Izdala Oltrafm odbor Soctalistjtne mn delornfh ljudi » Trbovliab — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje t.. uprava rudnika — Telelon it 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah štev 614-..T"-146.— Lisi ■r.baia vsako sredo — Letna naročnina 300 din, oolletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna številka 8 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu uajkasneie vsak petek dopoldne in se ne vračajo
LETO VI — ST. 3/6.
TRBOVLJE, 5. avgusta 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Misli ob občinskem prazniku mesta Zagorje
V mnogih občinah širom po v ec, delovni kmet In delovni Raži ožji domovini so doslej inteligent so prevzeli oblast v proglasili določene dneve v letu svoje roke, ustanovili so ljud-
za občinski praznik. Zanje soi izbralj dneve zgodovinskega po-1 mena, ki so vezani na kakšen poseben in za tisti kraj ter v njem živeče ljudi pomemben dogodek. Najčešče se dan občinskega praznika krije z datumom kakšnega važnega dogodka Iz narodnoosvobodilne vojne. Tako je bil tudi v Zagorju na predlog Zveze borcev NOV razglašen od ljudskega odbora mestne občine 9. avgust kot občinski praznik. 9. avgusta 1941. leta je bil namreč uspešno izvršen prvi partizanski napad na okupatorjevo postojanko v Zagorju. Ta dan predstavlja začetek oborožene borbe in odpora proti okupatorju v zagorski dolini. Ta odpor se je stopnjeval od leta do leta do končne zmage. Prebivalci zagorske doline in okolice so častno zastopali revolucionarne tradicije naprednih rudarjev in steklarjev, ki so se pod okriljem »Svobode« in »Vesne* ter drugih društev borili za politično svobodo in z& izboljšanje socialnih razmer delovnih ljudi. Da so prebivalci Zagorja in okolice res častno izvršili svojo dolžnost, nam priča 564 žrtev NOV, ki so ali padle v borbi ali bile ustreljene In ubite od okupatorja ali pa so umrle v koncentracijskih taboriščih.
Ko praznujemo občinski praznik, obujamo spomine na narodnoosvobodilno borbo, spominjamo se neštetih junakov, ki so dali svojo kri in svoje življenje za svobodo našega naroda. S hvaležnostjo mislimo na neustrašene borce — mrtve in žive — ki so z nadčloveškimi napori ln brezmejnim junaštvom izbojevali zmago nad okupatorjem. Njihova junaštva, njihova življenja in njihovo trpljenje niso b 'li zaman. Naš delavski razred se Je otresel pijavk, ki so ga dušile dolga stoletja., Dela-
sko oblast, odpravili kapitalistično in buržoazno vladavino ter onemogočili izkoriščanje človeka po človeku. Kljub raznim težavam resno in vztrajno gradimo temelje za boljše življenje.
Ob praznovanju pomembne obletnice zgodovinskih dogodkov ne smemo pozabiti, da doj za lepše življenje še ni končan. Imamo še sovražnike zunaj m znotraj naših meja, ki Jim m po volji družbena ureditev, ker ogroža njihove sebične interese. To so maloštevilni ostanki razlaščenih kapitalistov in z oblasti vrženih nosilcev buržoazije ter predstavnik} raznih veroizpovedi, zlasti katoliške, ki ne uživajo več tistih prednosti kot v bivši buržoazni Jugoslaviji, ko so bili sami na oblasti. Teh sovražnikov se nam ni treba bati, dokler se bo naš delovni človek spominjal grozodejstev okupatorja, njegovih pomočnikov in izdajalske bele garde. Ne verjamem, da bi živel med poštenimi ljudmi še kak človek, ki bi želel, da bi spet prišel okupator, ali pa da bi se spet začela bratomorna vojna. Kdor bi kaj takega želel in take misli širil ali podpiral, takega človeka bi morali zaznamovati kot izdajalca in nevernega sina svojega naroda. S takimi ljudmi bo znalo naše delovno ljudstvo primemo obračunati.
