristike, ki se kažejo v pozitivnem ustvarjalnem odnosu do dela, sodelavcev in delovne organizacije tef v odnosu do zakonitosti in zaščite socialističnih pridobitev. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Izbira kandidata bo opravljen9 v .10 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. Dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev, potrdilo o nekazno* vanju in potrdilo, da niso v kazenskem postopku, naj kandidat pošljejo s pismeno ponudbo v zaprti ovojnici pod šifro »za rfz* pisno komisijo TOZD, skupnih služb ali delovne organizacije* na kadrovski oddelek, Slovenske železarne — TOVARNA VERIG LESCE, 64248 Lesce, Alpska c. 43. Knjigi izbranih del Toneta Čufarja Jesenice — Kulturno umetniški klub pri DPD Svoboda Tone Cufar bo ob letošnjem dnevu republike izdal kot deveto in deseto knjigo Male Čufarjeve knjižnice dve knjigi izbranih del delavskega pisatelja in pesnika Toneta Čufarja. V knjigah bodo izšle Cufarjeve Črtice, povesti in mladinska proza ter življenjepis in delo jeseniškega proleta-skega pisatelja in pesnika. Objavljeni Cufarjev portret v prvi knjigi je prispeval akademski slikar Jaka Torkar, v drugi knjigi pa Nande Vidmar. Razen tega bodo ljubitelji Toneta Čufarja lahko v izbranih delih prebrali daljša prozna dela ter dramo Polom. Denar za izdajo obeh knjig sta prispevala jeseniška kulturna skupnost in delovni kolektiv jeseniške železarne, ki sta vsak namenila Po 60.000 dinarjev, knjigi pa tiska časopisno podjetje Gorenjski tisk v Kranju. D. S. 300 prireditev Škofja Loka — Čeprav ima Loško gledališče manj ustrezne prostore, ki ovirajo njegovo širšo dejavnost, je imelo lani šest dramskih predstav, enajst otroških, komedijo in dve gostovanji, predstave pa so doživele več ponovitev. Zveza kulturno prosvetnih organizacij združuje Petindvajset kulturno-umetniških društev, tri orkestre, enajst pevskih zborov, več kvartetov in manjših pevskih sestavov. Skupaj z razstavami na galeriji na gradu je bilo lani okoli 300 prireditev. Vendar pa so nezadovoljni z obiskom, kajti le 192 obiskovalcev na predstavo gledališča je vendarle premalo. Predstave so bile dovolj kvalitetne, a obiska žal ni bilo. Že s samoprispevkom so se odločili tudi za obnovo Loškega gledališča in tako upajo, da bodo z novimi prostori boljše možnosti za živahnejše kulturno življenje v občini. D. S. Jeseniški slikarji v Brestanici in Trbovljah Jesenice — Jeseniški slikarji, združeni v likovni sekciji DOLI K, so minulo soboto pripravili svojo kolektivno slikarsko razstavo v Brestanici, po tej razstavi pa se bodo s svojimi deli predstavili še v Trbovljah. Jeseniški amaterski slikarji sodelujejo na razstavi z 32 deli. Slikarji !Z Trbovelj bodo jeseniškim slikarjem vrnili obisk še letos decembra, Medtem ko bodo slikarji iz Brestanice razstavljali na Jesenicah po novem letu. D. S. % Šil?1®. Razstava v Škofji Loki Škofja Loka — V petek, 29. oktobra, so v galeriji na loškem gradu odprli razstavo slikarskih del slikarke Jele Trnkoczv. Retrospektivno razstavo je pripravil XXI. dolenjski kulturni festival v Kostanjevici n& Krki na Dolenjskem. -jg Uspela gostovanja Prešernovega gledališča Zadnji teden oktobra je Prešernovo gledališče izpolnilo s številnimi UsPešnimi gostovanji. Lutkarji kranjskega gledališča so nastopili z Uspelo postavitvijo »Janka in Metke« na mednarodnem festivalu esperantistov v Zagrebu. Zanimivost: lutkovno predstavo, ki so si jo naJrnlajši Kranjčani ogledali preteklo sezono, so za ta festival naštu-uirali v esperantskem jeziku. 29. 10. 76 pa je Prešernovo gledališče gostovalo v Mestnem gledališču ljubljanskem z lanskoletno uspešnico »Hitler v partizanih« J1- Hadžida. Gledalci, ki so polnoštevilno zasedli dvorano, so izredno toplo pozdravili kranjsko predstavo. Uspeh predstave v Ljubljani Potrjuje tudi ponovno vabilo Mestnega gledališča ljubljanskega za gostovanje v novembru. Naslednji dan pa so kranjsko gledališče gostili Kamničani, ki so si °gledali otvoritveno predstavo letošnje sezone »Krefle« I. Potrča. Ob teh Številnih gostovanjih pa že tečejo priprave za naslednji predstavi: »Razbiti vrč« in »Maks žvižgat«. M. L. Gorenjski muzej ^ Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. Stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Zasilna bivališča *?a Tolminskem in Goriškem po potresu 1976, ki jo je pripravil in posre-lhif' Gorižki muzej v Novi Gorici, v 2. nadstropju iste stavbe pa si ot- 1 °gledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. ^galeriji Mestne hiše je pripravil svojo četrto razstavo Aktiv likovnih Pedagogov Gorenjske: Likovna dejavnost učencev osnovne šole Luci-J&n Seljak v Kranju. Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji iste stavbe je na ogled razstava fotografij Marka Aljančiča »Sonce skrilo je oraz« — s poti po Koroškem, v kleti Prešernove hiše pa je odprta razstava Pesniški listi Andreja Kokota. V k , oaročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna orba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, p galerijskih prostorih iste stavbe pa je odprta razstava I veta Subica partizanska grafika. azstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje Popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. , kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove "rigade. .Stari Fužini je stalna razstava Planšarska kultura v.Bohinju. Zbirka Je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure. Druga razstava del kiparja Ceneta Ribnikarja Ta mesec bo v tržiškem paviljonu na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Ceneta Ribnikarja, tržiškega rojaka, ki se nam je s samostojno razstavo svojih del prvič predstavil pred dvema letoma. Že takrat smo občudovali njegove stvaritve, s katerimi nas je prepričal, da išče nove prostorske kakovosti in svojstven likovni izraz. V zadnjem času pa se je forma Ribnikarjeve skulpture izčistila, vsi nepotrebni detajli so odpadli, avtor se je približal čistejši, elementarni formi. Še vedno gre za ukrivljene linije, ki jih kipar oblikuje iz afriškega lesa in ki se v nekaterih primerih približujejo krogu, včasih pa tudi ostrejšim oblikam. Avtor se izogiba slikovitim efektom, ki pogosto niso v prid likovnemu izražanju in gledalca celo zavajajo; pač pa je Ribni-kar našel pot do poenostavljenih in čistih linij, kar je gotovo bistven korak naprej v njegovem umetniškem razvoju. Čeprav je prišel avtor v nekaterih primerih do enakih likovnih rešitev, ki so se mu porajale že pred dvema letoma, je vendar zaradi večje angažiranosti pri reševanju likovnega problema zdaj vpliv njegovih stvaritev na gledalca znatno večji. Gotove skulpture avtor še oplemeniti s patino, ki lesenim ploskvam jemlje ostrino njihove beline in .dodaja stvaritvi še novo vrednoto, ki vzpostavlja boljšo povezavo med kipom in gledalcem. Razstavo bodo odprli drevi, 5. novembra, ob 18. uri s koncertom, ki ga bosta izvajala altistka Marija Bitenc-Samčeva in pianist Andrej Jarc. Razstava bo odprta do 30. novembra. S. R. J ubilej tržiških folkloristov Tržič — Na pobudo župana pobratenega francoskega mesta Ste Marie aux Mineš Paula Baumana so pred desetimi leti v tržiški občini ustanovili folklorno skupino Karavanke. V kratkem času se plesalci iz Tržiča niso predstavili le domačemu občinstvu, temveč tudi jugoslovanskemu, gostile pa so jih tudi številne tuje države. Železno voljo so pokazali folkloristi v teh letih. Kljub delu in študiju so našli čas za naporne vaje, potovanja in še odgovornejše nastope. Leta 1973 so prejeli kot najprizadevnejše kulturno društvo v tržiški občini Kurnikovo nagrado. Dejavnost folklorne skupine Karavanke ni ozka. Tržičani so pobrateni z enako skupino Branko Cvetkovič iz Beograda, ki združuje železničarje in brodarje, privržence folklornih plesov. Razen tega folkloristi občasno sodelujejo tudi s pevskim kvintetom Bratje Zupan, ansamblom Peto kolo in pevcem Jankom Ropretom. V počastitev 10. obletnice delovanja so v tržiškem muzeju odprli razstavo o desetletnem delu skupine, pripravili samostojni koncert, obnovili garderobo in pripravili vse za izdajo značk in razglednic. Okrepili so skrb za mlajše. Pod okriljem Karavank že delujejo pionirski skupini in skupina folkloristov-cicibanov. Za takšen razvoj folklorne skupine Karavanke ima brez dvoma največ zaslug umetniški vodja Marjan Vodnjov. Folkloristi že vsa leta vadijo pod njegovim vodstvom. Člani Karavank so začeli vaditi nove plese, med katerimi prevladujejo vlaški. Marjanu Vodnjovu pomaga pri tem umetniški vodja pobratene skupine iz Beograda. Z obogatenim programom bodo Karavanke zanesljivo nastopile v številnih evropskih državah in mogoče še dlje. J. Kepic V petek, 29. oktobra, so v Šivčevi hiši v Radovljici odprli razstavo Ljubice Ratkajec-Kočice pod naslovom Steklo in keramika. Avtorica, ki je od 1963. leta članica združenja umetnikov Hrvatske in je imela že več skupinskih in samostojnih razstav, je prejela že vrsto priznanj in nagrad. Njena razstava v Šivčevi hiši v Radovljici je zbudila veliko zanimanje. Razstava bo odprta do 7. novembru vsak dan od 10. do 12. in od 16. do /8. ure. — A. Ž. — Fottt: F. Perdan V galeriji Prešernove hiše v Kranju je do 11. novembru odprta razstava fotografij s Koroške z naslovom Sonce skrilo je obraz avtorju Marka Aljančiča. — Foto: F. Perdan V kleti Prešernove hiše je bila konec prejšnjega tedna odprta razstava »Pesniški listi« Andreja Kokota. — Foto: F. Perdan V okvir prikaza likovne dejavnosti šolskih otr kratkim odprta razstava likovne dejavnosti ui Seljaka Kranj', kije na ogled v Galeriji Mestne ša predvsem prikazati del prizadevanj za čim reševanje problemov likovno estetske vzgoje na cev 5. in 6. razreda se kaže predvsem osnovno, odnosih med njimi; pravilno razumevanje lete poma navaja na uživanje »kulturnih dobrin«. — ok na Gorenjskem sodi pred encev osnovne šole Lucijana hiše v Kranju. Razstava sku-enostavnejše in učinkovitejše osnovni šoli. V izdelkih učen-.nanje o likovnih elementih in h pa mladega človeka posto-Foto: F. Perdan Za zimo Trgovina SALON OBLAČIL na Titovem trgu 7 potrebujete ima na voljo NAJNOVEJŠE MODELE nov plašč! ženskih in moških plaščev Pridite in poglejte! KRANJ Petek, 5. novembra 197$, -I Planika in Mercator sta v TRŽIČU — mestu čevljarske tradicije ODPRLA NOVO TRGOVINO s čevlji Obenem JllIiJUNIKA. priporoča svoje poslovalnice na Gorenjskem V STOLPNICI PRI MERCATORJEVI BLAGOVNICI Kranj I — Prešernov trg KranjII — Sejmišče Kranj III — pri tovarni Jesenice Vojaška vaja v radovljiški občini Uspešen zaključek vzgojno učnega programa pripadnikov teritorialne obrambe radovljiške in jeseniške občine Vdrugi polovici minulega meseca so pripadniki teritorialne obrambe jeseniške in radovljiške občine v vzgojno učnem centru Triglav uspešno sklenili redni pouk vzgoje in urjenja. Začrtani program je bil sestavni del srednjeročnega načrta usposabljanja pripadnikov in enot teritorialne obrambe. Vodstvo centra je skrbno pripravilo program in načrt urjenja in s tem v zvezi organiziralo tudi starešinski kader. Vložen trud pa je pripomogel tudi k dobrim rezultatom. Vodstvo je poskrbelo, da so bili program in vaje čimbolj prilagojeni morebitnim vojnim pogojem. Tako so vojaki in starešine lahko praktično preverjali usposobljenost za različne bojne naloge. Urjenje je bilo na trenutke tudi naporno, saj je potekalo na različnih terenih in ob različnih vremenskih prilikah. Po vsaki taktični ali drugi vaji pa so potek tudi ocenili in tako v praksi preverjali in odpravljali morebitne napake. Splošna ocena pa je, da so kljub slabemu vremenu vse vaje izredno dobro uspele. Pokazalo se je, da obvezniki, vojaki in starešine, ki sicer delajo za stroji v tovarnah, na kmetijah, so zaposleni v šolah in drugih službah, hitro osvajajo naloge iz programa splošne ljudske obrambe. Pomembno je tudi, da kljub težkim terenskim in vremenskim pogojem med vajami ni oslabela oziroma popustila telesna pripravljenost in usposobljenost pripadnikov teritorialne obrambe; tako pri samostojnem delu kot v sestavu manjših ali večjih enot. Hkrati pa so ugotovili, da bo treba v' prihodnje program delno spremeniti oziroma še bolj prilagoditi bojnim potrebam na področju splošne ljudske obrambe. Med izvajanjem programa so v centru poskrbeli tudi za kulturno in zabavno dejavnost. Tako so ob večerih prirejali srečanja in prireditve ob tabornem ognju. Na teh prireditvah so bili v centru v gosteh pevci z Bleda, folklorna skupina iz Tovarne verig Lesce in člani kulturno umetniškega društva iz Ra- dovljice. Center je imel tudi svojo radijsko postajo, stenčas, izdajali pa so tudi svoj časopis, za kar gre zasluga tovarišema Štruklju in Balonu. Skratka, tudi kulturna dejavnost je bila organizirana tako, da je spodbujala k izvajanju borbenih nalog. Na območjih, kjer so potekale vaje, so sodelovali tudi odbori za SLO in mladina. Tako so na eni od vaj poleg pripadnikov teritorialne obrambe sodelovali tudi pripadniki milice, odbor za SLO in učenci osnovne šole Gorje. Prav te veje pa so se poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Gorenjske m poveljnika Gorenjske cone polkovnika Kržišnika udeležili tudi načel- nik in komandant SRS za SLO ge-neralmajor Branko Jerkič in gene-ralpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun, ki je vajo tudi ugodno ocenil in pohvalil. Nazadnje še nekaj besed o uspešno izvedeni združeni vaji »v malem« na letališče Lesce. Vaja je potekala pod vodstvom poveljnika Stanka Habjana. Bila je uspešna in v njej so se pokazale osebne in kolektivne sposobnosti sodelujočih (plavih in rdečih) vojakov, starešin in enot. Če nazadnje strnemo vtise in spoznanja, potem ne moremo mimo ugotovitve, da je bila prizadevnost in zavzetost borcev in starešin na vsaki taktični, strelski ali mobilizacijski vaji prepletena s požrtvovalnostjo in z zavzetostjo vsakega posameznika in enote kot celote. Slavko Staroverski Ocena izpitov rezervnih vojaških starešin iz kranjske občine Najslabše pri topografiji Kranj — Zakon o vojaški obveznosti določa, da morajo rezervne vojaške starešine, ki niso bile na vojaških vajah štiri ali več dni, vsako leto opravljati strokovne izpite, na katerih se preverja znanje, potrebno rezervnemu vojaškemu starešini. V kranjski občini so bili takšni izpiti 16., 17., 23. in 24. oktobra na osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču. Obvezni izpiti niso le priložnost za zadostitev zahtevam zakona, temveč tudi povedo, kje je znanje rezervnih vojaških starešin najbolj šibko in kje bo potrebnega še več dela in zavzetosti starešin in občinske organizacije ZRVS. Nedavno končani izpiti so terjali od starešin poznavanje taktike, oborožitve, topografije in koncepcije splošnega ljudskega odpora. Marsikomu se je zdela snov precej enostavna, vendar so izpiti pokazali, da le ni tako. Starešinam, predvsem nižjim, je povzročala največ preglavic topografija, kar je deloma razumljivo: Večina nižjih razervnih oficirjev je prišlo do naziva brez ustreznega šolanja ali izpopolnjevanja. Posamezniki pa razen tega niso redno preučevali gradiva, ki ga objavlja strokovna revija »Naša obramba«. Zato je redno prebiranje te revije, ki je v kranjski občini ni tako malo, osnova za solidno znanje rezervnih vojaških starešin. »Naša obramba« je na primer v preteklem učnem letu obširneje pisala o zasedi teritorialne enote v sovražnikovem zaledju, sedaj pa se že začenja serija strokovnih zapisov o organizaciji ognjenega sistema. Objavljen je bil tudi že zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Občinski odbor ZRVS opozarja člane, da bosta obe temi del izpitne snovi za prihodnje leto. Udeležba na izpitih je bila dobra. Manjkali so le člani, ki so bili bolni, službeno odsotni ali pa so delali v Posočju. Zanje bo določen naknadni izpitni rok. Vsem rezervnim vojaškim starešinam, ki so uspešno prestali strokovno preizkušnjo, se šteje pet do šest dni vojne vaje, razen tega pa se uspešno opravljeni izpiti upoštevajo tudi pri predlogih za napredovanje. J. Košu jek Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije Vabi mladince in mladinke da se prijavijo za sprejem na delo v milici. Izpolnjevati morajo naslednje pogoje: — da niso stari nad 25 let — da so moralni in politično neoporečni — da so zdravi — da obvladajo slovenski jezik — da izpolnjujejo pogoje iz 106. