AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV eeler trdi, da nimamo letal jef^ada da nima niti m enega letala za Moderno vojno | roosevelt mu °dgovarja ANhingtc J Wheeler !e> je ' on, 4. febr. — Sena-demokrat iz Mon- fin l Vrgel danes bombo v j ® kroge, ko je zatrdil, da Mad 1Utn° zaneslJ'iv€" in" iliila i''6' da nima ameriška ar-a fnes.niti enega bojnega fco ' ^ uP°raben za yhJ1m°dernem vojskovanju. ^ e ®r ni hotel povedal virov jda ^'"formacije, toda je izja-prepričan o verodostoj- ]Qtu 194°. je rekel senator, z^ajenih 2,884 letal, od \aJČ. k bil° P°slanih 2." n (J. J m drugim tujezem- 576iihje Pad0" —hKa armada in morna- rišk januarJa letos je imela L 3 armada 639 letal, toda L1Zmed teh ni Porabno za L,° Vojsk°vanje, ker nima- Lnlnskega tanka, ki se av- tla zapre> če ga preluknja L'h n c'a nimajo varstvenih t Plošč ter niso zadostno [pena. obdolžitve je odgovoril enik Roosevelt, da so take •^adne ali neuradne, ki ( z ameriškim obram-ava,r°Kramom' jako po godu f Ju nemškega rajha. [I S?dl"avilTbodo hra-1 8 smodnikom )čiC'ngt0n- D- C.—šef ame- 1 generalnega štaba je a se varčuje s smodni-n&j se zanaprej ne . s topovskimi streli !to1S(jkih častnikov, ki po- i, se oblskovalec sam ta-teviiga b° P°zdravilo. Sle-z° topovskih strelov so ga Za razne šarže: za bri-11 strelov, za najfa majorja 13, za bri-,jgli| 17 •' Za šefa generalnega Čili 2i m Za Predsednika Zed. t4 Zadiišnica Kledpi; airf rkvj „30 ob 7:30 se bo brala Vf<* da •kvi|avija Wendell L. Willkie je obiskal predsednika irske republike Razgovor je bil tajen. Willkie sprejet pri kralju in kraljici prihodnji poslanik? Bomba ubila dve osebi v Zagrebu BELGRAD, Jugoslavija, 4. feb.—V angleškem klubu v Zagrebu se je razletela bomba, ki je ubila neko žensko in nekega inženirja. Policija je mnenja, da je podtaknil bontjbo radikalni element že včeraj z namenom, da bi bil ubit angleški poslanik, ki je obiskal klub. Dublin, 4. feb.—Brez vsakega oglaševanja je Wendell L. Willkie obiskal danes irskega ministrskega predsednika de Valera, toda ni hotel niti z besedico omeniti, o čem sta se razgovarjala. Pred obiskom se je sicer Willkie izjavil, da bo vprašal vodjo Ircev glede pristanišč na Irskem, ki jih želi dobiti Anglija, da bi se lažje branila Nemčiji. Po obisku je pa Willkie izjavil, da sta irnela z dc Valerom jako važen razgovor o trenutnem položaju. Willkie je dospel v Dublin na Irsko ob 11:40 dopoldne in je bil nazaj v Ahgliji že ob treh popoldne. Zvečer je bil pa sprejet pri angleški kraljevi dvojici'. Irska se je doslej odločno branila, da bi dala Angliji na razpolago svoja pomorska in zrakoplovna pristanišča z izgovorom, da bi bila s tem kršena njena nevtralnost. S tem je Willkie končal svojo misijo v Angliji in se odpravlja domov. Prihodnji teden bo najbrže poklican pred senatni odbor, ki bo razložil položaj v Angliji. Glede Willkievega obiska v Angliji krožijo razne domneve. Ena je ta, da ga je poslal predsednik Roosevelt, da bi se videlo, če bi bil Willkie sprejemljiv v Londonu kot ameriški poslanik. O tem bomo kmalu kaj več slišali. m p. ob'mJohnom Turk v spo-ki in etnice njegove smrti. s «toi„SV' Lovrenca zadušnica "L Prijatelji so prijazno ŠtV»~ čiafoj j^na seja te^UobrlL bii'f i: aju se iiJPt°n'CoK ~ otroci v ,lad4 jekl lmeli že več let za iki '4 50 j kroglo. Tehtala '^ovindečakisora- H ar -10 bo je i s'0 kXrkdo jo bo dlje vrgel. in po vzpetinah, jo ^ Počenjali ž njo ° %a ,^0Ške Grčije. ;li sveti' i i PcL \t j hčf bi ^ vedeli, da ima krogla swm?>t, i- ........ se>' cel i ' ki bi M lahko ;8al. ^ Po otrok, če bi se 'v°'ob atere se Prijemi je j o Zgodiimislih' kaJ bi se bilo °> da ni dobila krogle a Posadka. Peljali so jo ven na polje, zakurili ogenj in vrgli kroglo v žerjavico. Kmalu je nastala strahovita razstrel ba, kroglo je razneslo na- tisoč kosov, a v zemlji je razstrelba napravila obširno luknjo. Vojaška oblast je ugotovila, da je bila to bomba, kakršne mečejo letala. Po neprevidnosti jo je nekdo vrgel na tla blizu Den verja pred več leti. Nek farmar ski fant jo je našel in prinese domov. Vojaški izvedenci pravijo, da je bil pač čudež, da se bom ba ni razletela, ko so jo otroci premetavali, ker je bila užigalna kapica popolnoma v redu. Nove uradnice Odbornice društva Waterloo Grove št. 110 WC so za letos sledeče: Predsednica Celia Jacklitz, podpredsednica Mar garet Rožanc, tajnica Gertrude Balis-Laurich, 389 E. 162. St., zapisnikarica Jennie Potočnik, blagaj ničarka Anna S k o 1 a r, spremljevalka Molly Tomaric, svetovalka Uršula Branisel, kaplan A. Cerola, nadzornice: Molly Tomaric, Polonia Balis in Valeria Turek, zastovonošinja A. Janes. $10,000 za prosekutorja Columbus, O. — Državni po slanec William J. Boyd je vloži v državnem senatu predlog, da Rev. Francis Jager umrl Zadnji četrtek je umrl v Mound, Minn., znani slovenski duhovnik Rev. Francis .Jager, star 70 let. Rojen je bil v Ivan-jem selu pri Rakeku, kjer je bil njegov oče železniški čuvaj. Šole je obiskoval v Ljubljani ter odšel v Ameriko pred 54 leti, kjer je bil posvečen v mašnika. Pokojnik je bil velik strokovnjak v umnem čebelarstvu in danes rabi večina ameriških farmarjeV njegov sistem. Bil je več let profesor na državni univerzi v Minnesoti. Bil je tudi velik rodoljub in se je zlasti med zadnjo svetovno vojno veliko zanimal za staro domovino. Med vojno je bil poslan za ameriški Rdeči križ kot armadni major na Balkan, kjer je razdeljeval podporo Rdečega križa. Vrlemu slovenskemu duhovniku naj bo lahka ameriška zemlja in ohranjen naj mu bo blag spomin. ta je kradel postavnim potom Chatham, Anglija.—Nek an-angleški brambovec je ukradel nekemu nemškemu avijatičarju vso letalsko opremo. Pozvan je sil na sodnijo, toda zagovornik se je skliceval na postavo iz leta 1784, ki pravi, da sme vsak angleški državljan vzeti sovražniku kralja kar hoče. -o-- Uradne številke zadnjih predsedniških volitev Washington, D. C. — Skupno število oddanih glasov v zadnjih predsedniških volitvah je bilo 49,815,312. Predsednik Roosevelt je dobil 27,243,466 glasov, Willkie pa 22,304,755. Norman Thomas, socialistični kandidat, je dobil 99,557 glasov, komunist Earl Browder 46,471, Rober Babson, suhač 57,812 in drugi 63,471. . / Strah za Italijane V neki kavami v Budimpešti je bila vesela družba, Icjer se je posebno razkazoval nek visok italijanski vladni uradnik. Pri drugi mizi pa je sedela družba Madžarov, ki se niso menili dosti za, šale Italijana. Zato je ta. vstal in šel proti njivi. Madžari so bili opozori eni, da se jim bliža Italijan. Tedaj pa eden izmed njih vstane in reče naglas, da ga je lahko slišala vsa kavarna: "Le naj pride sem! Drugega ni treba, kot da. potegnem srajco izza hlač, da bom izgledal kot grški Evzon in Italijan jo bo ucvrl, da se bo vse kadilo za njim!" (Evzo-ni so grški hrbiovci, ki nosijo kot narodno nošo bela kratka krila). -o- Pečene race niso ročne granate, pravi sodnik Chicago, 111. — Mr®. Stella Jackson je zaprosila za razporo-kOj in vzrok je čisto navadna pečena raca. Družina obstoja iz treh članov: moža, žene in hčerke Irene. Slučajno so imeli pa vsi trije to slabost ali če je bila čednost, da so pri pečeni raci imeli najraje noge. Toda gospodar je kot poglavar družine ukazal, da sta obe račni nogi njegovi. Ko jih je hčerka enkrat