Največja ovira v napredku našega družbenega reda in našega gospodarstva in s tem izboljšanja življenjske ravni delovnega ljudstva je pa predvsem stara miselnost, ki se je nekateri ljudje Se ne morejo otresti. Posledica takega gledanja na življenje je malomaren odnos do ljudskega imetja, gospodar-
sledica takega neznanja in miselnosti Je popuščanje proti nasprotnikom naše ljudske oblasti, k) spretno izkoriščajo naše slabosti in našo široko demokracijo za svoje osebne koristi in cilje ne glede na škodo, ki Jo s tem delajo naši družbi z rušenjem morale. Potrebno je, da posvetimo vse svoje moči za izgradnjo socialističnega človeka. Človeka je treba iztrgati iz duševne teme, v katero ga vlečejo otroške pravljice religije in nevednosti. Človeku Je treba odpreti oči, da bo jasno videl svoj cilj, cilj in koristi celotne družbe, v kateri živi, da se bo zavedal, da Je sam član te velike razumel izrek,
družbe in da bo ki pravi, da bo človeku dobro I perspektivo razvoja takrat, kadar se bo dobro poču- bližnjem obdobju.
tila družba, v čigar sredini živi ln dela posameznik.
Občinski praznik naj bi bil posvečen tudi pregledu naših uspehov in neuspehov — kaj ln kako smo opravili naše delo na gospodarskem, političnem, kul-tumo-prosvetnem in kultumo-umetniškem področju naše dejavnosti. Ali smo napredovali od lani ter kako in kaj bo treba delati v bodoče, da bomo držali korak a tempom napredka, ki ga predvideva socialistični razvoj? To so vprašanja, na katera Je treba odgovoriti iskreno in pošteno brez vsakega olepševanja, nato pa napraviti potrebne zaključke. Ob tej priliki naj bi v grobih obrisih nakazali tudi občine v
Vsem občanom mestne občine Zagorici
Ob priliki proglasitve in proslave občinskega praznika, dne 9. avgusta 1953, želim v svojem imena kakor tudi v imenu Ljudskega odbora mestne občine Zagorje k temu zgodovinskemu dnevu, naj jih bodri revolucionarni duh še k nadaljnjim lepim nspehom v prid celokupnega socialističnega družbenega redi!
Zagorje, dne 5. avgusta 1953.
Predsednik mestne občine Zagorje: ALOJZ LUKAČ, s. r.
»Pri mamici« — znana partizanska javka
Začelo se je razprava o novem volilnem zakonu
Novi zakonski načrt, po katerem bodo verjetno že v začetku novembra voljeni novi zvezni ljudski poslanci, je bQ pred kratkim izročen javnost, da se z njim seznani, da bi se na podlagi razprav in predlogov dosegel še bolj popoln načrt, preden ga bo zvezni izvršni svet
9. avgustu 1941 so počili prvi partizanski streli v Zagorja
Leta 1941, ko Je dne 8. aprila prekoračila jugoslovanske meje , t	nemška fašistična drhal, je ves
izkoriščanje' našega" Godalnega Jugoslovanski proletariat za-
zavarovanja itd. Nadaljnja po-
Hrastniske partizanske patrulje na pohodu
Je leta 1942 zgorelo šest parti-zanov, ki se niso hoteli predati I Nemcem. Ob spominski plošči tem herojem je spregovoril tov. Jože Jerič, nato pa se je patrulja razcepila v dve skupini, ki sta nadaljevali svojo pot po »partizanskih stezah« ter Obiskali partizanske očete in mamice, ki jih je ta obisk zelo razveselil. Obisk teh krajev je pokazal, da je naše ljudstvo v enaki meri, kakor je bilo enotno v borbi proti fašizmu in domačim izdajalcem, enotno tudi danes v izgrajevanju socializma.
Končno je celotna patrulja improvizirala napad s štirih stran) na planinsko kočo na Kalu, ki je dobro uspel. Pokazal Je, da bodo naši delovni ljudje znali braniti v vsakem primeru svojo domovino, kakor so se zanjo borili proti smrtnemu sovražniku človeštva — fašizmu.