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, — da niso bili obsojeni na kakršnokoli kaznivo dejanje storjeno iz nečastnih nagibov) — imeti morajo končano nepopolno srednjo šolo — mladinci morajo imeti že odslužen vojaški rok. Izbrani kandidati bodo začeli delo kot pripravniki za miličnike oz. miličniee. Pripravniško dobo bodo končali po uspešno končani šoli za miličnike. Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru, zavarovanja in kontrole varnosti prometa ter kontrole mednarodnega potniškega prometa. V organih za notranje zadeve je znanje, pridobljeno v šoli za miličnike, šteto za srednjo strokovno izobrazbo.' Republiški sekretariat za notranje zadeve ima samska stanovanja zagotovljena. Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave na najbližjo postajo ali oddelek milice. Republiški sekretariat za notranje zadeve Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Zavarovalnici SAVA — PE Kranj objavlja prosto delovno mesto administratorja škod avto-odgovornostnih zavarovanj s polnim delovnim časom za določen čas Posebni pogoji: končana dvoletna administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj. Prošnje za pridobitev lastnosti delavca sprejema sektor za splošne, kadrovske in pravne zadeve pri Zavarovalnici SAVA — PE Kranj. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek živ; ljenjepis. Rok za vlaganje prošenj je 8 dni po objavi. O izbir« kandidata na prosto delovno mesto bodo obveščeni vsi kandidati najkasneje v 30 dneh po zaključku objavnega roka. ")renjska: kozolec, koruza in veliktt truda. — b\>tt>: F. Perdan L&Ui Hotne iz Logu pri Kranjski gori si je izmislil kar zanimiv in nenava- hig' nJlč'ek- Pred enim letom je v prostem času začel izdelovati miniature je lC' ^' K<> si po obliki precej podobne. Toda Justin jih potem opremi tako, da tii(Ta^a J)u svoJe zanimiva. Vsaka hišica je drugačne barve, drugačna pa je 'ter/ 'Y>re/na> katero izdela kar sam. Za gradivo mu rabi razen odpadni er.\ul< katerega pa Justin obdela po svoje. Tako uporablja za okna razne PrJt ne škatle, za streho deščice starih zabojev in tako izpod spretnih Ha Je. Število organiziranega član-Iki V "'^'t' i(' /a s('(';,.i Se pičlo, okoli jj^,.Vendar l>a je treba vedeti, da je l pred dvema letoma ustanovlje-' slovensko društvo »-Jugoslavije« Izlet na Komno . Bohinj — Tudi v pozni jeseni M še vedno lep izlet na Komno, i r>(K) metrov visoko planoto na ^hodni strani Bohinja. Če se °°ste odločili za ta izlet, potem se gorate od hotela Zlatorog odpra-do slapa Savice, kjer izvira ^ava Bohinjka. Po dveurnem ^Penjanju po serpentinasti poti ?°ste prišli do doma na Komni, ki J * vedno odprt in kjer se lahko ^repčate in tudi prenočite. S ^°rnne imate lep pogled na izhodne gore kot so Veliki in ^*li Bogatin, Krn in druge, če pa j6 ozrete, pod vami kot na dlani • - Bohinjsko jezero z Rjavo p ajo in Voglom na desni in ršivcem na levi strani. Pozimi |-°tt}no radi obiščejo tudi številni ^Juhitelji turnega smučanja. Do ti?rua na ^omni Pa Je speljana Uc*i tovorna žičnica. A. Z. štehi le nekaj desel članov, /daj pa se je število povzpelo /e na več kot 500. Tudi v svelu je splošen pojav, da število članov nat ui ist ičnib organizacij narašča, saj sil jih letos našteli že okoli (> milijonov, medtem ko je neorganiziranih naiuristov vs,i| trikrat več. Medtem ko so pred leti v nudističnih kanipih preživljali do pust pri nas na -Jadranu pretežno le tujci, pa je po lanskoletni statistiki v jugoslovanskih kampih včlanjenih v med na rod no-mi t u ris t ično organizacijo INF FNI preživelo svoj oddih več kol 20.000 jugoslovanskih družin, letošnje število pa je gotovo še veliko večje. Naturislično gibanje v sodobnem svelu (kult golote j«' po/nala že stara Grčija. (Irki so imeli golo telo za simbol čistosti) ima vsekakor globlje sociološke, psihološke in civilizacijske osnove. Naturizein kot filozofija osvobaja človeka predsodkov, lažnega sramu in pripomore predvsem k fizični in moralni higieni. Človek, ki se odloči za nal mistični način življenja in razmišljanja, lažje razume naravo, spozna, da je njen del, bolj ceni njene dobrine in se zavzema za čistost narave in okolja. , Za te cilje si bo prizadevala (udi gorenjska podružnica ter si zadala nalogo, da tudi v gorenjskem prostoru poišče v primerni obliki možnosti za rekreacijo svojih članov, pri čemer računajo na razumevanje in podporo turističnih delavcev. L. M. Boj s strahom in z negotovostjo Kadar gre za prestiž, uspeh, prikazovanje sposobnosti, ali kadar je ogrožena varnost ali celo življenje, se v zavesti ljudi pojavljajo neugodna počutja. Sprožijo jih misli o izidu tekmovanja, izpita ali preizkušnje, zaznavanje nevarnosti in doživljanje vznemirljivih tekmovalnih, vozniških ali potresnih trenutkov. V takih in podobnih primerih se začno uveljavljati zdavnaj pridobljene oblike vedenja, oglašajo se prastari refleksi in nagonski gibi. Trenutno odpove pokorščino vse tisto, kar je priučeno, in človek je v stiski. Strah, ki se pojavlja v trenutkih ogroženosti, najprej hromi dejavnost, posebno če gre za bolj natančna opravila. Sele, ko se človek znebi zavrtosti, lahko hitreje hodi ali teče in le tedaj, kakor pravimo, strah dobiva krila.Vendar pod vplivom skrbi ali stra-hovalnega nadzora ne moremo bolje misliti, hitreje računati in bolj spretno ubadati niti v šivanko. Čustva bojazljivosti, negotovosti, zaskrbljenosti, tesnobe in strahu so boli ali manj izrazita in opazna. Ce smo na preizkušnjo, tekmovanje ali na pretečo nevarnost bolje pripravljeni, če obvladamo tehniko, če smo dovolj trenirani in obogateni s tekmovalnimi izkušnjami, bo manj skrbi in več vedrogledega počutja. Negotovost je nalezljiva. Od posameznika se širi na skupino, vzbujajo jo znana imena, ugled športnega moštva ipd. Kadar manj vajeni in rutini-rani športniki nastopajo pred številnimi gledalci v \ večji dvorani, jih začne pestiti trema. Grlo imajo suho, roke se jim tresejo, premikajo se počasneje in kakor, da ne bi vedeli, kaj naj počenjajo, počutijo se izgubljeni in ne vidijo občinstva, ko pa še zagledajo igralce nasprotnega moštva, preživljajo mučne trenutke. Nasprotniki se jim zde močni, precizni in izkušeni. Podobno kot športniki, doživljamo trenutke negotovosti tudi vsi ostali. Razlika je le v tem, da so v športu že bolj znani in uveljavljeni načini preprečevanja in blažitve številnih odtenkov in stopenj strahopet-nosti. Odpravljamo jih predvsem z izboljšanjem tehnike, s pravilno čustveno pripravo na tekmovanje, navajati se moramo postopno izrivati iz zavesti črnoglede misli in neprijetna čustva. V primernih okoliščinah se je dobro privajati na zanesljivo ravnanje, pri katerem naj bi bilo čim manj tveganja. Strah preprečujemo z ogrevanjem, s prisebnim in hladnokrvnim ravnanjem. Izkušeni in bolj prekaljeni športniki lahko odpravijo pojave strahopetnosti, posebno če znajo vplivati mlajšim več sa-mozaupanja, poleta in poguma. Kako se strah in pogum prepletata v zavesti, dejanjih in Časovnem zaporedju? Strahu je zmeraj več pred tekmovanjem, pred soočenjem z nevarnostjo in pred bojem. Ko vse to mine, je več poguma, več hrabrosti in junaštva. Človek ni in ne bo nikoli popolnoma varen. Ogrožajo ga bolezni, nezgode, neuspehi, potresi in druge nevšečnosti. Proti strahu se borimo tako, da ne povzročamo nevarnosti, da se ne spuščamo v preveč tvegane okoliščine, in da vgradimo prvine varnosti v ceste, naprave, stroje in vozila. Varnost pa bi morala biti neogibna prvina zavesti posameznika in človeštva. -Jože Ažman Zamrzovalne J*«*1* prijateljice gospod.njstva VSAK rC I Cfv NA A STRANEH kino K RALJE V- MOŽ IZ MOŽ IZ . HI )E('I pusi. TAKZAN IN SI-uri. franc.-ital. barv. pust. KKKA K K K A IN nu- no (TOt . Kranj CENTER "). novembra amer. barv. pust SKI FLASH <>l> Iti.. 18. in 20. uri S. novembra amer. barv. pust. KRALJEVSKI FLASH ob iti., 18. in 20. uri. premiera amer. barv. pust. MOŽ IZ AVSTRALIJE ob 22. uri 7. novembra amer. pust. TARZAN IN SIRENE ob 10. uri, amer. barv. pust KRALJEVSKI FLASH ob 15., 17. in 1». uri. premiera japon. barv. krim. KOBRA ob 21. uri H. novembra amer. barv. pust. MOŽ IZ AVSTRALIJE ob iti., 18. in 20. uri 9. novembra amer. barv. pust. AVSTRALIJE ob 1H.. 18. in 20. uri 10. novembra amer. barv. pust. AVSTRALIJE ob Hi., 18 m 20. uri 11. novembra (Lanski barv. erot RUBIN (ni primeren za otroke) ob Iti.. 18 20. uri Kranj STORŽlC (>. novembra amer RENE ob 1K. in 18. ZORO ob 20. uri 7. novembra franc.-ital. barv. pust. ZORO ob 14. in 18. uri, premiera amer. barv. vestema REKA BREZ VRNITVE ob 20 uri 8. novembra amer. barv. vestern BREZ VRNITVE ob IH.. 18. in 20. uri 9. novembra amer. barv. vestem BREZ VRNITVE ob IH., 18. in 20. uri 11. novembra amer. pust. TARZAN SIRENE ob Iti.. 18. in 20. uri Tržič 5. novembra amer. barv. vestem EL RADO ob 17. in 19. uri ti. novembra amer. barv. vestem EL RADO ob Hi. in 20. uri, (lanski barv. RDECl RUBIN t ni primeren /.a otroke) ob 18. uri 7. novembra amer. pust. TARZAN IN SIRENE ob 15. uri, amer. barv. pust. KRALJIČINA OORLIOA ob 17. in 19 uri 8. novembra amer. barv. pust. KRALJIČINA OC.RLICA ob 17. uri 9. novembra japon. barv fant. VIHAR NA PACIFIKU ob 17. in 19. uri 10. novembra japon. barv. (ant. VIHAR NA PACIFIKU ob 17. in 19. uri 11. novembra ital.-franc. barv. pust. AMAZONKE (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 5. novembra nem. barv. voj. drama JAKOB LAŽNIVEC ob 18. in 20. uri K. novembra angl. barv. drama NJIH II ob Ki uri, amer. barv. akcij. PRIŠLA STA PO-NOCl ob 18. in 20. uri 7. novembra amer. barv. akcij. PRIŠLA STA PONOČI ob 15. in 17. uri. ob 19. uri zabavno glasbena prireditev GLAS JESENI 8. novembra danski barv erot. RDECl RUBIN (ni primeren za otroke) ob 18 in 20 uri 9. novembra amer. barv. pust. KRALJIČINA OGRLICA ob 18 in 20. uri 10. novembra amer barv. pust. KRALJIČINA OGRLICA ob 18. in 20. uri 11. novembra japon. barv. fant NEVIHTA NA PACIFIKU Ob 18. in 20. uri Škofja Loka SOKA 5. novembra amer barv. komed. DVA DETEKTIVA - FREEBIE IN BEAN ob 18. in 20. uri ti. novembra amer. barv. krim. ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE oh 18. in 20. uri 7. novembra amer. barv. krim. ŠERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE ob 18. m 20. uri 9. novembra špan barv, risani DEŽELA VEČNE IGRE oh 18. uri. ilal, Imrv. komed KDO STE. FANTOZZI ob 20. uri 10. novembra ital. barv komed KDO STE, FANTOZZI oh 18. in 20. uri IL novembra špan barv, risani DEŽELA VEČNE IGRE ob 18 uri. mg barv. vojni VRHOVI ZEI.ENGORK ob 20. uri Železniki OBZORJE Y novembra amer. barv DRŽAVE TENNESSEE nI ti. novembra amer. barv. ob 20. uri 7 nov emhra amer. barv TEKTIVA - FR KKKj I 20 uri 10. novembra amer. barv. pust. MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 20. uri Jesenice RADIO .r>. novembra angl. barv. pust. SREČANJE NA OCEANU ob 17. in 19. uri H. novembra amer. barv. risani PAJA PATAK IN PAJDAŠI ob 15. uri. amer. barv. melodrama Z DRUGE STRANI PLANINE ob 17. in 19. uri 7. novembra amer. barv. melodrama Z DRUGE STRANI PLANINE ob 17 in 19. uri 8. novembra egipt. barv. komed. BKDUIN-KA V RIMU ob 17. m 19. uri 9. novembra egipt. barv. komed. BEDU1N-KA V RIMU ob 17 in 19. uri 10. novembra amer. barv pust RDECl GUSAR ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 5, novembra ital.-špan. barv. pust. SANDO-KANOVI MAŠČEVALCI ob 18. m 20. uri H. novembra egipt. barv. komed. BEDUIN-KA V RIMU ob 18 m 20. uri 7. novembra egipt. barv. komed. BEDUIN-KA V RIMU ob 18. in 20 uri 8. novembra amer. barv. melodrama Z DRUGE STRANI PLANINE oh 18. in 20. uri 9. novembra amer. barv. melodrama Z DRUGE STRANI PLANINE ob 18. in 20. uri 11. novembra amer. barv. CS vestem NA-VARONSKA TOPOVA ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana ti. novembra amer. barv. krim. AL1CE NE STANUJE VEC TUKAJ ob 19 JO 7. novembra amer.-angl. barv. pust V KREM PIJ IH LEVA ob 18.311 Kranjska gora l> novembra amer.