pojedla, predno je prišel oče domov, je bila mati tepena. Ko se je isto ponovilo drugič, je mož oziroma oče zgrabil za raco in jo zadrajsal ženi v obraz. Toda pri tem je delal previdno in je pred bombardiranjem odrezal raci obe nogi, da jih je potem pojedel. žena je dobila razporoko. Bivši general izjavlja, da bi dal predlog v roke predsedniku kri in premoženje vsega naroda; zgodovinar je mnenja, da bi nas predlog zapletel uradno v vojno. REPUBLIKANSKI POSLANEC PRIPOROČA SPREJEM PREDLOGA RADI VARNOSTI DEŽELE Washington, D. C., 4. febr. — Dočim se nadaljuje v poslanski zbornici debata radi najemnin-sko-posojilnega predloga za od-pomoč Angliji ,pa senatni odsek za tujezemske zadeve še vedno zaslišuje razne prominentne osebe, da izrazijo svoje mnenje glede tega predloga. Tako je danes pričal pred senatnim odsekom general Wood, ki je služil v prvi svetovni vojni v kvartirmojstr-skem koru in ki je danes predsednik Sears, Roebuck & Co., da je ta predlog navaden "vojni predlog," ki bo izročil v roke predsedniku kri in premoženje vsega ameriškega naroda. General Wood je izjavil, da je on za pomoč Angliji in da naj se pohiti z našo lastno obrambo, toda predstojeci predlog, da ni v korist naši obrambi ,niti ni na. jemnisko-posojilni predlog, ampak je v resnici vojni predlog, ki bo vzel iz rok kongresu vso vojno oblast in jo dal predsedniku. "Ta predlog bo izročil predsedniku kri in premoženje našega naroda in bo dal v roke predsedniku oblast, da rabi to kjerkoli po svetu, kjer se mu bo zdelo, da je kaka dežela važna za obrambo Zed. držav," je rekel Wood. Drugi je pričal Charles A. Beard, ameriški zgodovinar, ki je izjavljal, da bo ta predlog zapletel deželo uradno v vojno ter je priporočal, naj se predlog porazi. Mesto tega je Beard priporočal, naj kongres da vladni kredit za izdelovanje vojnih potrebščin Angliji. Dalje je pričal George Eliot,, priznani izvedenec v vojaških zadevah, ki je priporočal, naj se predlog sprejme s primernimi določbami glede oblasti, ker to zahteva današnji svetovni položaj. Zatrdil je, da je prvič po Napoleonovih vojskah razbita enakost moči v Evropi, kar je privedlo do položaja, da so v nevarnosti tudi Zed. države. S tem, da je prišla Nemčija do Atlantika, je bila uničena vojaška strategična razpredelba v svetu. Eliot je priporočal, da naj se v predlog postavi točko, ki bo dovoljevala predsednikovo oblast samo na gotov čas. Toda izjavil je, da bi ne bilo prav, če bi se ne dovolilo ameriškim ladjam spremljati pošiljke v Anglijo, ker je ta rizika manjša, kot pa če bi bila uničena Anglija. Senat je dobil v roke tudi sporočilo od osmih governerjev iz južnih držav, da podpirajo sprejem najemninsko-p o s o j i lnega predloga. • Medtem se pa vrši v poslanski zbornici že drugi dan debata o tem predlogu. Najvažnejša je bila danes izjava poslanca Wads-wortha, republikanec iz države New York, ki je izjavil, da bi sprejem tega predloga, ali pa te. niu podobnega, pomagal k varnosti Zed. držav ter da bi imel takojšen in dinamičen vpliv na moralo napadenih narodov. Obenem je ta vplivni poslanec predlagal k predlogu dva dodatka, 1) da se določi gotova vsota, ki naj se potroši in 2) da naj se v bodoče daje obljube za pomoč samo do gotove mere. Listo opozicije vodi poslanec Vorys iz države Ohio, ki je izjavil, da naj bi bilo glavno vprašanje za pomoč Angliji, da li naj bo omejena, ali neomejena. iz raznih krajev po ameriki se zviša letna plača prosekutorju okraja Cuyahoga od $5,500 $10,000. Nova podružnica smz Organizator Jože Grdina je ustanovil v nedeljo v Bridgeville, Pa., novo podružnico Slovenske moške zveze. Qdbor je izvoljen : Predsednik Steve Ušeničnik, tajnik J. Malovrh, blagajnik T. Skvarc. Vabilo na sejo Člani podružnice št. 3, SMZ, so vabljeni na sejo v četrtek 6. na I februarja v Slovenski dom na I Holmes Ave. nevesta je 2 čevlja višja od ženina Cincinnati, O.—Anton Rosin-ski, ki meri tri čevlje in osem palcev, je poročil Elenor Gla-za, pet čevljev in sedem palcev visoko. Poznata se že izza otr6-ških let. v bolnišnico V St. Alexis bolnišnico se je podala Mrs. Bertha Tanko, 1142 Norwood Rd., kjer se je mcirala podvreči operaciji. Nahaja se v sobi št. 318, kjer jo prijateljice in sorodniki lahko obiščejo. West Newton, Pa. — Po dolgi bolezni je 17. jan. tu umrl John Svetek, star 62 let in rojen v Slapah pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Umrl je za rakom v mehurju. V Ameriki je živel 37 let, ves čas tukaj. Zapušča pet sinov, tri hčere in druge sorodnike v Clevelandu in Chicagu. Pittsburgh, Pa. — Dne 28. januarja se je tu pri sankanju ubil 17-letni Stanley Smrdel, ki je bil rojen v Dobrem polju pri Trnovem. Zapušča dva brata in dve sestri. — V Braddocku, Pa., je 27. januarja umrl Mike Sadar, star 69 let in doma od užžemberka na D o 1 e n j skem ,Vzela ga je naduha, na kateri je bolehal 15 let. V Ameriki je živel 43 let in tu zapušča ženo, dva sinova in pet hčera, v starem kraju pa sestro. Windsor Heights, W. Va. — Rudarju Viktorju Hribarju je stroj v tukajšnjem premogovniku odrezal tri prste na nogi in zdaj se počasi zdravi doma. Nje. gova noga izgleda kakor "razku-han štrukelj." Renton, Pa. — Dne 16. t. m. 58 let in rojen v Pelcu pri Tolminu na Primorskem. Tu zapušča ženo in adoptirano hčer. ogromen narodni DOLG nemčije Berlin.—Nemčija ima danes 71,000,000,000 mark dolga, kar znese v ameriški valuti sko-ro 32 bilijonov dolarjev. Nemški vladni krogi pa smatrajo, da ta dolg ni posebno velik vzpričo ekonomskih virov dežele. okno je zdaj le odprto King City, Mo. — Del Auld-ridge, lastnik gazolinske postaje se je dolgo trudil, da bi odprl okno za več zraka. Pa ni mu uspelo. Ko je pa ono jutro prišel na delo, je našel okno odprto. Neznani storilec je pa za svoje delo vzel dva nova avtna kolesa in nekaj drugih vrednosti. -o- Seja radi banketa Nocoj ob osmih se vrši seja radi banketa Al Mlinarju. Seja bo v glavnem uradu SDZ. Pride naj ves odbor in vsi oni, je tu umrl Ludvik Gruden, star'ki se zanimate za to. ■M v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ■117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ha Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 33 No. 30 Wed., Feb. 5, 1941 Sovjetsko gospodarstvo V zvezi s sedanjo vojsko ne razpravlja svetovna javnost samo o političnem stališču in namerah Sovjetske Rusije, ampak tudi o njenem gospodarskem položaju in produkcijskih zmožnostih ter trgovinski izmenjavi med njo in Evropo ter Ameriko in drugimi državami sveta, ki so vse v tem pogledu več ali manj v stiski, ker vojska tudi in predvsem na tem področju ruši normalne odnošaje. V časopisju, ki še vedno polaga gotove^nade na Sovjete v kakršnem že bodi oziru, se opaža težnja, da se pretirava bodisi namenoma, bodisi zaradi nepoznanja razmer gospodarski položaj Zveze sovjetskih republik Rusije. Toda mnogo znamenj kaže, da je gospodarski položaj Sovjetov drugačen. Iz Estonije, Latvije in Litve prihajajo poročila,, ki na-vajajp k previdnosti v presoji gospodarskega položaja Sovje-tije in vzbujajo hude pomisleke, ali gotovi slavospevi v tem pogledu odgovarjajo dejanskemu stanju. Te države niso bile samo s silo proti volji prebivalstva priključene Sovjetiji, ampak jih sedaj moskovski režim tudi gospodarsko izkoriščal to, da bi dvignil proizvodnjo v Sovjetiji sami, ki boleha od nekdaj na hudih ranah in si od njih še ni opomogla.