V počastitev Dneva vstaje je tud) hrastniška ZB organizirala dve partizanski patrulji, ki sta obiskali kraje in ljudi, pri katerih so se zadrževali naši borci v času štiriletne borbe z nečloveškim okupatorjem.
Ena od teh patrulj, sestoječa iz 14 mož, je odšla Izpred spomenika padlih borcev v Hrastniku v smeri Dol, Sv. Jurij, Turje, Sirje, Zidani most, Radeče in Brunik ter se med potjo ustavila pri ljudeh, ki so podpiral) partizane. Povsod Je bila toplo sprejeta. Ob obujanju spominov je kaj hitro potekel čas.
Druga patrulja, ki je štela 54 Članov, je pa 'imela zbirališče pri »Logarčku«, od koder je odkorakala proti Čečam, pri gostilni Rinaldo so se ji pa pridružili še člani ZB iz Ceč. Pa-
skrbljeno gledal v bližnjo prihodnost, zavedajoč se, da fašizem ne prinaša nič dobrega za delovne ljudi.
Takratna Jugoslovanska vojska se je pa v neredu razkropila na vse strani, večinoma na svoje domove, in to zato, ker ni bilo nikakega vodstva. Vlada s kraljem Petrom na čelu Je po-basala narodno premoženje v obliki zlatih palic in z njim pobegnila v Anglijo, oropani narod pa prepustila svoji usodi. Se preden je sovražnik okupiral celo Jugoslavijo, Je prenehalo vsako politično-upravno delovanje v državi in tako smo tudi v Zagorju živeli teden dni v nekem brezpravnem stanju. Tudi zvest) hlapci bivšega režima — žandarji — so zakurili ogenj ter zažgali v njem vse zanje obremenilne akte — seveda ne vseh; seznam levo usmerjenih ljudi si je prilastil takratni komandir žandarmerijske postaje Bahar, ker je računal, da ga bo pri Hitlerjevih krvnikih prav dobro prodal kar se je pozneje tudi zgodilo, kajti edino on je ostal še nadalje v službi pri Nemcih, čeprav sl je za teden dni kupil klobuk in civilno obleko. To pa zaradi tega, ker ni
__J-1_____1__________3 t_ ___|X«|
Separacija in sodobna kopalnica rudnika Zagorje
—	ali Nemci ali Italijani Peta kolona se je pa pripravljala, da prevzame vso oblast, bž ko pridejo Nemci
Dne 14. aprila 1941. leta so prišle prve nemške patrulje v Zagorje. Petbkolonaši so že tri ure prej napovedovali njihov prihod ter nagovarjali ljudi, naj se jih zbere čini več na križišču pred zagorsko lekarno, da tamkaj pozdravijo Nemce. Toda ljudje so imeli za to vabilo gluha ušesa in se niso odzvali prigovarjanju petokolonašev. Le majhna skupinica ljudi Je stala pred lekarno, v njenem izložbenem oknu je pa bila okrašena slika največjega krvnika v zgodovini — Adolfa Hitlerja.
Nemške fašiste je najprej pozdravil vodja pete kolone v 2a-gorju, lekarnar Sajhenbauer. V zahvalo za pozdrav je bil takoj imenovan za župana občine Zagorje — njegovi pomagači Suša, Požun, Miler in Arh so pa zasedli druge važne resore.