-angl. barv KREMPLJI H LEVA ob 20 uri 7. novembra angl. barv. pust. SREČANJE NA OCEANU ob 20. uri 10. novembra egipt. barv. komed. BKDUIN-KA V RIMU ob 20. uri Radovljica 5. novembra amer. barv DON JE MRTEV ob 20. uri ti. novembra amer. barv DON JE MRTEV ob 18. uri, japon. barv. POLICIJSKI KOLT ob 20. uri 7. novembra sovjet, barv. POVELJNIK SREČNE ŠČUKE ob K), uri, japon. barv POLICIJSKI KOLT <>!> H' in 18. uri. franc barv. THOMAS ob 20. uri 8. novembra franc barv. THOMAS ob 20. uri 9. novembra franc. barv. THOMAS ob 20. uri 10. novembra amer barv. DIABOL1K ob 20. uri 11. novembra amer. barv. DIABOLIK oh 20. uri Bled ■ >. novembra amer.-hong. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 20. uri <>. novembra franc. barv THOMAS ob 18. in 20. uri 7. novembra soviet. barv. POVELJNIK SREČNE ŠČUKE ob Mi uri, amer.-bong. V ZMAJEVEM GNEZDU oh I«, in 20 uri 8. novembra japon. barv. POLICIJSKI KOLT ob 20. uri 9. novembra japon. barv KOL T ob 20. uri 10. novembra franc. barv. 20. uri 11. novembra japon. barv GODZ1LA PROTI MEGALONU ob 20. uri pust. POLICIJSKI THOMAS ob gledališče krim. ŠERIF IZ 20. uri grozh. NIAGARA komed DVA DE-IN BEAN ob 17 m PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PONEDELJEK. M novembra, ob 19«. a red PONEDELJEK - P. Lužan: TRIANGEL in SALTO MORTALE; TOREK, 9 novembra, ob 19.:t0 /a red 'TOREK - P. Lužan: TRIANGEL in SALTO MORTALE; SREDA, 10. novembra, ob 19.10 za red SREDA - P. Lužan: TRIANGEL in SALTO MORTALE; ČETRTEK. II. novembra, ob I9..!u za red ČETRTEK - P. Lužan: 'TRIANGEL in SALTO MORTALE; predstavo sia pripravila PreAernOVO gledališče m gledališče Pekama. II. novembra gostujejo igralci PG v Sevnici s Potrčevimi KREFLI. Lfch Od 8. do 13. 11. H)7() bodo abonenti in ostali gledalci Prešernovega gledališča videli že drugo letošnjo premiero. Prešernovo gledališče je v sodelovanju z gledališčem Pekarna iz Ljubljane pripravilo predstavo »TRIANGEL« kranjskega dramatika Pavla Lužana. S to predstavo ti dve gledališči konkretno uresničujeta strokovno in finančno sodelovanje dveh različnih slovenskih gledališč. Predstavo »Triangel« so pripravili poklicni igralci Gorenjske: Marinka Štern, Tomaž Pipan in Pavle Hakovec. Režijo je vodil Matija Logar, likovno pa sta predstavo opremila Saša Kump in Cveto Zlate. Poleg predstave »Triangel«, ki bo praizvedbo doživela v kranjskem gledališču ter se bo kasneje preselila v gledališče Pekarna v Ljubljano, pa bo kranjsko občinstvo videlo že pred leti uprizorjeno, nagrajeno, neodigrano in letos obnovljeno predstavo »SALTO MORTALE« istega avtorja. L. M. marta odgovarja /F L Jabolčna jed Potrebujemo: pol kg jabolk, pol skodelice sladkorja, 8 dgk surovega masla ali margarine, 2 jajci, 12 dkg zmletih mandeljev, 1 žlico moke, 1 limono, maščobo za posodo. Jabolka olupimo, razpečkamo in narežemo na listke. V kozico nalijemo malo vode, dodamo žlico sladkorja in zavremo, nato dodamo pripravljena jabolka in nekaj minut dušimo. Surovo maslo ali margarino penasto umešamo s preostalim sladkorjem. Postopoma dodamo rumenjaka, mandeljne, moko, sok in lupino limone. Beljaka stepemo v trd sneg, primešamo še nekaj sladkorja in še malo stepamo, nato pa sneg primešamo rumenjakovi masi. Posodo namastimo, zdevamo vanjo pripravljena jabolka in jih pokrijemo s kremo. Pečemo v srednje vroči pečici 45 minut. Ponudimo mlačno. Nočne kreme so navadno mastne emulzije, vsebujejo veliko maščob in olj ter posebne dodatke, ki naj bi ublažili pomanjkljivosti v koži. Ena izmed sestavin nočne kreme je lahko holesterin, ki pri premastni koži pomaga normalizirati preobilno izločanje maščobe. Lanolin, ki je maščoba živalskega izvora in precej podobna naši kožni maščobi, dodaja koži maščobo, če je ima le-ta premalo. Lecitin pa uravnava razmerje med količino maščobe in vlage, dragocen pa je tudi pri regeneraciji kože. Strokovnjaki priporočajo, naj bi bila dnevna in nočna krema iz iste kolekcije, saj sta izdelani tako, da se njuna učinka dopolnjujeta. Veliko nočnih krem vsebuje zelišča, rastlinske izvlečke in vitamine. Vitamin Nočna krema A, ki je na primer dodan nočni kremi, ureja delovanje lojnie in znojnic ter preprečuje celicam vrhnjice, da bi prehitro poroženele. Pospešuje prekrvavitev " v koži in spodbuja rast novih celic. Pri nanašanju kreme, tako nočne kot dnevne, ni vseeno, kako to počnemo. Vsi gibi, s katerimi se dotikamo kože, naj bodo krožni, tečejo pa naj od brade proti sencam, od ust proti ušesu, od sredine čela k sencam ali cikcakasto po čelu in po vratu. Uspeh pri uporabi kreme ni vedno odvisen od kakovosti kreme same, pač pa od vztrajnosti in prizadevnosti v uporabi, v načinu uporabe, saj je še posebej pomembno, da kremo nanašamo na očiščeno kožo in s pravilnim utiranjem v kožo spodbujamo krvni obtok. Otroška garderoba Da so tudi otroci radi lepo oblečeni, tega staršem ni treba pripovedovati. Lep kos oblačila bo otrok z veseljem sprejel in rad nosil, posebno še, če je živahne barve, ne presvetle, tako da ne bo takoj umazan. Otroci namreč ne marajo neprestano poslušati opozarjanj, naj pazijo na hlače in pulover. Če imamo otroka, ki samo stopi na cesto, pa se že umaže, mu bomo pač sešili hlače iz temnejšega žameta ali tvida ne pa iz svetlo-sive flanele. Na srečo so minili časi, ko so deklice nosile bele žabe: proizvajalci nogavic in pa starši so ugotovili, da so otroci veliko bolj sproščeni v barvastih žabah. Će smo rekli, da otrokom pristajajo žive barve, posegajmo po rdeči, modri, rjavi, zeleni, rumeni barvi v vseh odtenkih. Izogibajmo pa se Ze zdaj mislimo na ptice Marsikak deževen dan, ko ni vreme za bivanje zunaj, zaposlimo otroka (in tudi sebe) z izdelovanjem ptičje krmilnice. Postavili jo bomo na okno, na balkon, na vrt, na zelenico, jo obesili na drevo ali kam drugam na primeren prostor. Oblika krmilnice je lahko zelo različna: imeti pa mora podstavek in toliko strehe ali nastrešja, da bo ptičja hrana zavarovana pred dežjem in snegom. Za oblikovanje so primerne tanjše lesene plošče, ostanki desk, ki jih morda dobimo pri mizarju. Zelo lepa je krmilnica, ki ji streho naredimo iz stožčasto spete slame. črne in pa bele barve, za katero pa smo že ugotovili, da je zelo nepraktična. Nasploh naj bo otroška garderoba iz takega materiala in takih barv, da ne bo treba otroka neprestano držati za roko, da se ne bo umazal. Kaj pa torbice? Otrok naj ima le šolsko torbico in morda še svojo torbico za izlet. Drugače pa naj deklice ne nosijo raznih pomanjšanih ženskih torbic, saj robček, ki je v teh letih edina prtljaga, lahko spravijo tudi v žep. Tudi verižice, prstani in zapestnice so za otroke le nepotrebna šara, saj jim ne pristajajo. Morebitna darila take vrste shranimo za poznejša leta. Dečke sicer redko mučimo s kravatami, na srečo, v glavnem pa je ta dodatek za otroke nepotreben. Topel pulover s kapuco za fantiča ali deklica: izrez se lahko zapne z dvema lesenima gumboma. Pulover naj bo tako velik, da ga lahko oblečemo čez spodnjega tanjšega. Na vrtu (2) Novembra pospravljamo z zelenjavnega vrta še zadnjo zelenjavo kot je por, zelena, listni ohrovt itd. Nekaj zelenjave pa lahko prezimi kar zunaj, saj se včasih lahko bolje ohranijo kot pa v kleti ali zasipnici. Izpraznjene grede pognojimo in pre-kopljemo, zemljo pa pustimo v surovi brazdi. Če nimamo hlevskega gnoja, uporabimo kompost, v skrajni sili, če nimamo ne enega ne drugega, pa posezimo po šotnici. Šota rahlja zemljo, povečuje vsrkljivost za vodo in hranila. Kjer so tla težka, glinasta in ilovnata, pa potrosimo po zemlji apno v prahu. Na 10 kv. metrov zadostuje 10 do 30 kg, odvisno od teže zemlje. Apno rahlja tla, tako da postane z apnom gnojena težka zemlja drobtinčasta. Trosimo v suhem vremenu in takoj podkopljemo. Jeseni trosimo tudi kalijeva gnojila, ker se teže izpirajo v talnico. Če gnojimo s kalijem, navadno dodamo še nekaj apna, vendar z apnom ne smemo pretiravati. Če se ne spoznamo posebno na to, kakšno zemljo imamo in kakšno gnojilo ji najbolje ustreza, raje kupimo že pripravljeno mešanico za gnojenje, in sicer posebej za vrtnine, čebulnice, plo-dovke in listovke ter ostale vrste zelenjave. Gnojila trosimo v suhem vremenu in jih takoj podorjemo, zbranamo ali pograbimo, da jih zmešamo s prstjo. . Jeseni prekopana zemlja naj ostane v grudah ne le zaradi zmrzovanja, pač pa zato, da sprejme kar največ zimske vlage. Zemlja v grudah je tudi manj izpostavljena eroziji, to je odplavljenju zaradi padavin, kar je važno na nagnjenih tleh. Tal ne izboljšujemo le z obdelovanjem in gnojenjem, pač pa tudi s kolobarjenjem. Vrtni kolobar je tri-poljinski, kar pomeni, da pride na isto mesto gnoj šele v četrtem letu, prav tako ista zelenjava. Le tako ostanejo tla rodovitna. Trajnic kot je na primer ra^arbara, beluši, ne gnojimo v rednem kolobarju, pač pa sadimo na izločino: le-to pa rigo-lamo, to je prekopljemo 40 do 60 cm globoko v jeseni ali pozimi, pri tem pa naj gnoj ne pride pregloboko v zemljo, ker sicer ni koristi. M. M. z Gorenjskega - Kupila sem 2,40 m temno zelenega volnenega blaga za zimski plašč. Prosim za nasvet, kako naj ga dam narediti, da ga bom nosila lahko nekaj let. Visoka sem 156 cm, tehtam 69 kg, stara pa sem 32 let. Marta — Ker se moda hitro spreminja, vam svetujem precej klasičen kroj, ki ga boste lahko res nosili dlje časa. Plašč naj bo rahlo oprijetega kroja z ovratnikom, enorednim zape-njanjem, našitimi žepi ter z za\ lki na rokavih. Zadnja stran plašča ima po sredi šiv in gubo. Dolžina plašča naj pokriva kolena. Kragujevsko morišče Stopili smo iz avtobusa, tihi, plahi, žalostni, kajti zavedali smo se, da smo v Šumarici, v tem na videz lepem, vendar grozotnem kraju, kjer je pred tridesetimi leti dalo življenje 7000 ljudi. Kakor ogenj svobode se je takrat prelivala kri po zemlji dobrih, zavednih in hrabrih ljudi. Ljudje so padali kakor jeseni listi z drevesa, ki upajo, da jih veter ne bo odtrgal, ter jim vzel življenje. Med temi ljudmi je klila ljubezen, ljubezen do svobode. Pogled mi je obstal na spomeniku, kjer so ustrelili študente, ki so komaj poznali besedo »svoboda«, pa so že morali v smrt. Govorili smo s pogledi, naše misli so bile iste. Premladi smo še, da bi si mogli kaj takega predstavljati in razumeti. Ose Brcali smo žogo na travniku. Pritekel je Mirko in ves objokan tulil, da ga je napadel roj os. Toda pičila ga je le ena. Vprašali smo ga, kje jih je videl. Pokazal je s prstom proti klancu. Rekli smo mu, naj poj-de z nami in naj nam natančneje pokaže kraj, kjer so ose. Toda bil je tako prestrašen, da je samo ob besedi ose postal rdeč in znoj mu je oblil obraz. Zato ni šel z nami. Mi smo pa odšli pogledat, če so res. Nismo še prišli na vrh hribčka, že so se slišale ose, kako so se podile zdaj sem, zdaj tja. Previdno smo se približali in kakor indijanci se priplazili do vrha. Ko smo le prišli na vrh, smo pred seboj zagledali veliko gnezdo os. Toda nihče ni upal stopiti k njim. Domenili smo se, da bo nekdo izmed nas polil gnezdo z vročo vodo. Odločil sem se, da bom to jaz storil. Vzel sem vodo in odšel počasi kakor puma, ki čaka na svoj plen. Nato sem hitro skočil in polil gnezdo in jo popihal od gnezda. Toda neka osa me je le dohitela, in mi vbrizgnila strupeno snov in želo. Odvrgel sem lonec, v katerem je bila voda in jo še hitreje popihal. Naslednji dan sem odšel k zdravniku, ker sem imel zelo oteklo uho. Dobil sem injekcijo. Od takrat sem pustil ose pri miru. Dragiša Stojkovič, 8. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Vprašam se, ali je lahko kaj takega naredila človeška roka? Da, samo človek je lahko tako krut in brezsrčen. Bila sem zelo pretresena, vendar me je kmalu pomiril hladen jesenski vetrič. Bližala se je noč, legla bo na grobove in prenesla pozdrave na umrle. Pocelila jim bo vse rane in jih zazibala v večen sen. Rosanda Igličar, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Iz te moke ne bo kruha Lep sončen dan. Vstanem. Oh, kakšen dolgčas! Oče in mati sta v službi. Ne morem se lotiti pospravljanja. Pod roke mi pride kuharska knjiga. Začnem brskati po knjigi. Joj, koliko tort in piškotov! Kar sline se mi cedijo. Listam in listam in zagledam marmeladne piškote. Da, te bom spekla! Grem v kuhinjo, vzamem moko, marmelado, sladkor in še druge stvari. Začela sem mesiti. Kmalu sem bila taka kot mlinar, vsa bela od moke, okoli ust od marmelade — kot klovn. Pa kaj zato! Še bolj lepo se mi je zdelo in še bolj sem pacala po moki. Če bi me sedajle videla mama! Veliko več je bilo vsega po tleh kot v skledi. Testo pa se je vleklo kot žvečilni gumi. Takrat pa je pozvonilo. Joj, šmen-tana ura je že tri. Polotim se, da bi začela pospravljati. Takrat pa je v kuhinjo že stopila mama. Nič več nisem podobna Zlati — ampak cirkuškemu klovnu, okoli mene pa potres. Iz štedilnika pa je smrdelo po zasmojenih piškotih. Nekaj časa sva se gledali, nato pa mama odpre štedilnik. Piškoti so bili črni kot bi jih namazal s čokolado. Vse je zmetala v koš in se lotila pospravljanja. No, danes je drugače. Takrat nisem vedela, kaj je zdrob, kaj pa riž, zame je bilo to vse enako. Danes že pečem dobre piškote in nič več niso čokoladni, kadar jih vzamem iz štedilnika in testo se nič več ne vleče kot žvečilni gumi. Zlata Praznik, 7. b r. osn. šole Heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek ,---^ Jasenovac Meglenega jutra nas je avtobus odpeljal na ekskurzijo po Jugoslaviji. Kljub deževnim dnem smo bili dobre volje. Avtobus je drvel in požiral kilometre. Mimo nas so bežale pokrajine. Z zanimanjem smo opazovali. Učitelji pa so nam razlagali vse pomembnejše reči. Prva postaja je bila Jasenovac. Tu je bilo nekdanje koncentracijsko taborišče. Na tem prostoru je 21 m visok spomenik v obliki cveta. Tu so okupatorji ubijali in mučili nedolžne ljudi. Tam, kjer so jih pobili po sto in tisoč, zdaj stoji velik kup zemlje, porašen s travo. Skupaj smo si ogledali kratek film o tem mučenju. Kazalo je, kako so jim sekali glave, jih utapljali in streljali. Trupla mrtvih ljudi, ki so ležala križem po zemlji, je potem buldožer porinil v jarek, kjer so jih zasuli s prstjo. Okupatorji so v tem zelo uživali in se smejali. Vendar je bilo to grozno. Ljudje so bili samo še kost in koža. Nekateri so jokali, drugi so molčali in se pokoravali okupatorju. Z ljudmi so delali kot z odpadnimi snovmi, ki morajo čimprej z zemlje. Ta kraj in spomenik obišče mnogo mladih študentov in otrok. Vsak izmed njih si misli, kako je bilo takrat hudo. Tega nihče ne bi rad doživel. Meta Tehovnik, 8. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Bila sem partizanska kurirka 20. oktobra smo kurirji imeli sestanek že ob 6. uri, na katerem smo prejeli svoje naloge. Bila sva dva kurirja. Poslali so naju v Spodnje Gorje, kjer naj bi skrbela za otroke od 1. do 4. razreda. Franci je usmerjal vse otroke, ki so prišli iz Podhoma, Poljan in drugod V dom Svobode, kjer sem jih čakala. Najprej pa sem morala po ključ, odkleniti dvorano in pripraviti stole in mize za pouk. Komaj sem to uredila, so že prišli otroci. Do pol osmih jih je večina že prišla; pripeljali so jih nekateri kurirji. Do osmih pa sem bila sama s stotimi otroki. Komaj sem jih umirila. Učiteljice so prišle šele potem in poskrbele za pouk. Nato je pri«?' tudi Franci. Oba sva počakala, da Je 4. razred napisal lepake, katere sva raznosila po vasi. Medtem pa s° ostali peli partizanske pesmi, bral' partizanske zgodbe in podobno. Raznositi sva jih morala dvakra1 po celi vasi. Zelo naju je zeblo, ker J* bilo mraz in je bilo oblačno. Ljur' ogleda je bil plavž saj smo videli, kako izteka su*' železo iz tega jeklenega velika ; Potem nas je pot vodila martinarne, električnih peči, ne in žebljarne. , j|j S to ekskurzijo smo izpopO" naše znanje o železu. Matjaž Grilc, 8. c r. osn. šole Simona Jenka, K ran j Rešitev nagradnu križanke /. dne 29. oktobra: |. preplah, H. uprava. 1 I ralnma. l.\ Tridenl. 17. ski, 1«. Nehiaska. 1U Te, 21. koza, 2.1. Mar. 24. TŠ, 25. hen, 2«. šablonar, -9. Akam. 31. Bobm .'{2. Up, .14. aras. 55. spet, 37 a. :{*. Miuka, KI IVian, 12. arestant. ■ !.">. USA. 46. OM. \s. INA, 19 ti-,. 51. SN, 52. oteklimi, 55, rta. ."ti. Tinkara. 58 ledene«, (iti klorat, (il. ocejalo Izžrebani reševalci: prejeti smo 76 resile\ D./iel»ani so bili; I. na Kiado l5t) dnu dol« Vida Rugale, lillMH) Kiani. Kidričeva I. 2. na gradu (in din) Mirko Rihar, (»1240 Kamnik. Kranjska I r; i nagrado i >(> diUI Ivanka Haf-nar, 6-120J) Zabni« a. Si. Bitnje 75. Nagrade bomn poslali po posti. Rešitve pošljite do torka. 9. novembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, /. oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 50 din, 2. 40 din, 3. 30 din °doravno: 1- sladko pecivo iz biskvitnega testa z raznimi nadevi, 6. kratica olovenski narodnoosvobodilni svet, K), teža ovojnine kakega blaga, 14. pri-. s Ustreljene divjadi k lovcu, zapoved psu, 15. krajevna posebnost, krajevni » a.z ali noša, 17. čista teža blaga, čista plača, 18. naprava za ročno prena-2 nJ<± bolnika ali ranjenca, 19. vrba žalujka, 20. znak za kemično prvino iridij, • Prestol, 23. oče zakonca, 25. Ivan Tavčar, 26. rt v Sredozemskem morju ,vzhodni obali Španije, na jugu Valencijskega zaliva, 28. latinski izraz Dl "la,1<:z' 30. orodje za krojenje blaga in usnja, za striženje, za rezanje papirja, J| očevine, itd., 32. glavno mesto Venezuele v Južni Ameriki, 35. igralec, so-lavec, tropska smola, 38. sporazum, zveza med državami, 40. figura tkanega nasprotja, litotes, 42. začetnik arianizma, Arius, 43. nerazsekan \)i kos debla, panj, 46. Ivana Kobilca, 47. tropska in subtropska rastlina . °čnica, kasija, uporabljajo jo v zdravilstvu, 49. latinski izraz za isti, isto,. *, 'talijanski predlog od, 52. dvojica, 54. temačnost, temina, 56. grški bog Di-"^' ^froditin ljubimec, 58. prevara, delo sleparjev, 60. utajitev, 61. Beotijci, tiH- Va'c' Aonije, 62. šesti mesec židovskega koledarja, 63. smrekov I ubada i', c1' nekdanji pisarniški uslužbenec. ^avPično: 1. izvleček iz čreslovine, čreslova kislina, brazbarvna ali rumen-k I a sr|(>v grenkega okusa, 2. veliko glasbeno delo, tudi operna hiša, 3. poljski g 'turni zgodovinar, Stanislavv, 4. čebelji samec; prisklednik, zajedavec, g arahski žrebec, 6. samica slona, 7. sprednji del obraza, 8. okras, olepšava, |:'J)ristava, posestvo z gospodarskimi poslopji, daleč od gospodarjevega biva-'n k znaK za kemično prvino titan, 11. v skandinavski mitologiji bogovi jj 5)0Kinje, v katerih so utelešene naravne sile, 12. časopisi, obzorniki, tudi lii K /()yanJa modnih novosti, 13. neprofesionalee, kdor se s čim ukvarja iz nežni, 16. dobrikanje, izražanje laskačev, 18. deveta stopnja od osnovnega ^na tonske lestvice, sozvočje obeh, 22. redkost, redka stvar, 24. čut, zlasti pravilno ravnanje ali vedenje, v glasbi mera za ritem, 27. kis, 29. glavno sto Jemena, tudi reka v Bosni, desni pritok Une, 31. luknjač, 33. izraelski iti •' k' Je napovedal propad Izraela, 34. slovenski pesnik in pisatelj, izdajal ta ^reJeval Zvon, Josip, 36. sklenjena krivulja ovalne oblike, lik, ki ga omejuje tk, a» 37. star izraz za likalnik, 39. znamenita Verdijeva opera, 41. dahna-sko žensko ime, Ana, 44. pokrivalo, odev, 45. izdelovalec kisa, 48. organska ski^'na' ^er'val aminijaka, 50. znameniti Gorkijev roman, 53. zahodnoevrop-•57 Ve'^tok, 55. reka v SZ, desni pritok Jeniseja v Krasnojarski pokrajini, • v Ktit>piji naslov za knežjo stopnjo, 59. ime grške črke, v matematiki fovo število, 60. nada, upanje. Rudolf, ŠAHOVSKI KROŽEK Prehitra izjasnitev v središču Vene*** odločilno uvodno potezo sprostit-Preuf,aUdara v 8rediš*u Je treba temeljito kait" m*>žnosti nastajajočega položaja. 8 pr Ustvarja se povsem drug tip pozicije, y 8enetljivimi novimi možnostmi. Zig £°.?it!Ji n« »lik« (Talj - Najdorf, Leip-*ai- N 'ma Dt'' "»'koliko ugodnejši polo-n*DaH ^OVa na'°Ka je preiti v neposreden Hje v središču, kombinirano /. ogroža-to n nasProtnikovega kralja. Črni je želel dar eP«"eciti s sprostitvijo v središču, ven-»Vni'*8 Pr* tem ni pravilno ocenil posledic u,eKa poskusa. iti i ■ A 0 ti, A & 2- 11 H # 1. .. . d6-d5? 2. e4 x d5 Sc5 x d3 3. c2 X d H 1,1.7 X d5 Ne gre t. ... SfB x d5, zaradi 4. Sd4 x e6! 4. Sc3 x d5 e6 x d5 5. Sd4-f5 Očitno je razplet v središču koristil belemu, saj crni sedaj ni dovolj razvit, da bi lahko uspešno odgovoril na pretnje nasprotnika. 5. .. . Le7 - c5 6. d3-d4 Lc5-a7 7. Lf2-h4! Sf6-e4 8. Tel x e4!! Dosledno nadaljevanje igre in neprijetno presenečenje za črnega. Beli odstrani aktivnega črnega skakača in s tem prehaja v neposreden napad na nasprotnikovega kralja. 8. . . . d:"> x c i 9. Lh4-fl>! Dc7-b6 10. LflS x g7 Tf8-e8 11. Lg7-e5 Db6-g« 12. Sf5-h6 + Kg8-f8 13. f4 — f5 črni se je vdal Na 13. ... Dg6 - g5 bi sledilo 14. Sh6 x 17 Kffl X n 15. I)h3 x h7 + itn., na 13. ... Dg6-c6 pa 14. I)h3-h5 Uc6-d7 15. Le5-d6+ KfB-g7 16. Dh5-g5+ z matiranjem v naslednji potezi. dr. s. Bavdek od vsepovsod Računalnik v letalu Vse svetovne letalske družbe se držijo sprejetega načela, da je v letalih strogo prepovedana uporaba vseh vrst radijskih baterijskih sprejemnikov, prem mih televizorjev in sprejemnikov. V tej skupini no tudi žepni računalniki. Vsak »odvečni« radijski val namreč lahko Povzroči motnje v zelo občutljivih radijskih napravah vgrajenih v letalo. Na nedavnem sestanku letalskih družb v Amsterdamu pa so Predstavniki nemške letalske družbe Lufthanse sporočili, da bodo dovolili potnikom v svojih letalih uporabljati žepne računalnike, ker so uSotovili, da uporaba le-teh ne vpliva na sprejemanje in oddajanje sporočil letala. T . Izguba z gigantom Francoska letalska družba Air France bo imela letos okoli 170 milijonov frankov (615 milijonov din) izgube z nadzvočnim potniškim ktalom coneorde. Izguba naj bi bila v veliki meri tudi posledica odločitve ameriških oblasti, da coneorde zaradi svoje hrupnosti ne sme Pristajati na newyorškem letališču. Naftni cent za okolje Saudova Arabija bo predlagala generalni skupščini OZN, da bi se en cent od sodčka proizvedene nafte v svetu odvedlo za financiranje Programa Združenih narodov za zaščito človekovega okolja. Letim bi se tako zbralo od nafte okoli milijardo dolarjev. izbrali smo za vas Za mrzle dni bo prav prišla malo daljša jakna iz toplega moherja. V svetlo sivi barvi se dobe v Mur-kini MODI v Radovljici. Cena: 1490 din Kvalitetni črtasti batisti za bluze — črte se po zadnji modi postopno debelijo in prehajajo spet v gladko, kar daje pri krojenju možnost odličnih kombinacij črt in enobarvnega - se dobe v TKKSTII.INDUSOVI prodajalni v hotelu CRKINA v Kranju. Barve: rdeča, svetlo in temno modra. Cena: 24,17 din za meter Zelo lepo obleko zanj, model ISLAND, smo videli pri KLITI v Kranju. Hlače in telovnjk sta enobarvna, suknjič pa v drobnem, komaj zaznavnem karu. Dobi se v sivi in rjavi barvi. Material je 100'r volna, obleko je pa izdelala MUKA, Velikosti: od 46 do 54 in za visoke postave 88 do 112. Cena: 1980 din Pripravne kuhinjske garniture -7 kosov na enem obešalniku - brez katerih gospodinja težko kuha, so dobili v Murkinem ELGU v Lescah. Uvoz iz Anglije. Cena: 273,10 din Iz dalnje in bližnje preteklosti NAKLEGA IN NJEGOVIH VASI (22. zapis) V enem od prejšnjih zapisov sem omenil rokovnjača-štekljačarja Jurija Kosma, ki je plačal »za pokoj svoje duše« kar enajst ustanovnih maš. Te naj se bero v cerkvici /žalostne matere božje na Taboru pri 1'odbrez jah. Stvar se lili je videla bolj groteskna kot iskreno spokorniška. Saj so tudi nekdanji groije - okrutni in samopašni gospodarji naših prednikov! lačanov — podarjali, ko se jim je bližala senca smrti, del svojih posestev in bogastev Cerkvi. Računali so seveda, da jim bo lažje dajali odgovore pri strogi sodbi, če bodo plačali. Kot da hi Učeniku bilo kaj do /emskih dobrin! Ko pa je vendar sani bil tako reven, hote reven — saj |e bil njegov /emski delež le bridkost, žalost nad hudobnimi ljudmi in nad farizeji vseh vrst. No. zaradi teh roKovnjačevih plačanih maš na Taboru bo prav, če povem del zgodbe o .Juriju Kosmu, kot jo je zapisala pisateljica Mimi Ma-lenškova v Podlesnicah (zbirki novel) I. 1967. ŠTKKLJAČAR JURIJ KOSEM Takole, med drugim, pripoveduje pisateljica i/, spominov svoje mladosti, ko ji je ded pravil zgodbe o nekdanjih dneh: »V starih časih je bilo na dolenjskem pa tudi drugod prav dosti štekljačarjev. Ljudje so se jih bali bolj kot vojske in bolezni. Kar je štekl jačar zahteval, vse so mu morali brez ugovora dati. K moji rajni teti v Kovorju je nekoč prišel tak štekl jačar, udaril s štekl jačo po tleh — to so bile nakovane palice — in ukazal: Daj svinjsko pleče! — Nimam, se je izgovarjala teta. — Potem daj gnjat, ali pa ti bo še nocoj sedel rdeči petelin na streho! je rekel štekljačar. Teta je vedela, kaj to pomeni, bala se je, da bi ji razbojnik ponoČj ne zažgal hiše in mu je dala gnjat. Štekljačar jo je spravil v malho, se ob slovesu zarezal in rekel: Plečeta se ti je škoda zdelo, si pa morala dati gnjat. In pomni: ko pridem drugič, ne bom dvakrat potrkal po tleh, kot sem danes! Ce ne boš dala na prvo trkanje, si bom vzel sam! — Tako so štekl jačar ji strahovali ljudi« Potem preberemo v noveli pisateljice Malenškove še pripoved u našem spokorjenein rokovnjaču, ki je dal za maše na Taboru: »Ime mu je bilo Jurij in bil je neznansko bogat gruntar. Vedeti je treba, da niso vsi štekljačarji beračili in kradli. To so počeli samo vojaški skrivači in pa odsluženi vojaki, ki so se navadili lenariti in se jim delo ni več prijele* rok. Drugi likovnjaci pa so živeli lepo na svojih domačijah in so samo včasih šli na rop. Ti se niso menili za majhen plen. Le kadar so zvedeli, da bo prišel po cesti peličen tujec ali da se bo vračal s sejma kmet, ki je prodal živino, so ga napadli in oropali. Ta Jurij Kosem, o katerem pripovedujem, je bil med bogatimi rokovn jači.« PISATELJICA , MIMI MALENŠEK Hote sem vpletel ta dva citata v zapise o Podbrezjah. Kajti pisateljica je Podbiežanka! Lahko jo tako imenujemo, saj je bila le rojena v koroški Dobili vasi, takoj potem — še v plenicah — so malo Mirni (njen dekliški priimek je Konic) prenesli v Podbre/.je. Tu, pri nas, je potem preživljala vso svojo zlato mladost. Zato se pisateljica ima /. vso pravico za Goretljko, četudi je bila njena mati Korošica. Je pa njen oč<- bil /ato trden Gorenjec. Lepo je Malenškova povedala v nekem razgovoru: Gorenjci niso trdi ljudje, samo malce bolj zadržani so. Ne znajo izražati svojih čustev tako kot jih drugi. Gorenjci so zelo zvesti ljudje, zvesti tudi sami sebi. Znajo biti tudi veliki prijatelji.