\Semkaj moramo šteti tudi Karelijo, ki jo je Finska morala Sovje-tom odstopiti. Odkar so vkorakale v te pokrajine čete rdeče armade, se tam potrebe po življenjskih potrebščinah naglo množe, je nastopila naraščajoča brezposelnost in so osiroteli najširji sloji prebivalstva, V Latviji so cene poskočile od 25 do 50%. Sovjetski bulletini opravičujejo to s tem, da je bilo treba preiti na rubljevo valuto in da so se morale mezde in cene zravnati z ruskimi. Ta izgovor pa ne drži, ker se cene dvigajo'neprestano in se tudi neprestano zmanjšujejo zaloge. Gospodarski padec priključenih dežel je čisto jasna posledica uničenja zasebne lastnine in podržavljenja brodo-gradnje, tovarn, trgovine in celo lekarn laboratorijev in drugih podjetij, ki jih je zasebni kapital vodil neprimerno bolj v splošno korist, kakor pa sovjetski komisarji. Kljub temu, da so mnogi pametni ljudje svetovali Moskvi, naj pusti baltiškim državam, ki so bile na višku razcvita svojih gospodarskih sil, njihovo gospodarsko samostojnost, so sedaj vpregli gospodarstvo baltiškhi držav v tretjo petletko Sovjetske Rusije, kskor vidimo, v največjo škodo teh novih republik in brez dvoma tudi v škodo vsega ruskega ljudstva in Sovje-tije, katera mu diktatorično vlada. Sovjeti si v sedanji vojski zelo prizadevajo, da bi sklenili čim več trgovinskih pogodb z inozemstvom. Razumljivo je seveda, da tudi te države želijo dobavljati iz Sovjetije, kar nudi njen trg. Mnoge države so dobile v sedanji vojni skupno mejo s sovjetskim teritorijem, druge so ji veliko bliže, nego so bile pred vojno. Ogrska in Švedska sta sklenili s USSR okvirne'trgovinske pogodbe. Danska je sklenila pogodbo s Sovjeti, da bo izvažala v Rusijo mleko, mlekarske produkte in brodove, dobivala pa krmo, les in nafto. Nemška trgovinska pogodba s Sovjetsko Rusijo predvideva izmenjavo v najširšem obsegu. Tudi cela vrsta drugih držav je stopila tozadevno v tesnejše stike z vlado v Moskvi ker so pretrgane njihove dosedanje trgovinske zveze in poti. Iz Švice pa slišimo da trgovinska zastopstva Sovjetije izrabljajo trgovinske odnošaje in z njimi zvezane posle slejkoprej v to, da podpirajo revolucionarno propagando v deželah, v katerih so sprejeta kot gosti: Vemo, da je Švica svojčas zaradi tega prekinila diplomatske odnošaje z Rusijo. Razume se, da švicarski levičarji danes zopet močno agitirajo za vpo-stavitev teh odnošajev. Toda večina švicarskega ljudstva je mnenja, da ni treba navezovati s Sovjetijo diplomatskih odnošajev. ker je mogoče z njo brez tega sklepati trgovinske dogovore. Sovjetiji so nujno potrebni kvalitativno visoki produkti švicarske industrije. Zato bodo tudi Sovjeti namesto deviz, na katere Švicarji nič ne dajo, dobavljali surovine kot plačilo. Tudi Združene države Severne Amerike, s katerimi so'Sovjeti diplomatično v slabih odnošajih, so navezale s Sovjetsko unijo trgovinske stike, ki so čedalje bolj živahni, ne da bi pričakovali od tega kakšne politične preusmeritve Sovjetov, ki od Amerike dobavljeni material prodajajo Nemčiji. Toda, kako je s sovjetsko proizvodnjo? Spričo hvalisa-nja Moskve, kakšne uspehe da kaže že sedaj tretja petletka 1938-1942, je treba reči sledeče: Produkcija se je res v nekaterih panogah zvišala, posebno kar se tiče premoga, železne rude. avtomobilov, železniških vozov in zmogljivosti omrežja elektrarn. Žita so v Sovjetski Rusiji pridelali nad 400 milijonov kvintalov krompirja 600 milijonov, sladkorja 24 milijonov. Glede izvoza lesa je Sovjetska unija po Kanadi in Finski na tretjem mestu svetovnega izvoza. Visoka je produkcija volne in od celokupne produkcije nafte v Evropi, ki znaša 742.1 miij. ton, odpade na Rusijo celih 550.7. Toda to so ^tevdke, ki jih je treba šele primerjati s prejšnjimi, da vidimo, da je napredek v vseh teh panogah znatno manjši, kakor bi mogel biti, če bi rusko gospodarstvo slonelo na bolj pametni podlagi, kakor je kolektivizacija po boljševiškem sistemu, ki naj reče kdo, kar hoče, hromi napredek proizvodnje dežele in njenih gospodarskih rezerv. Vrh teg£> pa nekateie izmed teh številk kažejo samo odnosni napredek, ker je namreč treba vedeti, da je sovjetska država leta 1938 doživela največjo gospodarsko krizo v 23 letih svojega obstanka. Takrat so mnoge proizvajalne panoge popolnoma odpovedale in si še danes niso opomogle. Tako zvano sta- hanovstvo ki je nagrajalo posamezne delavce ki so napeli vse svoje sile da čimveč izdelajo, je doživelo polom in se o njem ne govori več. Sovjeti so morali podaljšati delavski urnik, tako da šesturni delavnik, na katerega je bil marksizem najbolj ponosen, spada danes že v deželo bajk. In tudi iz šestdnevnega delovnega tedna je postal sedemdnevni. Najbolj pa je pokazala težke rane ruskega gospodarstva odredba po kateri je popolnoma prenehala svobodna izbira dehi, in kraja dela, tako da more zdaj sovjetska oblast mobilizirati in nabirati predvsem mlade državljane v delavske bataljone ki jih pošiljajo na delo kamor vlada hoče, pa naj-sibo tudi v Sibirijo da jih izvežba v "specialiste" in v tako zvano "srednjo delavsko vodilno plast." Ta odredba ki se utemeljuje s tem, da je treba spričo sedanjega mednarodnega položaja napeti vse sile naroda za zvišanje proizvodnje za ceno da se mora posameznik odreči absolutno vse človeka dostojne svobode, ima v resnici ta namen, da bi si sovjetsko gospodarstvo opomoglo iz svoje krize ki je sovjetska diktatura ni mogla popraviti z nobenimi sredstvi in eksperimenti, tako da je zdaj segla po novem eksperimentu, ki pa po vsej priliki tudi ne bo prinesel izboljšanja, saj ta eksperiment človeku jemlje zadnjo trohico lastnega svobodnega pogona. Tak je resnični gospodarski položaj Sovjetije, ki kaže, da je vse kaj drugega kako zadovoljiv. "S." Praktična zgradba Med 91. in 93. cesto na Union Ave. je bila pred mesecem izročena prometu moderna stavba, katere lastnik je Ferfolia pogrebni zavod. Stavba je izvršena v georgijskem slogu micno in umetniško delo. Stavba meri v pročelju 40 in dolžini 80 čevljev. Desno pročelnega vhoda je nastanjena lepo moblirana pisarna in desno pa družabna spba za one, ki imajo svojca v pogrebni kapeli. Glavna pogrebna kapela v izmeri 36x40 čevljev je krasno v barvah harmonično umetniško delo. Stranska pogrebna kapela je del sama za sebe enako zvezana z družabno sobo in drugimi prostori. Razpredelba prostorov je taka, da če razmere zahtevajo, so lahko skupni ali v nasprotnem slučaju popolnoma deljeni in ločeni prostori. Vhodni prostori v pogrebne ^kapele je iznajdba praktičnosti v poslugo večim slučajem ob istem času. Pogrebne kapele so opremljene z težkimi temno rdečimi preprogami med tem, ko vise raz oken težke in škrlatno rdeče in kcščeno bele zavese. Glavna pogrebna kapela ima določen prostor za krsto za katero vise težke zavese, ki sličijo barvi in slogu velikega okna skozi katero prihaja čarobna svetloba poslednih sončnih žarkov. Izpočitek v taki pogrebni kapeli je nekaj veličastnega, nekaj izrednega, ki blaži žalost in tugo onim, ki imajo svojca pri zadnjemu izpocit-ku. Priznati moramo Ferfolia pogrebnemu zavodu, *ela ima v ličnosti, razporeditvi prostorov, v izbiri in harmoniji barv in praktičnosti postrežbe prvovrsten okus. Prijetno nas je