Naslednji dan, 15. aprila, so pa prihajali nemški policisti in gestapo. Nekako tri dni po njihovem prihodu so napravili oklic ba vse zaposlene delavce na rudniku Na tem prisilnem sestanku je govoril neki nemški oficir. V njegovem govoru Je bilo več praznih obljub in fraz, med katerimi je dejal tudi tole: »Do sedaj ste delali za beograjsko gospodo, odslej boste pa za veliki nemški rajh!« Takoj nam je bilo Jasno, kaj nas čaka pod nacističnim režimom —da smo prišli Z dežja pod kapi Nekaj dni nato je vladala nekaka tišina. Ljudje so stikali glave med seboj ter se tiho pogovarjali ih zaskrbljeno gledali v bodočnost. Peta kolona je pa bila neutrudno na delu. Vsem pogovorom, če so le mogli, so ti petokolonaši prisluškovali. Ce jim ni uspelo, so pa vse tiste ljudi, ki so se na tiho pogovarjali, šteli za antifašiste in so tako po malem začeli ovajati naše ljudi
Nemci so — da vržejo nekaj peska v oči delovnemu ljudstvu
—	najprej preselili na Hrvatsko fajmoštra ter nekaj premožnih ljudi. Kmalu na to so pa že po malem pričeli zapirati tudi delavce, k) se pa niso več vrnili. Položaj se je iz dneva v dan slabšal, trgovine so se praznile, zmanjkalo je glavnih prehrambenih predmetov iz njih, moka in mast sta pošla, ker so vse pokupili Nemci za svoje ničvredne papirnate marke ter nakupljeno blago pošiljali v veli-
kih zavitkih v Nemčijo. Kmalu potem so oropali naše delovno ljudstvo vseh pristradanih prihrankov na ta način, da so zamenjali denar v marke v razmerju 20 din za 1 marko.
Zvone Okrogar-Nestl — narodni heroj
Ljudem so se po malem začele odpirati oči. Tudi tistim, ki so se prvotno veselili prihoda Nemcev. Dne 21. junija 1941, ko so Nemci navalili na Sovjetsko zvezo, so se za naše vedno rdeče Zagorje pričeli črni dnevi. Takoj drogi dan, 22. junija, so Nemci imeli namen aretirati vse levo usmerjene ljudi predvsem vplivne ljudi vendar svojega namena niso uresničili čeprav so imeli na razpolago spiske, ki so jih dobili od Sajhenbauerja, Baharja in Arha. Prve aretacije so bile namenjene predvsem članom KP:	Farčniku, Eberlu,
Marnu, Pintarju in še drugim. Niti enega niso prijeli, ker so se vsi pravočasno umaknili v gozdove. Kmalu nato je bila minirana železniška proga od postaje Zagorje proti Renkam. Miniral jo je pa s svojimi tovariši Felč Pečar. Nemci so takoj po tem dogodku okrepili svoje patrulje; zaprli so nekaj ljudi, ki pa niso bili v prav nobeni zvezi z akcijo na železniški progi. Gmotne škode res ni bilo zaradi slabega razstreliva, vendar je nastal med Nemci preplah, zato so podvojili svojo Izdajalsko formacijo, tako imenovani »Werk-schutz«, ki so jo sestavljali sami delomržneži in njim podobni ljudje, vendar se je kljub temu zgodila spet nova sabotaža: na rudniški separaciji je bil miniran glavni pogonski motor, ki je postal nesposoben za obratovanje.
predložil ljudsi skupščini v odobritev. Skupščina se bo po vsej verjetnosti sestala v začetka septembra. Potem, ko bo sprejela ta zakon, bo na temelja ustavnega zakona razpuščena in bodo razpisane nove volitve.
Novi načrt volilnega zakon* vsebuje trj velike in važne no* vostt
Osnovna značilnost tega zakonskega načrta je v tem, da lahko kandidate za zvezni svet zvezne ljudske skupščine predlagajo samo zbori volivcev in skupine državljanov, ne pa družbene organizacije, kot se je to predvidevalo v prvotnem zakonskem osnutku. Na ta način se onemogoča vsako vsiljevanje volje volivcem in je zagotovljen najbolj demokratičen način kandidiranja.
Druga važna sprememba v novem načrtu volilnega zakona je ta, da se poslanci za zvezni svet proizvajalcev ne bodo volili direktno (neposredno), marveč se uvaja Indirektni (posredni) način volitev. Neposredne volitve poslancev s strani proizvajalcev bi dovedle do formiranja zelo širokih volilnih enot, ki bi obsegale po sedem, pa celo no deset upravnih okrajev. Namesto tega predvideva sedanji načrt, da bodo poslance v svet proizvajalcev volila posebna volilna telesa, ki jih tvorijo odborniki vseh okrajnih odnosno mestnih svetov proizvajalcev.