« Najbrž je v tem tudi del v nanje podobe Mimi Malenškove: skrbna urejenost, zadržana lepota in preudaren pogled na sočloveka. Kar vse je nekaka zeinska osnova za njen bujen pripovedniški dar, za njeno čebeljo marljivost, za izjemen pogum pri izbiri snovi za svoja dela in za osupljivo zgodovinsko znanje. Pisateljica Mirni Malenšek (r. IftlU) Objavljati je začela pisateljica svoje povesti že I. 1937 kot mlado osemnajst let no gorenjsko dekle. V času po vojni je marljivo pero Mirni Malenškove napisalo kar vrsto obsežnih del o partizanstvu in o povojnih naporih za obnovo domovine. Te knjige — V življenje, Kovinarji, Matjaž, Prelom, Senca nad domačijo in Daj mi roko, pomlad -so bile obilen plod občudovanja vredne pisateljske strasti, ki je očitno Mnni Malenškovo vso prevzela. VendaT vrh njene ustvarjal nosti pomenijo njeni zgodovinski in biografski romani. Te knjige pa niso le zrcalo pisatel jičine umetniške zmogljivosti, pač pa tudi dokaz njenega ogromnega in vsestranskega zgodovinskega horizonta. S spoštlji-vostjo zrem na tako obsežno in vsestransko kulturno razglednost. Posebno še zato. ker vsa dela pisateljice Malenškove odlikuje tudi lep in klen slovenski jezik, i/brušen tako, kot ga beremo le pri prvih mojstrih naše besede. Ker sem hotel le to povedati, da sodi omemba te velike žene — »oleg Mire Miheličeve gotovo prve dame naše sodobne literature — v te zapise o Podbrezjah. lahko le naštejem naslove obsežnih in temeljitih zgodovinskih in biografskih del. ki jih je poklonila pisateljica v zadnjih letih v zakladnico naše besedne umetnosti: Plamenica (roman n naših slovanskih prednikih I, Črtomir in Bogomila (pripoved po Prešernovem Krstu pri Savici), Tecumseh (roman o severnoindijanskem junaku). Temna stran meseca l roman iz črnih okupacijskih leti. Inkvizitor (roman o Tomažu Hrenu). Minuta molka (roman o slovenskem narod nem življenju v prvih desetletjih našega stoletja), Noriška rapsodija (roman o Noričanih, Keltih in Ilirih na naših tleh). Poslušaj, zemlja! (roman o življenju in delu glasbenika Jakoba Gallusa!. Balada o starem mlinu. Pojoči labodi (roman o Dragotinu Ketteju in Josipu Murnu). C. Z. J1 ^ Osamljen potnik Reaktivno leta/oje z londonskega letališča prepeljali* v San Diego v Kalifornijo enega samega potnika. Za kaj več v letalu tudi ni bilo prostora, saj je bil potnik pet ton težak kit. ki je bil dolgo časa glavna znamenitost tvindsor-skega sa fari parka v bližini Londona. Kit pa je zrasel, tako da mu je bazen posta/pretesen in so mu morah'poiskati kaj večjega. Devizni računi Od I. oktobra dalje lahko poljski državljani vlagajo na svoje devizne račune tujo valuto ne glede na tO, kako so do nje prišli, prav tako pa za potovanje v tujino lahko dvignejo s svojega računa devize v neomejeni vsoti. Doslej so lahko na devizne i'ičunc Poljaki vlagali le devize, ki so jim jih poslali sorodniki iz tujine, ali pa prihranke od dnevnic. £e naprej pa ne smejo prenašati prek meje zlotoi. Starost načenja Big Ben Najbolj znana ura na svet ti londonski liig Hen s /25 let starim urnim mehanizmom se je letos c začetku avgusta prvič ustavila v svoji dolgoletni zgodovini. Po posegu v njeno notranjost /c ura s/>c( stekla, vcndui /xi sedaj bije le /mine ure m ne isakih petnajst minut. Kako pomembna je ura za Lon-dončanc. pove le dejstvo, da so ob tem dogodku pok/iinli na /lo/noč kar znanstvt'iuke atomskiga ruziskt>vuhngu centra v llurucllu. l.c ti so ugotovili, da gre pri znameniti uri. prej je nosil to ime zvon v parlamentu, za »utrujenost« materiala. RADIO 5.00 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.25 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.45 19.35 19.45 20.00 21.15 21.30 23.05 0.30 1.03 2.03 3.03 4.03 4.30 Dobro jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Mladina poje Kdaj, kam, kako in po čem Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti: Spravilo strojev po sezoni Veseli domači napevi Priporočajo vam Kaj vam glasba pripoveduje S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo S knjižnega trga Vrtiljak Studio ob 17.00 Gremo v kino Zabaval vas bo ansambel Latinos Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Mojmira Šepeta Radijski radar Za prijetno razvedrilo Oddaja za nase izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Vaš gost Nočna serenada Glasbena skrinja S popevkami v novi teden Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 13.00 13.3.1 14.00 14.20 14.33 16.00 16.15 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 18.55 Sobota na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Danes vam izbira Odrasli tako, kako pa mi Glasbeni drobiž od tu in tam Z vami in za vas Naš podlistek — M. Markov: Žito Majhni zabavni ansambli Glasbeni casino S pevcem Andrejem Plevnikom Svet in mi Vročih sto kilovatov Partiture lahke glasbe Pet minut za kulturo Tretji program 19.05 Posnetek z letošnjih slavnostnih iger v Bavreuthu — R. VVagner: Tristan in Izolda 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 23.30 Glasbene miniature 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA 1 1.05 12.05 13.55 18.10 18.30 19.16 19.30 19.50 20.1 H > 20.30 20.40 22.1(1 22.30 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor (Bg) TV v soli. Vzgojna posvetovalnica, Jugoslavija (Zg) TV v šoli: M (1937), ki ga je po vojni predelal in spremenil naslov v Vino in kruh (1955). Osrednji junak zgodbe je Pietro Spina, antifašist in eden vidnih partijskih voditeljev, ki se je po nekaj letih izgnanstva odločil vrniti v domovino. Tu naj bi organiziral odpor proti fašizmu .. . Četrtek Tudi druga nova nadaljevanka v tem tednu prikazuje delovanje ilegalcev, Gre za makedonsko nadaljevanko POT V PRIHODNOST, posneto v šestih epizodah, in kaže borbo makedonskih ilegalcev in skojev-cev V obdobju med 1942. in 1943. letom. Avtoi scenarija Blagoje Hlevski Marko je celo sam sodeloval v mnogih akcijah. V času vojne |>" je imel le 16 let. Torej je to /godba o mladih, ki so se uprli bolgarskemu okupatorju in kljub krvavemu maščevanju sovražnika niso klonili. TELEVIZIJA 6 KOROŠKIH ROJAKIH Delavci ljubljanske televizije so za ta teden pripravili več oddaj o naših rojakih onstran Karavank V torek bo v okviru Šolske TV na sporedu že četrta oddaja iz cikla Osvobodilni boj koroških Slovencev. V četrtek bo imela oddaja Četrtkovi razgledi podnaslov Prastrah Avstrije. Namen oddaje, ki bo na sporedu tako rekoč navečer preštevanja v Avstriji, je razkriti korenine politično-propagandne krilatice o »prastrahu« Z njo skušajo desničarski in reakcionarni krogi v Avstriji prikrili svoj pravi politični obraz in namene /. govor jciiiem o nekakšni »zgodovinski ogroženosti« A vsi rije H s t rani J u gos lavi je. V petkovi oddaji Morda vas /anima se bodo predstavili dijaki slovenske gimnazije v ('elovcu. S pisateljem Leopoldom Suhodolčanom se bodo pogovarjali o slovenski mladinski književnosti, obenem pa nam l.odo povedali tudi nekaj zanimivosti i/, svojega življenja na slovenski gimnaziji, o svojih težavah in uspehih, o svojih krožkih, o svoji kulturni delavnosti ipd, Med daljšim bivanjem naše TV ekipe med koroškimi Slovenci kajpak nismo mogli mimo nemara najbolj slovenske vasi Sele. prijaznega, skozi slikovito dolino razpotegnlenega naselja prijaznih ljudi. Kako blago-doneča govoru a je tod doma m kako šel« zazveni koroška pesem i/, njihovih grl! Mimo obeh zborov, mešanega in moškega, smo posneli dve oddaji tudi / manjšima vokalnima ansambloma, ženskim sekstetom in moškim kvintetom. Prva oddaja bo na sporedu v petek ob 18.10. 20.00 V. Kerttula: Navadna zgodba — finska drama. B 21.35 Kult urne diagonale 22.15 Mozaik kratkega filma: Vrnitev 22.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Velika predstava na morskem dnu 18.00 TV vrtec 18.15 Branje 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Feljton: IvoAndrič 21.(K) Tedenski pregled J. I .^o Smeli v raju — celovečerni film TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd 11. T V mreže 19.10 TV dnevnik 20.00 J. Messner: Vrnitev — drama 21.05 Panorama 21.50 Portret meniha — »lok u 111 film 22.15 TV dnevnik 8.00 TV v šoli: Propad stare Jugoslavije, 21.20 Sal/burški festival 1976 22.20 Tonske miniature našega stolet ja 23.00 V ljudskem duhu 23.55 Iz slovenske poezije 10 5.(K) Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Za pojmo pesem 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12 10 Lahka glasba za opoldne 12.30 Kmetijski nasveti: Mesto in vloga slovenskega vinogradništva v mednarodnem merilu Pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — S. Grum: Iz pisem Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska lz zborovske popotne torbe Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Silva Štingla Koncert i/, našega studia Glasbena panorama Šansoni (Boris Verbič) S festivalov jazza Literarni nokt urno - B. Trotzig: I/, dnevnika Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Romantična klavirska poezija Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Odmevi stare glasbe Vaš gost Majhni ansambli Lahke note velikih orkestrov 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.00 21.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.03 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 4.30 Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.(K) lz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Zvočni mozaik 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note Hvar, Geometrija, Nemščina, TV vrtec, Kinetika (Zg) 10.00 TV v šoli: Prirt-Brnik 70, Cerklje 705' Prodam GARE (samotež). Stara Loka 146, Škofja Loka 1°°° Neobžagani LES v hlodih f ostrešje prodam. Sv. Duh 45, Skofjj Loka 7{f9 Prodam BIKA za dopitanje. P°: ženik 10, Cerklje 70W Prodam BIKA za dopitanje. r°: ženik 10, Cerklje 70^ Prodam TELIČKA, okrog 80*8 težkega. Poizve se v trafiki Ce,^jj Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega, in KONJA ali zamenjam za GOVED. Cerkljanska Dobrava «j Cerklje 70W Prodam TRAKTOR JOHN REE LANZ ali menjam za traktor ZETOR 2511. Rakovec Štefan, Vr>a; nje gorice 70, Brezovica 61351 Pr! Ljubljani 70&> Prodam KRAVO s teletom ah g izbiri. Razgledna 14, Bled 70&4 Prodam KRAVO simentalko P° izbiri s teletom. Lotrič Albin, Ja"V nik 3, Kropa 70*> Prodam (5 tednov stare PRASJ^' KE. Komenda 14 70W> Prodam PRAŠIČA za zakg: Dvorje 44, Cerklje 70°' Prodam enofazni HOROFOK-Emil Langerholc, Zg. Bitnje 59, Za^ niča 70W Prodam dobro ohranjen ŠTEDIO" NIK GORENJE, 4 plin, 2 elektrik* Strahinj 84 708» Poceni prodam DNEVNO S0B^" li-a 7071 Prodam rabljeno strešno OPk^ foJc kikinda, 2500 kosov. Tršan MaJJ jan, Valburga 42 b, Smlednik 70" ZAHVALA Strti od bolečine, ker nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče Ciril Šolar se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekli besede tolažbe in sožalja. Posebna hvala za pomoč in cvetje sorodnikom, sosedom in vaščanom. Zahvala tudi zdravniškemu osebju za skrb med boleznijo, duhovščini za opravljeni obred, pevskemu zboru za ganljivo in lepo petje, govorniku za poslovilne besede od našega dragega. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti. Žalujoči: žena, hčerke in ostalo sorodstvo. Kališče, 1. novembra 1976 ZAHVALA Ob izgubi žene, mame in stare mame Katarine Markelj roj. Zupane se za sočustvovanje in vso pomoč iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem. Žalujoči: mož in otroci z družinami. Bohinjska Bela, 3. novembra 1976 ZAHVALA Ob tragični, prerani in boleči izgubi drage Cvetke Arhar se najlepše zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata TOZD za PTT promet Kranj, sodelavcem in ostalim znancem za darovano cvetje in vence ter drugo pomoč. Zahvaljujemo se tudj vsem sosedom in drugim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam vsestransko pomagali. Zahvalo smo dolžni tudi govorniku in govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu, župniku, pevcem in vsem ostalim, ki so nam izrekli sožalje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: ata, brata Janez in Franc z družinama ter ostalo sorodstvo. Hleviše, Rovte nad Logatcem, 5. novembra 1976 poceni prodani kuhinjsko KREDENCO, DELOVNI PULT in otroško POSTELJICO z vložkom. Jago-\Cveto, Visoko 29, Šenčur 7073 R.prodam drohni KROMPIR. Sp. °>tnje 24 7074 Poceni prodam trajnožarečo PEC. ,vPraSati vsak dan pri Vončinovih, U1-3l. divizije 50, Kranj 7075 jProdam sobno rastlino FILO-HENDRON. Jensterle, Sorlijeva IG, *r*«j 7076 • prodam semenski KROMPIR igor in drobnega. Orehovlje 13, Kranj b 7077 .Prodam tri KRAVE po izbiri, srednja vas 11, Golnik 7078 Prodam trajno žarečo PEĆ kiip-p'sbusch in kombinirano PEC za spalnico. Šter, Smidova 8, Cirče . 7079 plodno prodam novo nerabljeno k(J kiippersbusch. Naslov v oglašaj1! oddelku. 7080 »Ugodno prodam leto dni staro POKALNO MIZO in DELOVNO m£0. Kotnik, Gor. odreda 0, Kranj 7081 ^Prodam visoko brejo KRAVO ali t, , CO in kupim dvobrazdni trak-p r»ki- PLUG obračalnik za Deutza. rreddvor 10 7082 PS°dam novejši TELEVIZOR ^ATZ. B. G. Kranj. Sitarska pot 4 ^ 7083 Kwdam ELEKTROMOTOR 5 thx ' 2800 obratov na min. in elek-jncrio gradbeno OMARICO. Naslov °|lasnem oddelku. 7084 hProdam 1,5 kub. m HRASTOVIH V^SK in PLOHOV. Markič Marali; Sp. Duplje 103 7085 .prodam skoraj nove SMUCl -j^5vm, tirolva okovje in PANCAR-2n i^" Moša Pijade 9, stanovanje Kranj 7086 .prodam KRAVO simentalko s te-''Ckoni ali na izbiro in BIKCE za reJ°- Sp. Brnik 70 7087 Prodam DIRKALNO KOLO, sko-aJ novo. Logar Silvo, Zabnica 73 7088 hiSADNA DREVESCA, jablane, Uske in češnje novejših sort, dobi-, V drevesnici Cegnar Franc, Dor-l*ri* 26, Zabnica 7089 prodam kombinirano PEČ za ko-^ nit,,,. BOJLER - 80-litrski za r}7°vično ceno, 22 členov RA-1ATORJA 70 cm, 3 industrijske Kliatorje. Skokova 9, K ranj 7090 2.*>dani OVCE. Dornik Ivan, 116, 64260 Bled 7091 Km°dam eno<>s»(> traktorsko PRI-lciV.rIC0 te» ZASTAVO 750, letnik ^ Pivka 13, Naklo 7092 .Prodani KRAVO po izbiri s tel*. ni- Lotrič Albin, Jamnik 3, Kropa Cesta JLA 6/1 nebotičnik projektivno podjetje Kranj ^deluje načrte za vse Vr8te visokih in nizkih 8radenj. Razpolaga z na-^rti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Pl,odam ZREBETA za rejo. Polj-040 .(00 781 00 190.10 000 »1 121 000 0021 Mi 1.000 07921 H00 97120 5.000 2921)1 1 1 IMUNI o;t:nso 10.000 I0419I II) (MM! 07 .10 2 10 17 40 86» 12 000 f,407 500 12182 mm 44667 ooo M9S2 M00 Ci7l 7 l.ooo 4I>|.»2 UMNI 11 r>947 10.000 02472 1.000 :tH07M7 10.01 Ml ").j;{H2 l.ooo ">9:1747 10 IMMI 170(i»i2 1II.IMMI 701817 10 OOO .124297 10.000 1.1 20 oNf>7.t ono 408 00 murnu ooo 7048 .((M) ry.m:\ MIHI 7108 500 20411.i 10.000 :>9008 000 15908 1 000 44 20 487.(8 5.0O0 !tf)M24 000 0KH;i4 HOO 09 20 !>;")H21 H00 .179 100 1S07I4 III.(MM) 08489 000 OU2HS4 lAtMNMI 77099 01 Ml 02009 8(M> 2!) 50 N3500 800 N00 :HH2.t9 lO.(MM) 447o.r) l.ooo 7279:19 lO.(MM) GOZDNO GOSPODARSTVO BLED razpisuje javno licitacijo odpisanih osnovnih sredstev in poslovnega inventarja. 1. tovorni avto FAP 13 S z dvigalom. 2. termogen za ogrevanje delavnic. 3. dva zaboja za vozila FAP. 4. mešalec za beton in nekaj motornih žag. Licitacija bo 9. novembra 1976 ob 15. uri v garažah TOZD Avtoprevozništvo z delavnico Spodnje Gorje 1. 14. stran — Glas : Petek, 5. novembra 1976 ZAHVALA Ob izgubi brata in strica , Franca Barleta se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi osebju internega oddelka Golnik, dr. Maverju, sestri Mariji za dolgoletno zdravljenje, sosedoma Škrjanc in Govekar, g. župniku Zidarju za pogrebni obred ter pevcem za odpete pesmi. Žalujoči Barletovi. Naklo, 3. novembra 1976 nesreče Nenadoma pred avto V soboto, 30. oktobra, ob 19.15 se je na cesti drugega reda v Boh. Beli pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Martin Zvan (roj. 1945) iz Srednje vasi je peljal od Bleda proti Boh. Bistrici. Pri avtobusnem postajališču v Boh. Beli pa mu je nenadoma skočil pred vozilo Slavoljub Skodrič (roj. 1948), in sicer v trenutku, ko je avtobus že nameraval odpeljati s postajališča. Voznik Zvan je zavrl, vendar nesreče ni mogel preprečiti in je pešca zadel. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Izrabljene gume V soboto, 30. oktobra, ob 10. uri, se je na lokalni cesti v Letencah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Marjan Skr-janc (roj. 1940) iz Seničnega je vozil proti Kranju. Zaradi neprimerne hitrosti in izrabljenih gum ga je v blagem ovinku začelo zanašati, zapeljal je levo s ceste in se prevrnil na streho. V nesreči je bil laže ranjen sopotnik Darko Škr-janc, škode na vozilu pa je za 15.000 din. Vlom v prodajalno V petek, 29. oktobra, ponoči je neznanec vlomil v prodajalno pohištva Mongus Florjan Bobič Varaždin, poslovalnica v Prešernovi ulici na Jesenicah. Neznanec je iz zaklenjene ročne blagajne odnesel 5000 din, pri odpiranju pa si je pomagal s kladivom in izvijačem. Čigavi so predmeti? Delavci Postaje milice Kranj so v sodelovanju s kriminalisti UJV Kranj pred kratkim prijeli fanta osumljenega več vlomov v avtomobile. Pri njem so našli več različnih predmetov, ki so jih že vrnili oškodovancem, za nekatere pa lastniki niso znani. Med predmeti so oblačila kot puloverji, kavbojke, športni suknjič iz umetnega usnja, več žepnih svetilk, sončnih očal, denarnic, par čevljev in podobno. Postaja milice Kranj zato naproša občane, ki jim je bilo vlomljeno v avtomobil in so pri tem pogrešili kake predmete, naj se oglase na Postaji milice v Kranju, Stritarjeva 6, da prepoznajo in prevzamejo predmete. Nezgoda na prehodu V nedeljo, 31. oktobra, ob 17.45 se je na Jesenicah na Cesti maršala Tita pri hiši št. 51 pripetila prometna nezgoda na prehodu za pešce. Voznica osebnega avtomobila Anica Klinar (roj. 1940) z -Jesenic je vozila proti Javorniku: ko se je bližala prehodu za pešce, je nanj z leve strani stopil pešec Martin Metelko (roj. 1905) z Jesenic in ko je bil že skoraj preko, ga je avtomobil zadel. Metelko si je v nesreči zlomil nogo. Zadel pešca V ponedeljek, 1. novembra, ob 17.30 se je na Oldhamski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Abrič Tomislav (roj. 1950) iz Ljubljane je peljal proti Primskovemu. V križišču s Cesto Kokrškega odreda je zaradi nasproti vozečih avtomobilov prepozno opazil dve pešakinji, ki sta po prehodu prečkali cesto od leve proti desni. Kljub zaviranju in umikanju je voznik zadel Angelo Oblak, upokojenko iz Kranja, da je padla in se ranila. Pretesno mimo pešca V ponedeljek, 1. novembra, ob 18. uri se je v Novi vasi pri Zireh pripetila pometim nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Silvester Trček (roj 1932) iz Nove vasi je peljal proti Smrečju. V levem nepreglednem ovinku je na kratki razdalji zagledal Marijo Jereb (roj. 1916) z Račeve, ki je hodila po robu vozišča po desni strani. Voznik jo je prehiteval, vendar pa jo je pri tem s prednjim blatnikom vozila oplazil, da je padla in se huje ranila. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Prehitevanje na viaduktu V ponedeljek, 1. novembra, ob 13.10 se je na magistralni cesti na viaduktu Lešnica pripetila hujša prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila nemške registracije Marija Mekinda (troj. 1942) iz Sodra-žice je vozila proti Črnivcu. Na viaduktu je prehitevala dva osebna avtomobila, vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Bojan Novak (roj. 1949) iz Na-klega; voznica Mekinda je zato zavila ostro nazaj na desni pas, pri tem pa je oplazila levo bočno stran osebnega avtomobila Albina Volčiča (roj. 1926) iz Kranja. Le-tega je zato odbilo v desno drsno ograjo, nato v levo, pa spet nazaj, pri tem pa je trčil v avtomobil Bojana Novaka, ki je hotel preprečiti trčenje tako, da je zavil na levi vozni pas. V nesreči so bili v Volčičevem avtomobilu ranjeni Rozika Volčič (roj. 1926), in to huje, lažje pa voznik, hči Zdenka (roj. 1955) in 4-letni Alon Tušar. Škode na vozilih je za 57.000 din. L. M. se iskreno stvovali z se zahvalj Moste pri opravljeni Zalu j< ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage, nepozabne mame Ane Langus roj. Potočnik zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in soču-nami. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zdravku Černetu za pomoč pri zdravljenju. Iskreno ujemo za darovane vence SGP Gorenje, Tehnični biro Jesenice, Veriga Lesce, Elektrarna Žirovnici. Hvaležni smo pevcem iz Kovorja za ganljive pesmi. Hvala tudi župniku za pogrebni obred ter vsem prijateljem in znancem, ki so s cvetjem počastili njen spomin in jo spremljali v njen zadnji dom. mož Jakob, sinovi Janez, Jakob, Severih, Franc, hčerki Rezka in Milka z družinami, sestre Francka, Kati, Jerca in ostalo sorodstvo. Peračica, 3. novembra 1976 ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega moža Leopolda Pretnarja se iskreno zahvaljujem vsem dobrim ljudem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste darovali cvetje in mi stali ob strani v teh najtežjih dneh mojega življenja. Posebna moja zahvala pa velja stricu Jaki in sorodnikom, moji sosedi Zinki Kržišnik, družini Pikon in Trebeč, Heleni Cerne, ZP Iskra, Iskra — Elektromehanika in delovnemu kolektivu Iskra — Blejska Dobrava, dr. Ravnikovi, pevcem iz Naklega in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča žena Julka. Radovljica, 4. novembra 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Graizerja se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga poslednjič obiskali, spremili na njegovi zadnji poti, poklonili prelepo cvetje, nam pa pismeno ali ustno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru Primskovo za ganljive pesmi, tov. Lokarju za poslovilne besede, častnemu spremstvu gasilcev in g. Slapšaku za pogrebno slovesnost. Iskrena zahvala dr. Ivanu Bajžlju, dr. Vidaliju in osebju internega oddelka jeseniške bolnice za uspešno zdravljenje, dr. Morellovi in osebju očesnega oddelka bolnice v Novem mestu za uspešno operacijo. Hvala vsem za dobre misli in besede o dragem pokojniku. Vsi njegovi Kranj, 3. novembra 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica J anka Valter j a se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, darovali cvetje in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se dr. Hriberniku, osebju bolnice kliničnega centra Golnik, kolektivu in sodelavcem tovarne Planika, IBI ter kolektivu osnovne šole France Prešeren Kranj. Hvala tudi KZ Naklo, ZB Gorice, PD Gorice. Zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi častiti duhovščini, pevcem, govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Janko, hčerki Mija in Stanka z družinami, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Gorice, 28. oktobra 1976 ZAHVALA ZAHVALA I Ob težki, dolgi bolezni, nas je nepričakovano zapustila naša ! predobra mama, stara mama, teta in sestra Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Ana Gorjanc Jožeta Mubija gospodinja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, za podarjene vence, za izrečena sožalja in vsem, ki so se od nje poslovili v tako velikem številu. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku, zvonarjem, tovarni IBI, pevcem, upokojencem, Feldinovi mami, Šorli Štefki in vsem, ki so pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: hčerka Ani, sinova Ivan in Štefan z družinami. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kateri so nam ob težki bolezni stali ob strani, njemu pa s tolažilnimi besedami lajšali bolečine. Posebna zahvala častiti sestri Sabini, dr. Majdi Malovrh za dolgotrajno nego in zdravljenje. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za ganljive besede in pogrebni obred. Zahvalo smo dolžni sodelavcem tovarne ISKRA ELEKTROMEHANIKA, Visoke šole Kranj, upokojencem, pevcem in gasilskemu društvu Predoslje in njegovemu članu Sajevicu za poslovilne besede. Še enkrat najlepša hvala vsem, tudi tistim, ki tu niso omenjeni, pa so karkoli pomagali in darovali cvetje, ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marinka, sinova Jože, Martin, hčerke Marica, Cvetka, Mili z družinami, sestri Micka in Pavla. Kranj, 25. oktobra 1976 x Predoslje, 28. oktobra 1976 Portret tedna Marjeta Bizjak: Le trdo delo vodi k uspehu V soboto, 30. oktobra, je bilo na Jesenicah letošnje državno prvenstvo v judu za ženske, gorenjska je na tem prvenstvu imela le dve predstavnici, in sicer Marjeto Bizjak in Majdo "apler, obe članici judo sekcije pri TV1) Partizan Jesenice. Čeprav nista posegli po najvišjih naslovih v državi, njun nastop ni razočaral. Marjeti Bizjak, ki se že štiri leta ukvarja s tem "Portom, smo po končanem prvenstvu zastavili nekaj vprašanj. • Odkod navdušenje za ta šport? »Leta 1972 sem se včlanila v judo sekcijo in odločila sem se, da poizkusim, začela sem redno trenirati in februarja naslednjega leta sem prvič sodelovala na "lovenskem prvenstvu, kjer sem v svoji skupini dosegla zelo dobro tretje mesto.« • In doslej največji uspeh? »To je bilo leta 1974, ko Sem na slovenskem prvenstvu osvojila drugo mesto. S takšno uvrstitvijo sem tudi izpolnila kriterije za udeležbo na državnem prvenstvu, je bilo takrat v Osijeku. Čeprav sem že v prvih borbah izpadla, se mi je zdela že 8*ma udeležba na tem prvenstvu uspeh.« • Veliko treniraš? »Tedensko trikrat, pred pomembnejšimi nastopi pa seveda večkrat. V judo sekcijo pri TVD Partizan nas je včlanjenih osem ženskih predstavnic, trenira nas pa Brane Dvoršak. Je zelo dober trener in prav po njegovi zaslugi so člani judo sekcije 8egli že marsikater lep uspeh.« • Kaj pa letošnje državno prvenstvo? »Moram reči, da sem na letošnjem sodelovala povsem po naključju. Ker je bilo pripravah za prvenstvo premalo predstavnic iz Slovenije, so povabili še mene. leden dni smo imeli zelo naporne treninge in lahko rečem, da smo si pridobili dosti J**ušenj. Z Gorenjskega sva tako na prvenstvu sodelovali z mojo člansko kolegico Majdo Papler, ki se je na državno prvenstvo uvrstila po osvojenem drugem mestu J1 a slovenskem prvenstvu. Obe sva imeli dve borbi in obe izgubili. Pri ostalih ude-e*enkah se je poznala večja rutina in znanje, malo pa sva imeli tudi smole pri *pebu.« • Tvoji načrti? »Se naprej bom redno trenirala in se seveda trudila, da bi tudi v nadaljnjih tekmovanjih dosegala dobre rezultate. Sicer pa nisem ambiciozna in ne pričakujem Preveč. Seveda imam rada dobre rezultate, zavedam pa se, da jih je moč doseči le s trdim in požrtvovalnim delom. Tega danes marsikje manjka, vsak pa misli, da se •ou bo že po prvem uspehu odprla pot v sleherno areno.« J. Rabič Medobčinska rokometna liga V Kranjski gori prekinjeno v 38. minuti je ranJ — V zadnjem jesenskem kolu najvišjih "or^njskega rokometnega tekmovanja je tU ' naJ.')(,'J vroče v Kranjski gori. Domačini so Prek'S-''' K<)Htt' Vl Uupelj. Srečanje pa je bilo 1^ K|Pjeno dve minuti pred koncem. Dupljami, fe vo*bli skozi vse srečanje, so v 38. minuti odšli z Pri i i 'Kr's «lal>i, da rirLrM"rala sodnika Kak ovec in Bašar tekmo fa ln,0 'n bo odigrana še v tem tednu. Jeseni-01 «o povedli proti Križanom h 18:11. Akcija »smučarska izkaznica« v Kranju 8»nuč '^UD'tebe smučarskega športa je o8n ar?'ta zveza Slovenije skupaj z leto«Vn|In^. orKanizacijami organizirala njc a*cijo »smučarska članska izkaz-tiVcj!" Sn»učarji (tekmovalci in rekrea-8Por 8° 8 P°dP'8om samoupravnega 8,»Uc*Z-"Jla 8 proizvajalci-prodajalci roVaia^8'te,0Preme (tudi smuči), z zavalit .nic° Sava 'n z žičnicami pridobili Velit °z- smučarskih klubov Bal "Rodnosti. Vsakdo, ki se bo vpi- »nji sezoni v osnovne smu- 8«1ua ~ orRanizacije — klube, bo prejel l "carske V« V DODU8te-'•*»e| c'an smučarske organizacije bo pri naslednje ugodnosti: 10 */f popust |>0p na*upu smučarske opreme, 10 % Prin, na žičnicah in zavarovanje za «D er Poškodbe pri smučanju. Pri vpi-V8»i . "snovno organizacijo bo moral (oh/ , vPlačati za eno sezono 150 din in j*8"> ali 60 din (mladina pod 15 let) HjCe r***>ti fotografijo za opremo izkazano ' aznica in boni bodo veljavni le Od ,8n?ucarsko sezono, in sicer vedno i t. iuli;.. on :___it.___I__l—l___... izkaznico, ki bo imela 14 ki '*hk uP°rabiti omenjene ugodnosti, se Tu-,0 v novembru letos včlani v SK *vli T, V8ako sredo od 15. do 17. ure v Uje8, 8*upščine občine Kranj. Vpisna V8e. a Pa bodo po 10. novembru tudi v |n| , Vecjih delovnih organizacijah in »te Kranjčani bodo omenjene popu-8ki J °Prem» lahko uporabili v kranj-veieblagovnici Globus. J. J. julija do 30. junija naslednjega y Kranju vodi akcijo smučarski Triglav. Vsak ljubitelj smučanja. SAVA : STORŽIC 27:24 Stražišče — Igrišče ŠD, Sava : Storžič 27:24 (14:13), sodnika Udir (Besnita), Pi-čulin (Kranj). Fo enakovredni igri v prvem polčasu so v nadaljevanju savčani le uredili svoje vrste. Z dobro igro v obrambi in napadu so na koncu le S al RADOVLJICA: PREDDVOR 17:32 Radovljica - Igrišče ŠD, Radovljica : Preddvor 17:32 (12:18), sodnika Bartolj (Naklo), Krampi (Kranj). Vodilni na lestvici Preddvor v Radovljici spet ni imel težkega dela s pomlajenimi domačini. ZABNICA : ALPLES 30:19 Zabnica — Igrišče ŠD, Zabnica : Alples 30:19 (14:12), sodnika Jeruc (Duplje), Zupan (Kranj). Tudi Zahničani niso imeli težkega dela z gosti iz Železnikov. Alplesovci so bili zmagovalcem enakovredni le v prvem delu. v drugem pa je prišla do izraza boljša pripravljenost domačinov, ki so brez težav prihajali pred vrata gostov. Lestvica: Preddvor Sava Duplje Zabnica Križe Alples Kr. gora Storžič Jesenice Radovljica 9 8 1 0 268:188 17 9 ti 0 3 232:219 12 8 5 1 2 208:182 11 9 5 0 4 226:209 10 H 5 0 3 162:145 10 9 4 () 5 225:227 8 9 3 0 ti 199:200 ti 9 3 0 « 185:219 ti H 3 0 5 150:215 ti H 0 0 H 150:221 0 (lil Derbi v Tržiču Polde Nastran, trener ženske ekipe Alplesa: »Po odličnem startu so igralke v zadnjih dveh srečanjih povsem popustile in je jutri zadnja priložnost v srečanju z ekipo Koke, da osvojijo novi točki in zadržijo mesto v sredini lestvice, kajti v zadnjem srečanju s Partizanom v Rafču bo precej težje, vseeno pa upamo, da bomo na gostovanju uspeli iztržiti točko.« • DANE VIDOVlC, trener RK Tržič: »Ro-kometaši Minerve prihajajo v Tržič po novi točki, da zadržijo tretje mesto na lestvici. Toda naši rokometaši se zavedajo pomembnosti tega srečanja in se bodo potrudili, da obe točki z jutrišnjega derbija Tržič : Minerva ostanejo v Tržiču. Z igro v zadnjih nekaj kolih smo dokazali, da smo sposobni napraviti marsikatero presenečenje, kot v Šoštanju, ko smo premagali favorizirane domačine.