dirnilo, ko smo zvedeli, da vsi divani, stoli, naslonjači, polaganje preprog, izdelane in obešene zavese ter na hodnikih ob zidu 4 čevlje visoki zaščitni tapecirani usnjeni pasovi so lastnoročno delo Ferfolia bratov. Klet je pripravljena za kadil-ce-obiskovalce, prostor za eventualne družabne večere ali dru-1 štvene seje. V kleti je nameščena kompletna kuhinja, katera v vsakem slučaju služi v postrežbo onim, ki vasujejo v pogrebnem zavodu ali domačim pokojnega, da si pripravijo kosilo ali večerjo. V slučaju zaposljenosti lahko služi pogrebni zavod štirim strankam v postrežbo brez da bi bila med tem druga stranka motena ali na postrežbi prikrajšana. Važna je pri pogrebnemu zavodu novost, da se naloži na mrtvaški voz krsta pod streho, kar je velika ugodnost ob slabem vremenu. Velike važnosti je dejstvo, da se pride okrog stavbe nemotemo z vozilom brez da bi bilo potreba kje obračati in zadrževati pogrebni sprevod. Vidi se, da dolgoletne izkušnje Ferfolia pogrebnega zavoda so videle Vse nedostatke, ki ovirajo hitro postrežbo. Priznati moramo, da praktično postavljena in vsestransko lepo razpredeljena nova in moderno urejena zgradba nudi vse, kar se lahko pričakuje za postrežbo ob dnevih žalosti-. Pripomniti moramo, da poleg lepega in modernega pogrebnega zavoda je Mr. Louis Ferfolia zelo vljuden in postrežljiv profesi-jonist. Mož konpletne izvežba-nosti in najboljši svetovalec ob času smrtne nesreče v družini. Zdi se mi, da bi storili greh, če ne bi ob tej priliki pohvalili dobro, prijazno in nadvse vljudno Mrs. Louis Ferfolia. Priznati ji moramo, da je znala skrbno izbrati ličnost barv in pohištva. Iskreno ji častitamo na njenem dobrem okusu. Cela stavba poseduje 16 različnih prostorov, toda oni, ki se tičejo družinskega stanovanja, naj bodo v opisu izpuščeni, kljub temu, da so najlepše in praktično urejeni ter skrbno po najboljšem okusu s pohištvom bogato opremljeni. Mr. Louis Ferfoliju je bilo stavljeno vprašanje. Ste li kaj ponosni na tako lepo in praktično zgradbo?" Smehlaje nam je odgovoril: "Vesel sem novega poslopja radi tega, da lahko nudim našim ljudem boljšo postrežbo, jih zadovoljim in storim za nje vse kar največ morem. Jaz za svojo osebo'sem skromen, še nikoli nisem želel po bogastvu, le srečnega se počutim, če morem drugim v zadovoljstvo postreči. Dobro se zavedam, da moj posel ni bahaštvo, ampak izkazano sočutje v postrežbi v tistih dneh v družini, ko jih nesreča zadene. Sem sin očeta delavca in matere trpinke, zato s6 vse moje simpatije na strani onih, iz katerega sloja tudi jaz prihajam." Res lepe in iskrene besede našega zavednega rojaka. J. P. Glede spomenikov v kulturnem vrtu Potreba je pojasniti javnosti, kako bo glede spomenika rajnega L. Pirca in glede drugih spomenikov, ki bi jih nameravali postaviti v kulturnem vrtu. Za to si pred vsem drugim štejem v dolžnost to pojasniti, kar je do sedaj znanega iz lige kulturnih vrtov, ki ima v tem razpravljati, dovoliti ali odreči kakšen spomenik se lahko postavi v vrt. S tem pojasnilom se bodo v bodoče lahko preprečila morebitna prerekanja, ki bi drugače lahko mnogokrat povzročila nesporazum, kar se je v zadnjem času dogodilo radi nejasnosti ali nevednosti. Ker sem sam v tem zainteresiran in sem pisal v ta namen priporočila za Pirčev spomenik,, naj sedaj v tem tudi pojasnim, kaj je na tem. Ko smo začeli kampanjo za prvi spomenik v kulturnem vrtu, je šlo' gladko, za to, ker smo imeli za to kandidata, ki je bil lahko odobren od mestne kakor tudi od ligine avtoritete. Za to so bili nemoteno odobreni vsi do sedaj že stoječi v kulturnem vrtu kakor so: Baragov, Cankar in Gregorčičev in Njegušev. Vsi ti so bili dovoljeni in odobreni za to, ker so bili zgodovinski in izven lokale in za to, ker so umrli že pred leti. Radi tega ni imel odbor kulturnega vrta do sedaj še nobene preiskušnje, da bi bil kateri spomenik odklonjen. Ko se je pojavila ideja glede spomenika ali plošče rajnemu L. Pircu, je odbor menil, da bo šlo prav tako gladko za njegovo vpostavitev, če se bo narod odzval in zanj1 doprinesel prispevke. Odbor je o tem tudi poročal na sejo ligo kulturnih vrtov, da se namerava eno vpostavitev in obljubil, da bo v tem odbor sporočal v ponatančnosti in predložil obrise v odobritev najprvo ligi-kulturnih vrtov in potem pa tudi oblasti mestnih parkov, ki je nad vse pravo-močna, da dovoli ali odvrže, to je "City Park Plane Commissioners." Med tem časom je bil sestavljen odbor, ki je imel več sestankov in posvetovanj, bili so: Mr. Ivan Zorman, sodnik Frank J. Lausche, Mr. John Mihelich, Mr. Frank Jakšič, Mrs. Albina Novak, Mr. Anthony Klančar, ki je bil obenem tudi tajnik odbora. Poleg teh je z njimi sodeloval tudi centralni odbor kulturnega vrta. K posvetovanju je bil povabljen tudi kipar Mr. Frank Ji-roch, Ceh,'ki je obenem tudi zastopnik v ligi kulturnih vrtov in k! je izdelal krasne spomenike za češki vrt, ki se nahaja poleg jugoslovanskega vrta. Še več drugih je bilo poklicanih poleg zgorej omenjenih k posvetovanju. Za zadnjo sejo je bilo poslanih 55 vabil. V glavnem so se vsi sporazumeli, da se spomenik ali plošča upostavi, kam in kako, to pa ni bilo določeno in tudi ni moglo biti določeno kakor smo slišali, ker bi imelo biti poprej še predloženo zgoraj omenjenim avtoritetam. V razpravah, kje in kako ter kakšen spomenik naj bi se postavil, so se mnenja križala. Nekateri so trdili to in drugi drugo, kar je potrebno in umevno, da se takim potom najde prava pot in pravi način, da ne bi pozneje mogel kdo kaj oporekati. Zadnja seja se je vršila v sredo, 29. januarja, pri kateri so se vršile v ta namen končne razprave, kjer so se vsi navzoči zedinili za en načrt in v to tudi izvolili odbor, kj bi se bil zavzel za zbiranje doprinosov za spor menik ali ploščo, kar naj bi liga vrtov (jdobrila. S takim sklepom in namenom so se odborniki razšli v namenu, da bo prihodnji petek, 31. januarja zastopnik vrta na seji lige kulturnih vrtov v mestu poizvedel, 1 kaj in kako bi se dalo doseči. Vsem je bilo naročeno, da ostane vse tajno, dokler se odbor dovolj ne informira. Drugi dan, v četrtek, smo brali v Ameriški Domovini kritiko. Urednik je moral biti obveščen po nekem članu iz odbora z na- Koliko centov pride v en tisoč dolarjev? 