Tretja, važna sprememba, ki jo vsebuje nov) načrt zakona, Je ta, da se opušča izvolitev namestnika zveznega ljudskega poslanca. Kolikor se kako mesto ljudskega poslanca izprazni (za-radj smrti, odpoklica ali kakor koli, bodo takoj nove volitve, kjer bodo izvolili novega poslanca.
Načrt novega zakona Je daa v najširšo diskusijo, tako da je slehernemu državljanu dana možnost, da pove svoje mnenje.
Bila je ravno nedelja, 3, avgusta 1941. Takoj so sklical) sejo »Kulturbundovcev«, ki so napravili spisek vseh sumljivih ljudi 2e v popoldanskih urah so mobilizirali nekaj kamionov za odvoz ljudi v celjske zapore. Takoj po polnoči so se pa začele velike aretacije, vendar se je ena tretjina od tistih ljudi umaknila v gozdove. Aretacije so bile namenjene predvsem moškim. Ker pa moških niso več našli doma, 9o aretirali njihove žene, otroke so pa pustili same. Aretirane so bile žene Franca Klukeja, Franca Tomažiča in Rudolfa Koviča s hčerko. Vse aretirance — kakih trideset — so odpeljali v celjske zapore — v tako imenovani »pisker«, 2enske so ostale v Celju, moške so pa odposlali v Mauthausen na Spodnjem Avstrijskem, od koder ni bilo več vrnitve; le redkokdo je bil tako srečen, da se je vrnil iz tega strašnega uničevalnega nemškega taborišča
V gozdovm na Šipku nad Tro-laiiami so se pa zbirali prvi borci za svobodo in izgon nasil-nci?., okunatoria Tu so si tudi (Nadaljevanje na 2. strani)
Predlog rudarjev k osnutku Uredbe zu re viz ji o Zakona o socialnem zavarovanj
(Nadaljevanje In konec)
IV.	predlog. Zavarovancem, ki m p« Odredbi o razvrstitvi delavcev nameščencev in uslužbencev po težini dela za določitev njihovih pravic iz socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ št. 89/46) spadali v kategorijo najtežjih del, naj se prizna polna starostna pokojnina, ko dopolnijo 59. leto starosti in 30 let delovne dobe
Utemeljitev: naporno delo v jami, pri plavžih, na železniških lokomotivah itd izčrpa zavarovanca mnogo bolj in hitreje, kot pa delo v poklicih, ki sodijo v kategorijo težkih ta navadnih del. Zakon o socialnem zavarovanju iz leta 1946 je priznaval delavcem pri najtežjih delih pravico do polne starostne pokojnine. ko so dosegli 50. leto starosti in 25 let delovne dobe — prav tako je po sedaj veljavnem zakonu o socialnem zavarovanju pooblaščena vlada FLRJ, da predpiše, da zavarovancem pri določenih vrstah dela prizna pravico do starostne pokojnine tudi prej, preden dopolnijo 55 let starosti in 35 let delovne dobe. Tega pooblastila (čl. 56 zakona o socialnem zavarovanju) se vlada doslej ni poslužila, zato naj se to vprašanje uredi vsaj s predvideno spremembo Zakona o socialnem zavarovanju.
V.	predlog. Zavarovance, katerih povprečni mesečni zaslužek ne dosega pokojninske osno. ve ustreznega pokojninskega razreda, naj se prizna pokojnina za en pokojninski razred nižje le v tem primeru, če je njihov povprečni mesečni zaslužek manjši za več kot 10 odstotkov od pokojninske osnove.
Utemeljitev. Člen 12 Uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin ta invalidnin (Uradni list št 39/52) predpisuje uvrstitev v neposredni višji pokojninski razred, če povprečni mesečni zaslužek presega za 20*/« pokojninsko osnovo ustreznega pokojninskega razreda. Analogno bi bilo treba spremeniti določilo 13. člena navedene Uredbe glede nedoseganja pokojninske osnove, ker imamo že primere,, da je zavarovanec pri povprečnem zaslužku, ki je le za 20 ali 50 din manjši od pokojninske osnove, ob upokojitvi prikrajšan za 700 do 1200 din mesečno.