« J. Kuhar Plavanje Že kopica novih rekordov Kranj — V zimskem bazenu je vsak dan živahno. Proge in plavalci Triglava ne počivajo in ne spijo na doseženih rezultatih in lepih uvrstitvah, ki so jih plavalke in plavalci gorenjske metropole dosegli v pravkar minuli letni sezoni. Tako kot že vsa leta nazaj so tudi letos zgodaj pričeli s šestkrattedensko vadbo, v nedeljah pa na štopingih pregledajo, koliko so na treningih pridobili. Mora pa se reči, da za ta čas, ko se potegujejo za najboljšega kranjskega plavalca — ta krog tekmovanj bodo sklenili na tekmi za dan republike — dosegajo dobre rezultate, ki so obenem pogojeni še z novimi državnimi in republiškimi rekordi. Doslej so nove državne znamke popravili med pionirkami B Vesna Praprotnik na 400 m mešano s 6:17,0, s 3:11,1 na 200 m delfin, novi slovenski rekorderji pa so: Praprotnikova z 11:57,9 na 800 m kravi, ter na 400 m kravi s 5:49,9, Gorazd Rus med pionirji R na 400 m kravi s 5:40,8, ter z 2:59,2 na 200 m delfin in Lea Jugovic v isti kategoriji z 1:17,0 na 100 m kravi. Med to pisano druščino mladih kranjskih plavalcev pa dobre dosežke postavlja tudi Borut Petrič. Na 1500 m kravi se mu je štoparica ustavila pri 17:06,6, pri 400 m kravi pa na 4:11,4. Torej lepi obeti za napredek kljub novemu trenerju. Stanje točk po IV. kolu: pionirji C: 1. Mrkaič 293, 2. Prislan 212, 3. Mišic 202; pionirji B: 1. G. Rus 1820, 2. Kadoič 1617, 3. Jocič 1604; pionirji A: 1. D. Petrič 2502, 2. Jenko 1946, 3. Bešter 1940; starejši pionirji: 1. Koželj 967; mladinci in člani: 1. B. Petrič 4289, 2. Šmid 1449, 3. Jerman 1022, 4. M. Praprotnik 449; pionirke C: 1. 1. Sajovic 412, 2. Mohorič 390, 3. Štangl 335; pionirke B: 1. V. Praprotnik 2529, 2. Jugovic 2116, 3. S. Rebolj 1781; pionirke A: 1. Dvoršak 2629, 2. Rako-vec 1914, 3. K. Berložnik 1570, 4. N. Pajn-tar 1283; starejše pionirke: 1. I. Berložnik 2389, 2. I. Draksler 1683, 3. A. Bertoncelj 708. -dh Korotan utrjuje vodstvo V 9. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske v regijski ligi za člane je Korotan dosegel pomembno zmago v Tržiču. Tekma Triglav : Bohinj ni dala zmagovalca, Sava je na Bledu zmagala z minimalnim rezultatom, nogometaši LTH pa niso prišli na JeseničV. Rezultati: f Tržič: Korotan 0:2 (0:1) Tržič — Igrišče pod Gradom, gledalcev 300, sodnik Likozar i/. Vogelj. Gostje so bili ves čas v rahli tehnični in kon-dicijski premoči. Domačini so nudili močan odpor, vendar poraza niso mogli preprečiti. Triglav : Bohinj 1:1 (0:1) Kranj — Igrišče na stadionu Stanka Mlakarja, gledalcev 150, sodnik Božnar iz Škofje Loke. Tekma je imela dva različna dela. V prvem polčasu so bili v premoči gostje, v drugem pa domačini. KRANJ: STERZAJU SESTI NASLOV - Ne kegljiščih ljubljanskega Gra-disa in kranjskega Triglava se je dva dni 79 najboljših posameznikov borilo za jubilejni 25. državni naslov v kegljanju. Med vsemi je bil oba dneva najboljši 44-letni član mariborskega Branika Miro Steržaj. V Kranju je podrl 968, v Ljubljani pa 909 kegljev. Tako je že šestič osvojil ta laskavi državni kegljaški naslov. Od »zlate reprezentance«, ki je na Dunaju osvojila svetovni naslov, je razočaral trikratni svetovni prvak Zagrebčan Nikola Dragaš (na sliki), ki ga poleg sodnice Mojce Pidak opazuje tudi Steržaj in lanskoletni prvak SER J Splitčan Rudi Rabfeld. Ker so se na Gradisu pokvarili avtomati, pa prvenstvo še ni končano, vendarle ima Steržaj tolikšno prednost, da mu naslova nihče ne more več odvzeti. Mlakar, Senaši. Šparmblek imajo še vedno lepe možnosti za uvrstitev med prvo deseterico. Vsi so namreč v Kranju prvi dan podrli več kot 900 kegljev. Vsi, ki na Gradisu še niso odmetali, bodo to opravili jutri. Trenutni vrstni red: 1. Steržaj (Branik) 1877, 2. Biber (Medveščak) 1823, 3. Kačič (Hmezad) 1821, 4. Česen (Gradiš) 1816, 5. Boljat (Split) 1813, 6. Rako (Poštar) 1810, 7. Rački (Delnice) 1800, 8. Bizjak (Proteus) 1791, 9. Dragaš (Medveščak) 1786, 10. Stanimirovič (Partizan) 1785. Od Kranjčanov je nastopil le Jereb, njegova uvrstitev pa še ni znana, (dh) — Foto: F. Perdan Med mladinci zanesljivo Naklo V regijski mladinski nogometni ligi so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: Šenčur : Naklo I:"), Tržič : Korotan »i: 1. Bled : Primsko-vo 1:6, Triglav : Bohinj 4:2. LTH : Jesenic« 2:4. Vodi Naklo z iS točkami pred Tr/.ičem Iti. Jesenicami II itd. Rekreacijska mladinska skupina: Kilmarji : Alpina f>:ii. Trhoje Podbrezje 7:0, Preddvor : Kokrica ;i:2. vodi Alpina z Iti točkami pred Kilmarji 9, Trhojami 7 itd. P. Novak Primskovo jesenski prvak /. zaostalo tekmo Plamen : Preddvor, ki seje končala s .1:1, je bil končali jesenski del prvenstva v medobčinski ligi-skupina sever. Lestvica: Bled : Sava 0:1 (0:1) Bled - Stadion NK Bled. gledalcev 250, sod nik Benkič iz Škofje Loke. V dokaj enakovrednem srečanju je uspelo Kranjčanom z edinim zadetkom v prvem polčasu zabeležiti pomembno zmago. Šenčur : Naklo 1:3(0:1) Šenčur — Igrišče NK Šenčur, gledalcev 250, sodnik Drinovec i/. Kranja. V tipični prvenstveni tekmi so gostje povsem zasluženo premagali domačine. Pri Naklem je bil najboljši vratar, saj je ubranil vrsto pevar-nih strelov. Alples: Lesce 1:1 (0:1) Železniki — Igrišče NK Alples, gledalcev 200, sodnik Mesec iz Kranja. Prvi polčas je pripadal gostom, v drugem pa so domačini uredili svoje vrste in iztržili eno točko. Na lestvici vodi Korotan s 10 točkami pred Triglavom 14, Bohinjem 12 itd. P. Novak \KRANJU - TRIGLAV : JUG 67:73 (27:36) - Pred 50O gledalci je domači ^arkarski drugoligaš Triglav prvič pod koši v telovadnici OŠ dr. *ancetaPrešerna gostil dubrovniški Jug. Kranjčani so to pot v četrtem kolu tj-akovali prvo prvenstveno zmago, toda ušteli so se, saj so gostje iz Kranja «jh £o£ zmagovalci. Na poti k prvi zmagi so triglavani zaigrali slabše kot fj^3 pričakovali, preveč je bilo v njihovi igri napak, ustavil pa se jim je tudi y?&e za Triglav so dosegli: Košir 24, Mavric 2, Torkar 9, Fartek 2, Štefe 4, j*Povac 8, Zupan 10, Kalan 8. **tri Kranjčani gostujejo v Ljubljani, kjer jih v svoji telovadnici gosti ^°toača Ilirija.(dh) - Foto: F.Perdan . . Izbirate najboljšega gorenjskega športnika, športnico in ekipo za leto 1976 Komu letošnje naslove? KRANJ - Tako kot že dvajsetič doslej in drugič zapored bomo tudi letos enain-dvajsetič na osnovi ankete bralcev, telcsnokulturnih delavcev in trenerjev na Gorenjskem in slovenskih športnih novinarjev ter naših redakcijskih kolegov na osnovi ankete ob praznični številki našega časnika izbrali najboljšega gorenjskega športnika, športnico in ekipo za leto 1976. Le-ti naj bodo tisti, ki so na letošnjih športnih poljih, arenah, smučarskih prograh, atletskih stezah, skakalnicah in plavalnih bazenih dosegli največ. Minula športna sezona je bila prav gotovo ena od najpestrejših v zadnjih letih. Bila je bogata na vseh športnih področjih, mladi iz vsega sveta so svoje športne sposobnosti dokazovali na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku in letnih v Montrealu. Poleg teh največjih letošnjih prireditev pa je bila lepa bera tudi na evropskem mladinskem plavalnem prvenstvu ter na različnih mednarodnih tekmovanjih. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi domačih državnih in slovenskih prven-'stev in drugih prireditev, ki pa jih pri nas ni bilo malo. Ker je bila bera športnikov Gorenjske na vseh področjih izredno uspešna, prav gotovo ne bo težko iz te plejade naših najuspešnejših izbrati res najboljšega in najboljšo. Izbor kandidatov bo tak kot je bil lani in kot smo ga zapisali že v uvodu. Tudi letos je pred vami že edini kupon, ki ga izpolnite in nam ga čimprej pošljite. Rok je kratek, saj bomo upoštevali le tiste kupone, ki bodo v naše uredništvo prišli do 15. novembra. Naslov naj bo: CP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako »Izbira najboljšega gorenjskega športnika«. DOSEDANJI ZMAGOVALCI: 1956 Barbara Koncilija (PK Triglav) 1957 Vlado Brinovec (PK Triglav) 1958 Janez Kocmur (PK Triglav) 1959 Vlado Brinovec (PK Triglav) 1960 Janez Kocmur (PK Triglav) 1961 Marjan Pečar (ŠD Mojstrana) 1962 Janez Teran (NTK Triglav) 1963 Peter Lakota (ŠD Jesenice) 1964 Peter Lakota (ŠD Jesenice) 1965 Ludvik Zaje (ŠD Jesenice) 1966 Albin Felc (HK Jesenice) 1967 Lidija Švarc (PK Triglav) 1968 Ludvik Zaje (ŠD Jesenice) 1969 Peter Štefančič (SK Triglav) 1970 Jože Turk (KK Triglav) 1971 Peter Štefančič (ŠD Jesenice) 1972 Peter Štefančič (ŠD Jesenice) 1973 Marjan Mesec (SK Triglav) 1974 Bojan Ropret (KK Sava) 1975 Bojan Križaj (SK Tržič), najboljša športnica: Rebeka Porenta (PK Triglav) Primskovo 6 4 2 0 32: 7 10 Britof ti 4 2 0 18: 9 10 Podbrezje 6 3 1 2 16:21 7 Grintovec ti 2 1 3 16:18 5 Preddvor ti 1 2 3 7:10 4 Plamen ti 2 0 4 14:22 4 Kokrica ti 0 2 4 8:24 2 izven konkurence Lesce B 7 2 0 5 11:17 P. Nov 4 ik Občinska rokometna liga Krvavec brez poraza Kranj — Čeprav je rokometašem v soboto nagajalo muhasto jesensko vreme, pa so v občinski ligi vendarle zaključili prvi del tekmovanja. Prvak je bil znan šele v zadnjem kolu, ko sta vodilna cerkljanski Krvavec in Gorenjski sejem obračunala med seboj. Cerkljanci so zasluženo slavili, saj so v dobri igri premagali neugodne igralce Gorenjskega sejma. Tako so brez poraza osvojili prvi del prvenstva. V preostalih srečanjih je Besnica doma brez težav sh. 'ila s Hujami, Veterani so dobili točki V Zabnici, v Krizah pa so slavili domači veterani, saj so brez težav odpravili mlade sovrstnike. Izidi: Besnica : Huje 25:17 (15:11). Križe (vet.) : Križe B 10:10(7:0), Krvavec : Gorenjski sejem 22:18 (10:8), Zabnica (vet.) : Veterani 14:23(7:11). Novost, ki jo letos uvajamo, je le v tem, da osnovnim telesnokulturnim organizacijam v tem letu ne bomo pošiljali posebnih kuponov, temveč naj tudi zanje veljajo tisti, ki so namenjeni našim bralcem. Vse telesnokulturne delavce, trenerje in sodnike prosimo, da nam pri izbiri pomagajo, saj bomo le tako lahko dobili res najboljšega, najboljšo in najboljšo ekipo. Da pa bo izbira lažja, smo vam kot že vsa leta nazaj pripravili nekaj kandidatov. Ne vsiljujemo jih vam, saj je izbor le vaš. Pri moških naj bi v ožji izbor prišli: Borut Petrič, Bojan Križaj, Bogdan Norčič, Maks Jelene, Bojan Ropret, Filip Kalan, Franc Peternel starejši, pri ženskah pa Barbara Štemberger, Milena Kordež, Andreja Urh in Jožica Gortner. Za ekipe pa predlagamo kolesarje Save, hokejiste Jesenic, košarkarje Triglava, rokometaše Jelovice, rokometašice Alplesa, odbojkarje Bleda itd. -dh KUPON NAJBOLJŠI GORENJSKI ŠPORTNIK 1976 NAJBOLJŠA GORENJSKA ŠPORTNICA 1976 NAJBOLJŠA GORENJSKA EKIPA 1976 ANKETNI LIST IZPOLNIL: IME IN PRIIMEK i NASLOV (ZA TELESNOKULTURNE DELAVCE FUNKCIJA V KLUBU) Lestvica: Krvavec Gorenjski sejem Tržič (vet.) Veterani Križe (vet.) Besnica Huje Križe B Zabnica (vet.) 232:159 225:167 212:208 167:177 154:166 183:163 155:170 139:193 151:215 Sobota in nedelja SOBOTA ROKOMET - SRL moški: Tržič - Tržič : Minerva ob 19. uri; II. ZRL ženske: Železniki — Alples : Koka ob 15.30. NEDELJA I NOGOMET - GNL člani: Boh.Bistrica - _ 'Bohinj : Jesenice, Kranj — Korotan : Bled, Stražišče — Sava : Triglav, Naklo - Naklo : Tržič, Železniki - Alples : Šenčur, Lesce -Lesce : LTH, vse ob 10.30; mladinci: Boh. Bistrica — Bohinj : Jesenice, Kranj — Korotan : Bled, Železniki — Alples : Šenčur, Naklo — Naklo : Bled, vse ob 9. uri, Podbrezje — Podbrezje : Kilmarji, Ziri — Alpina : Preddvor, Kokrica — Kokrica : Trhoje, vse ob 10.30, Stražišče — Sava : Rudar ob 14. uri, Škofja Loka — LTH : Lesce ob 13. uri. SMUČARSKI SKOKI - Na 15-metrski skakalnici v Stražišču ob 9. uri III. prvenstvo SRS na plastiki za cicibane in med-društvena tekma za mlajše pionirje, ob 11. uri na Gorenji Savi na 35-metrski skakalnici meddruštvena tekma za starejše pionirje in mlajše mladince. ODBOJKA - II. ZOL: Bled - Bled : Salonit ob 10. uri. -dh Središče mesta se duši v prometu r Parkirni prostor za tovornjake na Laborah v Kranja ob magistralni cesti Jesenice — Ljubljana že nekaj let nazaj sodi v okvir kranjskih prometnih problemov, saj je prostor neustrezen: tovornjaki s priklopniki namreč onemogočajo preglednost pri vključevanju na magistralno cesto, zapirajo pot pešcem, ob prometnih konicah pa vozila tvorijo pravi prometni vozel in nevarnost za pešce. V Kranju zato že nekaj časa razmišljajo o primernejših parkirnih prostorih tako za tovornjake kot tudi za osebna vozila, vendar pa za sedaj odhtčitve še ni. — L. M. — Foto: F. Perdan Še podvoz, priključki in pločniki Kranj — Cestno podjetje iz Kranja je do konca oktobra na preurejeni Cesti talcev od križišča z Zupančičevo cesto do pokopališča v Kranju položilo bitogramoz. Ureditev te ceste je bila potrebna zaradi novega stanovanjskega naselja na Planini. Investitor teh del je podjetje Domplan Kranj. Zdaj bodo na cesti dokončali še podvoz in uredili ter asfaltirali še priključke in pločnike. Spomladi pa bodo položili še fini asfalt. A. Z. Toplovod na Jesenicah Jesenice — Po informaciji Biroja za urbanizem in stanovanjsko poslovanje so dela pri gradnji novega topolovoda od jeseniške Železarne do Plavža nekoliko kasnila, vendar bo v teh dneh toplovod že začel obratovati. Zaradi objektivnih ovir pri gradnji so se dela pri toplovodu deloma tudi podražila. Prebivalci Plavža bodo tako poslej imeli ogrevana stanovanja, v samem mestu Jesenic pa bodo končana precejšnja gradbena dela, ki so zdaj deloma ovirala promet po magistralni cesti. D. S. Na kranjski tržni inšpekciji so v torek, 2. novembra, dobili šopek nageljnov. Možakar jih je kupil na kranjski tržnici v petek, 29. oktobra, in se s šopkom želel oddolžiti spominu ob dnevu mrtvih. Toda »nesreča« je hotela, da je v petek deževalo. Zivordečim nageljnom pa je dež očitno škodil. Niso sicer oveneli, ampak so kot »hokus pokus« pred očmi presenečenega možakarja spremenili barvo. Namesto živo rdeče so pokazali pravo svetloroza barvo. tudi to se zgodi Prodajalka, doma nekje iz Pulja, se je pridušula, da ni nobena navadna »švercarka«, ki bi si lahki) privoščila, da bi jih prodajala po 4 dinarje, marveč je nageljne sama vzgojila in imela pri tem tudi dosti stroškov in dela in da jih zato pošteno prodaja po pet dinarjev. Nedvomm) je s prevzgojo svetloroza nageljnov v rdeče zares imela nekaj več dela. Vendar pa ji bo dodatno delo zdaj olajšal sodnik za prekrške, pred katerim bo morala spravo barvo na dan. A. Z. Titov dom, na Jesenicah je bil dolgo