100,000! Pazite na ta prostor od časa do časa, kako lahko pridete do nekaj tega denarja in obenem pomagate cerkvi sv. Vida. illllllllllllllllllll če verjamete al' pa ne nuiiimiiimiiiii , Povedal sem, kako se je Ru-perčka pobahala z njenim Francetom, kako da zna vinarce imenitno skuhati. Mislil sem si s tem se pa že lahko baha, ko zna to vsak otrok. Kaj je to kakšna —1 art 0br iko'v "Tu oji i pačnim pojasnilom, kar bi se ne smelo zgoditi, kakor sem že zadnjič omenil. Ker je pa zadeva prišla v javnost, je sedaj potreba, da javnost zve vse. Na seji lige vrtov je bilo sporočeno tako kakor je bil namen odbora, da postavimo ploščo ali spomenik. Temu v odgovor so se oglasili takoj ugovori in sicer: Nikakor ni mogoče, da se postavi spomenik lokalnemu možu, ne oziraje se na njegove zasluge, naj bi bile še tako velike, to pa še za to ne, ker je vse prihitro po smrti. Z postavitvijo takega spomenika bi si nakopal odbor kultur- nega vrta največje težkoče, iz katerih bi se ne mogel izkopati nikoli. Tako bi drugi dobili priliko, da bi zahtevali za svoje večje može in delavce itd., itd. Dalje, postaviti spomenik v kulturni vrt, je mogoče le takim, ki so umrli že pred mnogimi leti in o katerih je še vedno spomin med narodom. To so na primer pisatelji, o katerih govore knjige in druga kulturna dela. Pojasnjevali so, da so katerikrat izjeme o možeh, da so lokalnega okraja in da so kmalu po smrti postavljeni spomeniki, to pa le iz važnih vzrokov. Tem razpravam sva bila navzoča moja malenkost in Mrs. Marian Kuhar. Ker, če bi tudi liga odobrila, kar se je takoj razvidelo, da ne bo, je potem še višja oblast mestnega odbora parkov, ki bi se držal še bolj strogo določil, ki so zahtevana za v postavitev spomenikov ali plošč. Kar je mogoče storiti v ta namen, so izjavili sledeče: Lahko se pa postavi v ta namen na ime katerekoli osebe kakšen drug spomenik, ki je lahko odobren na način, da se odbor izra-zi, da se ta in ta spomenik postavi radi tega in tega moža in se v ta namen potem priklopi mala plošča temu spomeniku z imenom, da je bil ta spomenik postavljen v spomin (L. Pircu ali komurkoli). Za primero si lahko predstavimo, da postavimo recimo spomenik "Franc Prešernu" in lahko rečemo, da smo ga postavili v spomin tega in tega. Tako sedaj stoji vsa zadeva. Odbor je pripravljen za delo in vrt potrebuje še spomenikov. Zelo vljudno apeliram na odbor, da ostane še dalje naklonjen za vsaki slučaj. Kulturni vrt potrebuje, da tak odbor ostane vedno pripravljen in vedno naklonjen. Že na dosedanjih sejah se je ukrepalo, da je, potreba preskrbeti pismena pojasnila vsem do sedaj že postavljenim spomenikom, da bodo obiskovalci vrtov vedeli, kaj in kdo je bil eden ali drugi od teh, ki stoje v vrtu. Vse to se mora sedaj urediti, da bo vrt popolnejši. Spomeniki v vrtu so pa tudi še potrebni in naj-' bolj je potreben v centrumu (v . krogu), da bo poleg Barage in | Njegoša še tretji, ki bi zavzel | mesjo v .tem prostoru, kjer se I pričakuje, da ga bodo postavili bratje Hrvati. Ako tega ne store, bomo morali to nadomestiti z drugimi Slovenci, ki imamo pravice do dve tretjini vrta I in Srbi pa eno, kakor smo z denarjem podpirali. Obenem se tudi v imenu organizacije kulturnega vrta zahvalim za sodelovanje vsem odbornikom, ki so se sej udeleževali, bodite še v bodoče naklonjeni. A. G., predsednik. umetnost ? Prav noben? narce se vrže v vodo se P{ da zavre in vinarce so doW Tako sem si mislli iniXXjj dosti dal na kuharsko u^ Rupertovega Franceta. T" lo prej, ko nisem ime' opravka s to stvarjo. Kot veste, sem ono sob5' naj čer pekel kostanj in ga t«11 kdo bro spekel, da bi ga lahko i stri; sel pod parizar, pa bi 9e"1 kop j ne poznalo. Pa ker smola' Grot de nikdar samo ena, sem1 ^vni že takoj drugi večer dr" 'le vs< prise party, o katerem ^ čir še nihče ne ve, pa ker stf" i vin&ricah, bom pa pove^'Jvazr bo kar Če. Pdeg; Naša Johana je bila T^od ljo še vedno v prijateljuj^1'': šajih s flu, pa sem se po"11' [Moj skrben oče, da bom v ne Tule se" gu mokaši, slavni bojevnik 1'oglavar Mimbrenjev, moj #hi in brat- moje življenje " Ji !°Va last- I" tule poleg Ih I njeg°v sin, mlad po '•levn? junaštvih Pa dorastel \ lk- Poživljam ga, da pos-onf: moj zgled in ,daruje velike_ dnitouu sveti dim calume- jiJev>S!m pipo dečku, pogum-d Potegnil in puhnil gost dim co Ca • Predrznost —! Deček ena, pa kadi mirovno pi- abr lito so planili na noge :i fk«iaii krik in vik. Tudi Mo- Jevnikj Kaj takega lenji še pač niso doživeli Predrznost sem bil seveda i trn' Unek m°Je predrznosti se * 5 Pokazal. Oltarji ii Je šinil pokonci in osu- biVc strmel" Se ni v mene. Le Winne- br, Mu Uenil. v njegovem mir-°nastem obrazu ni bilo nevolji, pa tudi ne o pri- l8nil _ • sem z roko zboroval-} kodo mirni, vzel pipo, Se drugih pet predpisa-lCV,.in i® da' dečku, ki je mov in ,>vil obred. !je anci so zagnali divje tu-fbožJ6?ni vzkliki so zadoneli Hor36' Pesti So se dvigale, nim-1®0 se zabliskali. "Deček, , ^'mena !" S0 vzklikali. $v5!ai*je je bila pregreha a> ' lrni obredi rdečega na- ^Var Pa je skočil k meni. -|odlikSln je sicer bil, ki sem ' S pipo miru, Pa na v|?elj!!e misliti, tudi za očeta «• ,Jau sveti, nedotakljivi ob- ž1 n]] 1 Je sina za ramo, ga po-* K«; Stl'an in kričal: *\J S/, i IP1 'p i* \» CC' 50 nI ii* ^ d1 el o i s 30 b0 bil - W j, 11 \ "O1 s* ,r<* e- lil se drzne Old Shatter-Da je storil to kdo 11 bi ga na tla! Dečku na Uririet, dečku, ki nima ^ to je zapisana smrt! at^j6 b° s°dil, čeprav si moj Ntj,m brat! Nimam moči, j e branil.- so mirno po-'* .rekel, da ga mora bra-® bi ga bilo treba bra-tv mnetou boril za svo- nje. Res je, da ne sme kaditi pipe miru, kdor nima imena. Kdo pa je rekel, da tale deček še nima imena —? Vprašajte Old Šhatterhanda! Bolje bo vedel ko mi vsi ali ima mladi Mimbre-njo ime ali ne." Bistroumni Winnetou je prav uganil —. Ne bilo bi mi padlo v glavo da bi dal calumet dečku če bi mu ne bil že prej izbral imena, tako si je rekel. Glasno sem mu. pritrdil. "Prav je povedal poglavar Apačev! In — čigavo pipo je kadil deček —? Ali ne njegovo? Kdo mi sme radi mojega dejanja kaj očitati —? Le on sam! Ali mi je kaj očital —? Ničesar! Zato ne, ker me pozna in ve, da Old Shatterhand ničesar ne stori nepremišljeno. Ali je tisti, ki ga imenujete dečka, ali je, vprašam, morebiti sin rodu, ki je vam sovražen? Ali tuj ? Ne! Sin vašega lastnega rodu je! Prav za prav bi morali biti ponosni, da je kadil Old Shatterhand calumet s sinom vašega poglavarja! Pa se jezite in kričite in me napadate! Povem vam, zelo se vam čudim!" "Imena nima!" so vzklikali. "Kdo pravi, da ne?" "Mi vsi in jaz tudi!" se je oglasil Močni bivol. "Oče sem tegale otroka in pač najbolje vem, da še nima imena." "Jaz pa vem vse kaj druga, čeprav nisem njegov oče! Ali ni bil dolgo mesecev z doma? Kaj vse se je medtem zgodilo? Kaj vse je doživel? Kaka junaška dela je izvršil? Ali veš kaj o tem, ti, ki si njegov oče? Molčiš! Jaz pa vem, kaj je storil, s kakimi junaštvi se je proslavil tačas! V moji družbi je bil, z menoj je delil nevarnosti in boje. In vprašam te pred vsemi tvojimi bojevniki, ali ima Old Shatterhand pravico dati ime tvojemu sinu?" "Ima!" "Ali bi bil razžaljen, ti, ki si njegov oče, \če bi temule tvojemu sinu dal ime?" "Ne! Vsak bojevnik našega rodu bi s ponosom pustil svoje ime in sprejel tistega, ki bi mu ga dal Old Shatterhand." Prijel sem spet dčeka za roko ter dejal glasno in s poudarkom : "Čuli ste besedo svojega poglavarja! Čujte še besedo, ki vam jo bo govoril Old Shatterhand ! Tule stoji Old Shatterhand in poleg njega njegov mladi prijatelj in brat Yuma šetar. Tvegal «je življenje zame zato dam svoje življenje tudi jaz za njega. Poglejte, orožje, ki ga nosi, to orožje si je sam priboril! Odvzel ga je sovražnikom. Yuma šetar še bo velik bojevnik v rodu Mimbrenjev !" Yuma šetar pomeni "bojevnik, ki ubija Yume." Mlademu Mimbrenju so se zasvetile oči v ponosu in veselju, pa tudi v solzah. Pristopil je še Winnetou, mu položil roko na ramo in dejal: "Yuma šetar je ponosno ime! Old Shatterhand ti ga je dal, gotovo si si ga zaslužil. Winnetou je vesel, da te sme imenovati Yuma šetar, tvoj prijatelj je, rad bo kadil s teboj calumet miru. Daj ga sem!" Vzel je pipo, jo prižgal in jo kadil z mladim Mimbrenjem po' predpisanih obredih. Molče je stal Močni bivol. Ustnice so mu trepetale