časa kamen spotike občanov zaradi razpadajoče zunanjosti. Sedaj so dom začeli obnavljati, in sicer bodo vgradili nova okna in vruta ter obnovili zunanje stene. Izvajalec del je Splošno gradbeno podjetje Projekt — enota Jesenice (jr) — Foto: J. Rabič Lešnikov na kupe Letos so kot kaže lešniki zelo dohro obrodili po vsem svetu. Ocenjujejo, da »ti letina »težka« kar 415.000 Ion neoluščenih lešnikov, pri tem pa še ni upoštevan pridelek v ZDA. Največja pridelovalka lešnikov še naprej ostaja Turčija, ki vodi tudi v izvozu, močno pa sta letos povečali pridelek tudi Italija in Španija. Omenjene države naj bi (skupaj z ZDA) letos izvozile okoli 270.000 ton lešnikov. V Jugoslaviji ne pridelamo dovolj lešnikov in smo zalo vezani na delen uvoz. Najdražja mesta Med najdražja mesta na svetu štejejo Tokio, ki mu sledijo Manama na Bahreinih, Oslo in Stockholm. Razvrstitev so opravili v švicarskih bankah. Peto in šesto mesto na lestvici najdražjih mest na svetu so bankirji prisodili domačima ZUrichu in Ženevi. Pri razvrstitivi so upoštevali kupno moč prebivalstva in dohodek ter jih primerjali s cenami hrane, pijač, tobaka, gospodinjskih pripomočkov in takih storitev kot so poštnina, frizer in kemično čiščenje oblek. Sredozemsko morje umira Na drugi konferenci mediteranskih mest v Opatiji so ugotovili, da je Sredozemsko morje in z njim tudi Jadran še vedno izpostavljeno naraščajočemu onesnaževanju zaradi mestnih in industrijskih odplak ter zaradi odpadkov z ladij. Samo z ladij pri teče vsako leto v Sredozemsko morje okrog 400.000 ton nafte. Zaradi tega je ekološko le dni po svetu ravnotežje v tem »biseru« svetovnih morij že močno načeto. Med sredozemskimi državami sta na prvem mestu v ukrepih proti onesnaževanju Francija in Jugoslavija, medlem ko italijanska obala tako na jadranski kot na ligurski sirani sodi med najbolj onesnažene obale sredozemskega področja. Žrtve potresa Konec prejšnjega tedna je indonezijsko provinco Zahodni Irian prizadel potres, v katerem je umrlo 20 oseb. Potres naj bi imel jakost sedme stopnje po Richterjevi lestvici. To področje je prizadejal potres že 25. junija letos, ko je umrlo več kot 440 oseb, okoli 3000 pa jih pogrešajo. Še deset let V Crveni zastavi v Kragujevcu bodo še najmanj 10 let s tekočega Iraku prihajali »fičkoti«. in sicer po 70.000 na leto. Tudi drugi že dokaj zastarel model zastava 1300 bo v proizvodnem programu še po letu 1980. letno pa bi jih naredili še po 17.000. Vest o nadaljnji proizvodnji teh dveh tipov vozil je pravzaprav presenetljiva, saj je Zastava že najavila nov model in sicer »102«, ki naj bi bil po moči in velikosti nekaj med ličkom in zastavo 101. S tem modelom pa ho treba kot kaže še nekoliko počakati, dokler ne bo vseh sestavnih delov tega vozila lahko izdelovala domača industrija. Kranj — Promet na nekaterih mestnih ulicah v Kranju, vseh sku pa j je 14.'}, je na nekaterih mestih zaradi nepreglednosti, neurejenih hodnikov za pešce in zaradi številnih vozil že sedaj omejen, predvsem hitrost. Vendar pa niti omejena hitrost na primer na zelo prometni Prešernovi ulici v Kranju ne zagotavlja dovolj velike varnosti predvsem pešcem, ki so v tem ožjem delu mesta med najštevilnejšimi uporab- Razdelitev denarja od motornih vozil Kranj — Vse gorenjske občinske skupščine naj bi še letos obravnavale samoupravni sporazum o razdelitvi dela pristojbin, ki jih plačuje sestavljena organizacija združenega dela Alpetour za cestna motorna vozila. Gre namreč za razdelitev denarja, ki se zdaj nabira v dveh gorenjskih občinah (Kranj in Škofja Loka) od registracij motornih vozil podjetja Alpetour. Podjetje namreč plačuje pristojbine tam, kjer je sedež temeljne organizacije. Na Gorenjskem pa so že dlje časa ugotavljali, da ima podjetje Alpetour tovorna vozila in avtobuse tudi v drugih občinah, kjer uporabljajo ceste in parkirišča. Na seji predsedstva skupščine gorenjskih občin so se zato sporazumeli, da bosta kranjska in škofjeloška občina po podpisu sporazuma začeli razdeljevati sredstva od registracij teh vozil na ostale gorenjske občine od 1. januarja prihodnje leto naprej. A. Ž. n ik i javnih testnih površin. Ozke mestne ulice postajajo posebno v prometnih konicah domala neprehodne, zatrpajo pa jih tudi dostavna vozila na hodnikih za pešce ali na cesti. Ze sedaj je prepovedana vožnja za tovornjake skozi center mesta i/, smeri Planine, v nasprotno smer pa bo po sklepu izvršnega svetit skupščine občine Kranj v kratkem omejen promet za tovornjake z največjo dovoljeno težo tlo K) ton. Omejen je tudi čas za dostavo blaga v trgovski center Kranja, in sicer od 8. do 10. ure dopoldne, v nočnem času pa od 21. do 5. ure zjutraj. To je le del ukrepov, ki jih bo do konca leta sprejela tudi skupščina občine, vsem pa je skupno, da bi trgovski center Kranja ne zagozdile kolone motornih vozil: kar največ površin v mestu naj bi bih) namenjenih pešcem, zato bodo le ti verjetno tudi pozdravili za spomladi napovedano prepoved parkiranja na Maistrovem in Titovem lrgu. L. M. Triglav : Brest 66:110 KRANJ — Prijateljska trening tekma, Triglav : Brest «6:110 (34:56), telovadnice OŠ dr. F. Prešeren, gledalcev 400, sodnika Milan Rus, Poljšak (oba Kranj). Triglav: Košir 8 (3:2), Mavric 4 (2:2), Fartek 4 (2:2), Zupan 10 (2:2), Kalan 4, Omahen 6, Lipovac 12 (2:2), Štefe 8, Štre-kel 4. Brest: Papič 6 (2:2), Ivanovič 4, Bassin 4, Vujačič 10, Polanec 16 (5:4), Subotič 13 (4:3), Jelovac 13 (10:7), Gvardjančič 12 (2:2), Križnar 15 (3:3), Nuhanovič 17 (4:3). Prosti meti: Triglav 11:10, Brest 30:24. V uvodnih minutah srečanja kranjski drugoligaš ni prav nič spoštoval svojega ljubljanskega prvoligaša nasprotnika in celo povedel. V nadaljevanju pa je prišla do izraza boljša pripravljenost gostov, ki skoraj niso zgrešili koša. -dh Spominska plošča akademiku dr. Francetu Koblarju Železniki — V nedeljo, 31. oktobra, so na rojstni hiši akademika, profesorja, doktorja* slovstvenega in gledališkega zgodovinarja Franceta Koblarja, prvega častnega meščana Železnikov odkrili spominsko ploščo. Slovesnosti so se udeležili predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij občine in krajevne skupnosti, muzejskega društva Škofja Loka, pododbora muzejskega društva Železniki in delavsko prosvetnega društva Svoboda Železniki. Z recitacijami in s pesmimi pevskega zbora je slovesnost nedeljskega dopoldneva izzvenela izredno lepo in ubrano, s hvaležno mislijo in spominom na uglednega rojaka. Prof. dr. France Koblar je živel v Železnikih od leta 1898 do 1919 in je na svoja mladostna leta imel vedno lepe spomine. Kot sinu delavca mu v Ljubljani ni bilo lahko, vendar je vztrajal, dokončal študij in se posvetil literaturi. Postal je ugledni književni in gledališki kritik, esejist, zgodovinar književnosti, urednik in prevajalec. Bil je dolgoletni gimnazijski profesor, večkratni rektor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, član SAZU, vodja oddelka za literature, predsednik Slovenske matice. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado in pozneje, po svoji smrti, še Kidričevo nagrado. France Koblar je kritično obdelal skoraj vsa dela slovenske dramske književnosti in s kritiko gledaliških Raziskovanje Gangesa Znani novozelandski raziskovalec in osvajalec Mount Kveresta sir Fdmund Hillarv je napovedal, da bo v jeseni prihodnje leto raziskal tok reke Ganges od izvira do 2000 kilometrov oddaljenega izliva v Bengalski zaliv. Pot, ki naj bi jo v obratni smeri premeril z motornim čolnom, bo zaključil z vzponom na 4500 m visoko goro Gangotri, kjer Ganges izvira. Pesem o Tesli V počastitev 200-letnice ZDA je v New V'orku izšel prvi del antologije ameriške poezije. V knjigi je tudi pesem o Nikoli Tesli, ki jo je napisal jugoslovanski pesnik Miluje Popović. Skupaj s pesmijo je objavljena tudi obrazložitev, da je pesem posvečena jugoslovansko-ameriškemu sodelovanju, ob tem pa je še izjava predsednika Forda o pomenu Teslovega dela za znanost in človeštvo. Omenjena pesem je bila prvič objavljena letos, ko so ob Niagarskih slapovih odkrili spomenik Tesli, prebrali so jo tudi na televiziji, v kratkem pa bo izšla še na plošči. Cenene rakete Čehoslovaški znanstveniki so izdelali novo vrsto raket proti toči, ki ne onesnažujejo ozračja, uspešno pa povečujejo količino padavin. Snov, s katero so polnjene nove rakete, je zelo poceni in velja manj kot 18 din za kg^ srebrov jodid, ki je bil doslej v rabi za rakete, pa pa velja 2700 din za kg. i\ove rakete so uporabne tudi v sušnih predelih in celo puščavah. predstav prispeval h kvaliteti slovenskega gledališča in njegovih igralceV. Dr. France Koblar je zapustil obširno študijo o Simonu Gregorčiču, študijo z naslovom Dvajset let slovenske drame in več drugih umetniških del. Prof. dr. France Koblar, eden naših najpomembnejših gledaliških kritikov, rojen v slikovitih Železnikih, je imel vedno nadvse rad svoj rojstni kraj in domačine. Spominska plošča na njegovi rojstni hiši, odkrita s prisrčno slovesnostjo, zatorej ni le obeležje, temveč izraz hvaležne pozornosti, naklonjenosti, spoštovanja in ljubezni krajanov Železnikov do spomina na uglednega in priljubljenega rojaka. D. S. Posvet mentorjev šolskih hranilnic Kranj — Na tradicionalnem posvetu, ki ga vsako leto organizira kranjska podružnica Ljubljanske banke, se bodo jutri, 6. novembra, dopoldne v stavbi nove osnovne šole Simona Jenka v Kranju zbrali mentorji šolskih hranilnic. Pogovorili se bodo o enoletnem delu in razvoju šolskih hranilnic na Gorenjskem, izmenjali izkušnje, hkrati pa podelili priznanja in nagrade za likovna dela učencev osnovnih šol na temo varčevanja. Nagrajene bodo tri najboljše risbe, za druge do desetega mesta pa bodo podelili priznanja. Z organiziranim varčevanjem učencev osnovnih šol na Gorenjskem je kranjska podružnica Ljubljanske banke začela že pred leti, ko je ustanovila prve šolske hranilnice. Od 28. osnovnih šol na Gorenjskem imajo danes takšne hranilnice že v 23 šolah. Učenci imajo v njih prihranjenih blizu milijon novih dinarjev. V banki si prizadevajo, da bi v prihodnje prav v vseh osnovnih šolah na Gorenjskem bile takšne hranilnice, hkrati pa da bi spodbudili in organizirali tovrstno obliko varčevanja tudi na srednjih šolah na Gorenjskem. A. Z. Srečanje turističnih delavcev Gorenjske Bled — Na Bledu bo jutri, 6. novembra, sedmo srečanje turističnih delavcev Gorenjske. Na tovistnih tradicionalnih srečanjih, ki jih vsako leto pripravi Gorenjska turistična zveza Kranj v drugem kraju Gorenjske, turistični delavci izmenjajo enoletne delovne izkušnje in se skupaj s predstavniki gorenjskega družbenega in političnega življenja pogovorijo o različnih odprtih turističnih vprašanjih in načrtih za naprej. Na letošnjem srečanju na Bledu si bodo ogledali nekatere turistične in druge zanimivosti. A. Z. V knjigarni, zakonski par, ki ogleduje knjižno zbirko. »Ti, zelo rada bi tisto, rdet"' a kaj, ko ne gre k rjavi omari-* »No, ljuba, pa vzemiva zelen0' četudi je mahe dražja.« . , Doma, jaz osebno, posnema}0* čudni dialog z mojo življenj**0 sopotnico. »Draga, da veš, tista rde& Naša beseda gre iz ,kostna' ve*1' ni barvno ubrana z rjavimi o«' tenki. Slika, ki si jo dobila upokojitvi, tako obupno in oga°'. no izžareva modro barvo, da tj11 gre na živce. Grem k amaterskih slikarjem naročit dve lični rjo^ sliki.« Pa ni bila za barvno modnj' ubranost, ki je šla meni tako <*° srca, celo lopniti me je namerf' valu. Ponižno sem občepel in ^ danes sem nadvse nesrečen, d<* pri naših založbah nimajo toli*0 soli, da bi pomislili, da so oniate'. knjižne, večinoma rjave in tla 0 bilo enkrat že koristno tudi s tejfi vidika se prilagoditi nam, knjiK nim moljem, zagnancem, vztrvj' nim ljubiteljem lepe, dobre knjifl' • •• Ce bi meni kdaj podelili PrV znanje ali nagrado, bi bil nadv^ srečen in slovesnost tistega W nutka bi mi ostala v nepi ,zabn° prijetnem, čudovitem sponUtjm Kakršnokoli nagradit za svoj* delo že bi dobil, vsako bi spreM le priznanja za morebitno noVO' torskt) delit ne bi maral nikdtf; Resno mislim, kuj t i podeljevan)*, nagrad novatorjem je poneki*, tako klavrno, tako strahotno n?' vredno in ničevo, da je sraf1 mene, ki sem le neprizadeti <>Pa zovalec. Pomislite, kako bi se kot nO' grajeni novator počutili v takšn1' le situaciji: seja delavskega ■st'<;' ta, točka dnevnega reda vsebilfi podelitev najvišjega novut0''. skega priznanja. Novator P'1 zadevno sedi, malce je le n^ trnjih, ko predsednik odbora & izbor spregovori, da je im^ komisija »izredno, težko, odtavamo in naporov polno delo Prl izbiri«. Nakar se oglasi razpraPl Ijavec, ki zine, da komisija že % mogla imeti nikakršnega težkeffl in napornega dela, ker m novator da izračunati po Prt hrankih. Nagrajenec zleze vktim plašno pogleda po delavske'1' svetu, nakar je vsem niali'e nerodno. Predsedujoči izp,,l'e' da je letošnji novator ta in ki je napravil to in to, nakv' delavski si' sam veš, v izobilju. A nekaj n<*' je, ki smo ti zares hvaležni in c nismo mogli izbrati slovesnejšef! trenutka kot je seja delavske^11 sveta, oprosti. Včasih smo ne' rodno skromni, a obljubim ti, d vsaj obvestim novinarje, da ' predstavijo kolektivu in svetu, c se že delavski svet in komisija z izbor obnašata tako, kot Ja ji171 je čudno nerodno, kot da jih J sploh sram, da si kaj />rikfa' nil. . . • • • V opozorilo in na znanje, da boste prihranili morebitno odvel no pot: V Kranju ni nikakršne^0 servisu Rade Končar, kakor vo? piše na priloženih prospektih, • ste kupili potrošniško blago. naslovu Na skali l pa sploh J1 kakor so imeli priliki) ugotoviti številni Kranjčani, ki so se sp hodili do priporočenega naslov(i Letam, kjer naj bi vas prtfa koval vljudni, ustrežljivi in na; sploh za servis nemudoma Pr\' pravljeni uslužbenec, prodajo? srajce in drugo blago, kajti trg0' vina se imenuje Triglav konfet' cija. Prodajalke ne sprašujte, ke vam kvečjemu lahko reče, da & že deseti ta dan in da za izgi^u Um uslužbencem ni sledu, niti t1 ona pristojna in ne odgovorna; da bi vohljala za njim. Poskuse je pač, odvihral v neznano, "M moreš in kaj veš, kaj se mu ja z°' merilo Na skali 1. Se boste znašli, ni vrag, da si s servisi n bi nabrali že toliko izkušenj, dat zdaj ne bi vedeli ne kod in kam- v_____1