v ginje-nosti. In njegovi bojevniki so tudi molčali. Položaj se je na mah spremenil. Prijela sva mladega bojevnika za roke in govoril sem: (Dalje prihodnjič.) Pogovor s Slovencem radio telegrafistom Poličerjem, ki je izgubil ladjo v peklu pred Dun-kerquom in skozi vojno vihro romal domov. Po naključju sva padla skupaj in mimogrede je omenil, da se je pred nekaj dnevi vrnil iz Belgije iz Bruslja, kamor je prišel iz Dunkerqua, kjer so njegovo ladjo potopile bombe nemških letalcev, ko je iztovarjala petrolej za Angleže. Razumljivo je, da je taka novica za poročevalska ušesa kakor najslajša godba na svetu. Govoril je bolj potiho, ker nekaj v njegovem grlu ni v redu in je že v Bruslju ležal v bolnišnici, ko je s svojim tovariši čakal na potni list. Postave je bolj visoke, obraz čisto mornarski, ostrih potez, oblečen pa zelo čedno. Govoriti s takim človekom je prijetno ko vidiš, kako s svojo prirodno inteligenco svet ostro opazuje in dela pravilne, logične zaključke in kadar točno ne ve, kako je stvar bila, po pravici pove, da ne ve. "Pri kom ste bili v službi, in na katri dalji?" "To je bila privatna družba in lastnik ladje je bil Grk-1. H. Ios-sifogoj. Ladja se je imenovala "Clairy.". Sedaj spi spanje pravičnega v dunkerjueških vodah. Imel sem že pogodbo v žepu in odpotoval sem z drugimi tovariši s Sušaka dne 12. maja čez Pariz. Ta ladja je bila namreč preje ameriška in jo je Grk kupil oci neke ameriškee družbe. Novi lastnik je najel jugoslovansko moštvo. Ladja je plula pod panamsko zastavo, kajti vse države si pomagajo v vojni tako, da plovejo pod zastavo vkake take države, o. kateri ni verjetno, da izmerno trpljenje bi zadelo to begajoče ljudstvo, če bi bila zi ma, čeprav je-ljudstvo tudi ta ko seveda mnogo trpelo. Zjutraj smo dobili stanovanje v hotelu "Bristol" in čakali, da bodo iz ladje iztovorili petrolej. Ko je bila ladja že prazna, pa so Nemci izvršili letalski napad na mesto in neka bomba je ladjo zadela na krmo. Takoj se je vne la in zgorela. Tako nas je pustila na cedilu in vse pogodbe nam niso nič pomagale. Ladja je bila precej velika in je imela 10,000 ton. "Kaj ste pa potem naredili?" Nič, ker nismo mogli nič. Hoteli smo v Pariz, kjer je bil lastnik in naš konzulat. Toda ni bilo mogoče dobiti nobenega pro metnega sredstva. Ni nam kazalo drugega, kakor da smo se pos-lužili svojega lastnega prometnega sredstva — nog in vzeli pot pod noge. šli smo v Bour * bourg, 18 km daleč, od tam v Calais. Iz Calaisa je hotel kapitan odriniti v Pariz, pa ni bilo nič, ker ni imel s čim. Ni bilo nobenega prometnega sredstva. Ostala nam je še pot v Anglijo. Kapitan je rekel, da se bomo odpeljali z neko ladjo v Anglijo, o kateri smo slišali, da se je pozneje potopila. Toda meni samemu ni bilo bog ve kaj, da bi šel v London, ker se mi je zdelo, da ni nič kaj varno. Po spraševanju na vse strani je kapitan končno odločil, da naj gre vsak ki so bile cilj nemških topov. In res je drugi dan začelo streljati nemško topništvo ter vse razbilo. Nemci so zavzeli Graveli-ne. Angleži in Francozi pa so se umaknili proti Dunkerqueu. "Kako so pa Nemci prodirali?" Ker smo bili nekoliko ven, ni-siJio prav vedeli, kdaj so angleške in francoske čete izginile. Kar čez noč jih je zmanjkalo in pustile so mnogo materij ala. Najprej so prišli nemški težki tanki, na to lažji in potem še lažji. Za njimi so prišli oklopni avtomobili, za temi pa patrole na motornih kolesih, šele za vsem tem so prišli vojaki v manjših skupinah, ki so preiskali hiše in polja. Večje čete so prišle pa šele po dveh dneh in se utaborile. Nemci so najprej zasedli vse glavne ceste in zasegli vsa prometna sredstva, ali pa jih onesposobili, da niso bila uporabna. Videl sem kupe koles, ki so bili veliki kakor manjša hiša. "Kaj pa zasebna imovina?" Nemci so vse pobrali, a seveda tudi plačali ter odpeljali. Samo po krajih, kjer je že vse od-aežalo in ni bilo lastnikov, so po-arali kot vojni plen. Sicer so pa pustili vse pri miru. Ko sem se vozil domov sem videl vlake, ki vozijo samo za vojaštvo. Največ jih prihaja iz zahodnih krajev. "Kako je bilo med potjo in kamor hoče. Rekel je, da kdor kako 3e razdejala yojna vihra?" hoče, naj si poišče v luki delo, kdor pa ne, naj se odpelje v London. Tako smo se tukaj ločili, šestnajst se nas je odločilo, da bomo poskušali priti v: Pariz, deset pa se jih je^odločilo, da se odpeljejo v London. Kaj se je s temi desetimi zgodilo, nič natančnega ne vem. štirje od teh so pozneje prišli v Bruselj. Osta- bi se zapletla v vojno. In drža- li mogoče niso prispeli, kamor vica Panama gotovo ni taka velesila, da' bi začela vojno. Tako ladje ostanejo nevtralne. "Kako je bilo, ko ste prišli v Dunkerque?" "V Dunkerqueu je ob našem prihodu že silovito pokalo. Nemci so napadali pristanišče, iz katerega so se umaknile trgovske ladje, bilo pa je tam mnogo angleških vojnih ladij. Če bi mi vedeli, kakšen je položaj, bi sploh ne šli. Nemci so tedaj, ko smo prišli v Dunkerque že prodirali proti Arrasu, za kar mi se- so nameravali, ker ti niso o njih nič vedeli. Nas šestnajst smo se odpravili iz Calaisa v Boulogne. Komaj smo zapustili mesto, so pri-brenčali nemški bombniki in bombardirali mesto. Ko smo prišli v Boulogne, smo zvedeli, da so Nemci že prišli do morja, in nismo mogli nikamor več naprej. Obrnili smo se nazaj proti Calaisu (28 km) od tod pa proti Gravelinesu (33 km). Hoteli smo v Dunkerque, toda angleške in francoske čete nas niso pusti- veda nismo vedeli. Takoj, ko le. Tako smo obstali pred nekim smo morali najprej napadat. To je bilo ob deseti uri zvečer. Ko je bilo napada konec, nismo mogli dobiti prenočišča, ker je bilo strogo prepovedano vzeti koga po osmi uri pod streho, šli smo na policijo, kjer pa tudi nismo nič opravili. Ni nam kazalo drugega, kakor da smo prenočili zunaj pod milim nebom." Zeblo nas ni, k\;r je bilo lepo vreme. Rečem pa vam, da si ne morete predstavljati, kakšno ne- mestecem in nismo mogli nikamor. Strogo so nam zabičili, da bodo smatrali vsakega za vohuna, kogar bodo dobili zunaj na polju. Rekli so: "Niste nič boljši od nas, da bi se izogibali 'granatam." Bili smo namreč pomešani med vojaki in nevarno je biloj da če bi začeli streljati nanje, bi tudi mi ne ušli kroglam. Poleg tega pa je bil pred Gra-velinom most, čez katerega nas niso pustili in v mestu tovarne, "Kakor ste videli, smo potovali križem kražem in nikdar nismo vedeli, ali bomo pot nadaljevali, ali pa nas bodo usmerili kam drug. Včasih, so nas ustavili in nihče ni vedel, koliko časa borno čakali. Nemci so potem razglasili poti, po katerih se je smelo potovati. Vsakdo pa je moral imeti dovoljenje, sicer ga niso pustili naprej, kadar smo prišli do kakega mesta in je bilo treba skozi. Ceste so bile prenatrpane in vsakdo je potoval, kakor je vedel in Znal. Peš je šlo seveda počasi, kdor pa je imel kolo, ta je že prišel bolj hitro naprej. Sem pa tja se je že dobil prostor, da je- smuknil s kolesom naprej. Bilo je zelo nevarno potovati. Pomešani smo bili z vojaki in večkrat so priletela angleška letala ter se spustila na dvajset metrov nizko ter streljala s strojnicami. Seveda niso mogla izbirati ravno samo vojake, ampak je obležal tudi marsikateri begunec. Kaj hočemo, vojna je huda stvar. Druga nevarnost pa je pretila od avtomobilov, ki niso gledali mnogo na to, če so koga povozili. Hoditi smo smeli samo po eni strani ceste, po polju pa sploh ne. Če je privozil avto in če ni bila cesta prazna, je kar povozil. Tako sem videl mater, ki je peljala na vozičku tri otroke. Prišel je avtomobil in vse„ skupaj povozil. • Vojna je razdejala, kakor so pač nanesle prilike. Tam, kjer so nemške čete naletele na odpor, na primer na belgijski meji ali pa v Franciji, je vse drobno. Drugod pa, kjer hi bilo odpora, je vse ostalo. Tako greste šestdeset kilometrov in sploh ne veste, da je bila vojna. Videl sem požgane hiše, v katerih so bile še zoglenele kosti, videl sem, kako je stal ob cesti avtomobil, njem pa zoglenelo truplo šoferja, ki je še držal za krmilo, kakor da bi bil živ. Očividno se mu je vnel motor bogve zakaj. Na vsakih dvajset metrov si videl prevrnjene in poškodovane tanke. Zadrege za bencin ni bilo. V mestu si stopil kar h črpalki in si ga dobil zastonj; zunaj pa si odprl avtomobilski ali tankov-ski rezervoar in si si ga natočil, ne da bi te kdo kaj vprašal. Videl sem tudi ogromne kupe mu-nicije, ki so jo Francozi in Angleži morali pustiti ter na kupe drugega orožja." "Ali je vse bežalo?" "Kolikor morem sklepati po ljudeh, kar sem jih videl, je moralo iti skoraj vse. Banke, uradi, velike trgovine in tudi precej belgijske vojske je že prej šlo. Kajti slišal sem, da Francozi niso nič kaj prijazno gledali belgijskih vojakov, ko so prišli v Francijo češ, naši se bijejo in prelivajo kri, vi pa bežite. Ostali so samo ljudje, ker so računali, da jim bodo šli posli v klasje." "Kaj ste pa med potjo jedli?" "Tam, kjer sem bil jaz in dokler sem bil, še ni bilo tako hudo v primeri s tem, kar so pripovedovali kaj je v Franciji, kjer je vsega primanjkovalo. Kakor so pravili, so v Franciji vse pobrali in odpeljali. Ravno dobro se tudi nam ni godilo, saj sem v treh mesecih shujšal za sedemnajst kilogramov. Med potjo smo dobili malo mleka ali kaj podobnega, če ni šlo drugače, smo tudi zamižali in zavili vrat kokoši. Za denar se je še dobilo, čeprav so bile trgovine krecej prazne in so ljudje potem še tisto pobrali, kar je ostalo. Mnogokrat sem videl kakšno stvar v izložbi in ko sem jo hotel kupiti, je trgovec rekel, da je že vse prodal. Včasih so dajali nemški vojaki zlasti ženam in otrokom konzerve ali pa kaj drugega." "Kako je bilo pa v Bruslju in ali so Angleži hudo bombardirali? Kaj mislite o letalstvu in letalcih enih in drugih?" "Med tem, kar sem bij v Bruslju, Angleži mesta niso dosti bombardirali. Slišal pa sem, da dobro mečejo. Takrat so bombardirali neko vojašnico in bomba je padla ravno na vojašnico. Pripovedovali pa so, da Angleži hudo bombardirajo Calais, Boulogne,' Anvers in druga mesta, ter da so naredili dosti ško- de. Povprečnih letalcev imajo Nemci mnogo več, pač pa imajo Angleži Avstralce in Kanadce, ki so izborni piloti in so znani kot najboljši na svetu. Kakšna so letala, ne vem, pravil pa' mi je nekdo, da so angleška grajena mnogo močneje, nemška imajo veliko lesa. Toda so kljub temu trdna. Videl sem nemško letalo, ki se je vrnilo s poleta nad Anglijo in je imelo nešteto lukenj, pa se je vse eno vrnilo. Pomorska trgovina je v teh krajih, kamor je preje prihajalo na dan na stotine ladij, čisto zastala. Ladje so vozile iz Kanade in Amerike. (SI.) --—o- IZ DOMOVINE —Smrtna žrtev konja. Nedavno še je zgodila v Zalem logu pri Železnikih huda nesreča. Jernej Kenda, 41 letni posestnik, je oral z dvema konjema, ki ju je poganjal njegov najstarejši šestletni sinko. Priročni konj je bil Kendov, medtem ko je imel drugega izposojenega od prijatelja. Izposojeni konj, že priletna žival, se je pri obračanju na koncu njive zapletel v vprego. Kenda je pristopil in popravil vprego. Komaj pa je odstopil od konja, je ta udaril z zadnjim kopitom Kendo v levo stran prsi tako močno, da se je Kenda zgrudil in je bil pri priči mrtev. Pokojnik je zapustil vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroki. —V Savo je skočil. V Gradcu pri Litiji je skočil te dni proti večeru v Savo neki moški. Takoj so prihiteli k obrežju reševalci. S koli in vrvmi so skušali obupanca potegniti k bregu, vendar je bilo njihovo prizadevanje zaman. Preiskava je ugotovila, da je nesrečni mož Martin Vi-dergar, star 68 let, doma iz Gradqa. Zadnje dni je bil ves zamišljen in potrt.' MALI OGI^ASi Stanovanje se odda obstoječe iz 4 sob, spodaj; luč in plin; garaža; rent $35. Po-izve se na 793 E. 156. St. (31) Odda se stanovanje, obstoječe iz 3 sob. Vprašajte na 1052 E. 62. St. (31) Odda se stanovanje obstoječe iz 5 sob, furnez na gorak zrak; kopališče, garaža. Odda se pošteni in mirni družini. Nahaja se blizu Fisher Body Co. in St. Clair Ave. Pokličite po telefonu, Liberty 0589. (32) SPEqiALNO! Mi imamo nov in boljši brez-strojni Permanent Waves Je hladnejši in da mehkejši wave. Za sestanek pokličite BOHAR'S Beauty and Barber Shop <> v • ■ V j V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE SOPROGE IN LJUBE MATERE Ane Požun ki je Bogu vdana za vedno preminila dne 5. februarja* 1940. Draga soproga ln ljubljena mamica. Danes je že leto dni, odkar si za vedno zatlsnila svoje blage oči ter v tugl ln žalosti ostavila soproga, starše, brata in ljubljeno hčerko. Ob grobu klečimo, solza nam drči čez lica v mili prošnji k Vsemogočnemu: Daj naši ne-zabni soprogi, dobri mamici in hčerki ter sestri mirni počitek. Žalujoči: JOHN POŽUN, soprog. ANICA, hčerka. STARŠI in BRATA. Cleveland, O., 5. febr., 1941. Včasih je bilo tako, da ni vedel, kako bo mogel še nadalje prenašati vse to. Ko bi bil opazil vsaj eno znamenje, da Kristina kaj razume! Toda ona je do njega kot rodna sestra — za njegov blagor skrbi, je prijazna, ljubezniva in mila — in on ne ve, koliko časa bosta še morala tako živeti obadva pod enim krovom. Ali ji nikdar ne pride na misel, da morda še ni pozabil—; četudi je zdaj poročen z njeno sestro, vendar ne more čisto pozabiti, da sta bila nekoč določena za skupno zakonsko življenje—. • Zdaj pa ima tega sina. Zmerom ga je bilo sram, da bi k svojim molitvam dostavljal lastne besede, pa najsi bi izražale željo ali zahvalo. Toda Kristus in Marija pač dobro vesta, kaj hoče, ko že nekaj časa molj zmerom dvakrat toliko oče-našev in zdravamarij na dan. In pri tem bo ostal, dokler bo z doma. In tudi drugače bo pokazal svojo hvaležnost na lep in radodaren način. Morda mu bo to tudi na tem potovanju kaj pomagalo. Prav ža prav se mu je samemu zdelo malo verjetno, da bo to potovanje kaj koristilo. Razmerje med gospodom Erlingorc. in kraljem se je bilo zdaj čisto ohladilo. Pa naj je bivši državni upravnik še tako mogočen in samozavesten in se mu tudi mladega kralja* ki ima veliko te-žavnejše stališče kot najbogatejši in najvisokorodnejši mož v vsej Norveški, čisto nič ni treba bati, vendar ni pričakovati, da bi bil pripravljen, nakopati si s priprošnjo za Erlenda Ni-kulaussona še večjo kraljevo jezo in obrniti nase sum, da je vedel za Erlendovo izdajstvo. Tudi če je bil pri vsem tem zraven, celo če je bil duša vse te stvari, pripravljen, da poseže vmes in se da v istem trenotku oklicati za državnega upravnika, ker bi bil v deželi že spet mladoleten kralj — se vendar ne more čutiti dolžnega, priskočiti na pomoč človeku, ki je bil z bo g zanikarne ljubezenske storije pokvaril ves načrt. Bilo je, kot -bi bil on, Simon, v družbi Kristine in Erlenda vse to nekako pozabljal — kajti onadva, se je zdelo, sta se tega komaj še spominjala. Vendar pa je le res: Erlend je kriv in nihče drugi, ako bo prinesel zdaj ves ta načrt njemu in ti- dobrim možem, ki jih je bila izdala njegova lahkomiselnost, samo nesrečo. vendar je treba vse posku-da se pomaga Kristini in njenemu možu. Tedaj se je v Simonu zbudilo upanje; kajti Bog in Devica ali eden izmed tistih svetnikov, ki jih je od 'nekdaj častil z darovi in miloščino, ga bodo morda tudi v tem podpirali. Na Aker je dospel precej pozno šele drugi večer. Sprejel ga je oskrbnik in naročil hlapcem, naj eni poskrbe za konje, drugi naj odpeljejo Simonovega hlapca v poselsko izbo, on sam pa je odšel v sobo, kjer je sedel vitez pri pijači. Takoj nato je stopil gospod Erling na mostovž in tam počakal^ da je Simon prišel po stopnicah navzgor. Potem je precej dvorljivo želel gostu dobro-« došlicio in ga odpeljal v stan, kjer sta sedela Stig Haakonsson z Mandvika in čisto mlad mož. Erlingov edini sin Bjarne Er-lingsson. Sprejeli so ga prav prijazjlo. služabniki so mu sneli plašč in prinesli jedi in pijače. Toda uge-nil je, da možje slutijo — vsaj gospod Erling in Stig —, čemu je bil prišel, in čutil je, da se mu izmikata. Stig je nato pričel govoriti o tem, da je Simon v tem delu dežele- redek gost in da ne brusi praga svojim nekdanjim svakom — potem ga je vprašal, ali je bil po Hialfridini smrti kdaj bolj junžo kot do Dyfrina. Simon je odgovoril, da ne, dc letošnje zime. Zdaj pa da je bi! nekaj njpsecev v Oslu s sestro svoje žene, Kristino Lavransovo, ki je poročena z Erlendom Niku-laussonom. Po teh besedah so nekaj časa molčati. Nato je gospod Erling vljudno vprašal po Kristini in po Simonovi ženi, njegovih bratih in sestrah, Simon pa je vprašal po gospe Elini in po Erlingo-vih hčerkah, in Stiga je vprašal, kako se mu godi, kaj je novega na Mandviku, in po nekdanjih tamošnjih sosedih. Stig Haakonsson je bil debel, črnolas mož, nekaj let starejši od Simona, bil je sin gospoda Haakona Toressona, po poli brata Halfride Erlingove in nečak Eline Toressove, soproge Erlin-ga Viclkunssona. Pred dvema zimama, ,ko se je bil s kraljem spri, je bil izgubil mesto kraljevega namestnika v okrožju Ski-du in poveljstvo na trdnjavi v Tunsbergu, je pa drugače zelo dobro živel na svojem dvoru Mandviku, toda bil je brez otrok in vdovec. Simon ga je poznal in je bil nekoč-v dobrih odnoša-jih ž njim kakor z vsemi sorodniki svoje prve žene — četudi prijateljstvo ni bilo ravno preveč gorko. Saj je tako presneto dobro vedel, kaj so vsi mislili o drugem Halfridinem zakonu — gospoda Andresa Gudmunssona najmlajši sin je bil sicer premožen in tudi iz dobrega rodu toda za Halfrido Erlingovo ni bil enakoroden mož, vrhu tega pa je bil deset let mlajši od nje; ni jim šlo v glavo, zakaj je gospa Halfrid darovala svojo naklonjenost temu mlademu možu — toda morali so ji dovoliti, da je delala po svoji volji — ko je vendar imela pri svojem prvem možu tako neznosno težko življenje. Erlinga Vidkunssona je bil Simon doslej samo nekajkrat srečal; takrat je bil zmerom v družbi gospe Eline in niti črh-nil ni; kadar je bila ona v sobi, ni bilo nikomur treba reči kaj več kot da in ha. Od tistih dob se je bil gospod Erling precej postaral — nekoliko s§ je bil zdebelil, toda bil je še zmerom ista stasita in lepa pojava, kajti znal se. je čudovito lepo kre. tati, in dobro mu je pristajalo, da so bili njegovi bledi, rdečkasto rumeni lasje sedaj postali srebrno sivi in blesteči. Mladega Bjarneta Erlingsso-na Simon doslej še nikdar ni bil videl. Dorastel je bil blizu Bjor-?vina v hiši nekega duhovnega ?ospoda, Erlingovega prijatelja — med sorodniki se je govorilo, da zato, ker oče ni maral, da bi doraščal na Gisku med vsemi tistimi babjimi čenčami. Erling sam ni hodil tja nič bolj pogosto, kot je moral, jemati dečka s seboj na svoja večna potovanja pa si ni upal, kajti Bjarne je bil kot otrok zelo šibkega zdravja, in dva sinova je bil Er. ling Vidkunsson izgubil, ko sta bila še otroka. Mladenič je bil videti nenavadno lep, ko je tako sedel in kazal obraz od strani — ter ga je luč obsevala od zadaj. Na čelo so se mu usipali črni, močno kodrasti lasje, velike njegove oči so se zdele črne, nos je bil velik in lepo upognjen ,usta, polna in tenka, brada lepo oblikovana. Poleg tega je bil visok, široko-pleč in tenak, čez pas. Ko pa je Simon hotel sesti za mizo, da bi jedel, in je služabnik prestavil luč, je opazil, da je na Bjarneto-vem vratu koža čisto razjedena ob bezgavk, brazgotine so mu segale na obeh straneh za ušesa in pod brado z mrtvimi, blesteče belimi mesti pa z modrikasto rdečimi marogami in nabreklimi vozli. Zato je imel Bjarne navado da si je kapuco okroglega, s krznom obšitega naplečni-ka, ki ga je imel na sebi tudi tukaj v sobi ,zdaj pa zdaj potegnil skoraj čez glavo do ušes. Polagoma pa niu je nemara le postalo pretoplo vrgel jo je nazaj, kmalu pa si jo je spet potegnil gori — videti je bilo da se teh kretenj prav nič ne zaveda. Naposled so postale Simonu od samega gledanja roke čisto nemirne — čeprav se je trudil da bi ne pogledal več tja. Gospod Erling skoraj ni obrnil pogleda od sina — tudi on se menda ni zavedal, da nepremično upira oči v mladeniča. Obraz Erlinga Vidkunssona ni bil kdo ve kaj gibčen in njegove bledo modre oči niso bile ravno preveč izrazite — toda zdelo se je da so. v tem nekoliko negotovem in vodenem pogledu naplav-ljene bridkosti, misli in ljubezen dolgih dolgih let. Nato so se vsi trije starejši možje začeli pogovarjati1 Ijivo in počasi, medtem Simon jedel, mladenič pa tamkaj in skubil svojo ^ Končno so vsi štirje prlf dolgo pili nato pa je gosp"' ling vprašal, ali rii mori mon utrujen od poti, in S' je povabil, naj se zadovol)1 žiščem v postelji pri nje" mon je bil vesel, da mu & ^0. « lo treba spregovoriti o stvari. Ta prvi večer n8 ga je bil hudo potrl. ^iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiH111' DR. WILLIAM F. URANKAR naznanja odprtijo ZOBOZDRAVNIŠKEGA URADA na 362 East 156th Street i » vogal Ridpath Ave. r^V Telefon IVanhoe 5311 nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillilliiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllll11" Harry L. Hopkins, levi na slilci, osebni poslanec predsednika Roosevelta v Angliji odhaja s poseta pri angleškem ministerskem predsedniku Winston Churchill-u na 10 Downing Street v Londonu. DR. AUGUST A. URANKAR ZOBOZDRAVNIK 15335 Waterloo Road v Slovenskem delavskem domu ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" St adne, 'ana sdlo t Njs da ( u Pre je v 'dste 'a je st ra( 'čako erpj ' ur,a * k Bag,. Polj tem, da Se leto, |iji. ® gov seda fivži *'ian in n fčiji £ov0r jem. Wets Ni zel Hro ^iSlo Pre 1 ttiin ie si, dov0 Pre! Nds kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 NaroČila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O« ljudje vedno najprej pogledajo OGLASE Ameriški Domovih in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem m oglašuje. ivži u Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči slov^ - UV6 ] Je v v skega naroda in oglašujte svoje blago AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se -Vam bo!