VI.	predi««. Zavarovancem, katerih delovna možnost je zaradi nesreče pri delu zmanjšana trajno nad 60*/* ln se po nesreči niso več zaposlili, naj se prizna zaključni pokojninski razred njihove kvalifikacije po 9. tn 19. členu Uredbe o določanju ln o prevedbi pokojnin ln Invalidnin (Uradni Ust FLRJ I Itev. 39/52) ne glede na delovnoI dobo (kvalificirani delavci XI. razred, polkv&llficlranl XIV. razred Md.). Ravno tako naj velja to za priznavanje družinskih pokojnin po smrtno ponesrečenih zavarovancih.
Za primer, da bi gornji predlog ne bil sprejet, naj'se omenjenim invalidom štejejo petletna obdobja za uvrstitev v neposredni višji pokojninski razred po 4. členu Uredbe o prevedbi ta določanju pokojnin ln invalidnin od dneva nesreče
pri delu ln ne šele od dneva veljavnosti te uredbe.
Utemeljitev. — Uživalci ta-j validske pokojnine ali invalidnine zaradi nesreče pri delu so j razen odstotka pokojnine ali invalidnine na slabšem od bole- j zenskih invalidov Večinoma pa imajo le kratko delovno dobo in še nedokončano kvalifikacijo, kar predstavlja oviro za dosego višjega pokojninskega razreda. Vse to je posledica nesreče pri delu, ki jim je preprečila nadaljnjo zaposlitev. Navajamo dva konkretna primera pri prevedbi invalidskih pokojnin zaradi nesreče pn delu:
1.	primer. — Uživalec invalidske pokojnine se je leta 1929 težko ponesrečil pri delu v rudniku Trbovlje. Je popolnoma hrom. Pri prevedbi mu je bil priznan naziv kopača — kvalificiranega delavca, ter je bil na podlagi 10-letne delovne dobe uvrščen v XIIL pokojninski razred. Ce se štejejo petletna obdobja za uvrstitev v neposredno višji pokojninski razred šele od dneva veljavnosti Uredbe o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin, to ,je od 1. julija 1952 dalje, bi bil prizadeti uvrščen v XI. pokojninski razred šele leta 1962, to je takrat, ko bi užival, če se ne bi bil ponesrečil, že več let polno starostno pokojnino po zaključnem pokojninskem razredu, morda celo kot visoko kvalificiran delavec. Zato bi bilo vsekakor pravično, da se mu štejejo petletna obdobja za zvišanje invalidske pokojnine od dneva nesreče v letu 1929 dalje.
2.	primer. —- Uživalec invalidske pokojnine je leta 1948 pri nesreči v rudniku izgubil obe roki. Ker je imel manj kot 10 let delovne dobe, je bil ob prevedbi uvrščen v pokojninski razred z mesečno pokojnino 7300 din, pred prevedbo je pa užival mesečno pokojnino 7500 dinarjev, poleg tega pa še denarno nadomestilo za živilske karte 1370 din ter industrijske bone v vrednosti 2160 din. Pravično bi bilo, da bi mu priznali invalidsko pokojnino po zaključnem. to je po XI. pokojninskem razredu, ker mu je pač nesreča preprečila nadaljnjo zaposlitev
VII. predlog. — Invalidnina naj se šteje v del plače.
Utemeljitev: Zavarovanec, ki se je pri delu ponesrečil ta je postal s tem delovni invalid, dobiva določen odstotek invalidnine, toda ker ne more več opravljati istega dela kot prej,
Hrostniška steklarna in
zdravilišče Slatina Radenci
ampak vrši lažje delo, Je seveda plačan po delovnem mestu, ki ga opravlja. Ko pa doseže predpisano dobo za upokojitev, je upokojen po plači zadnjih mesecev ali let. — Zato mislimo, da naj nova uredba v bodoče vsebuje tudi naslednji člen, ki se glasi: da se zavarovancu, ki gre v pokoj, je pa imel | v službenem razmerju določen odstotek invalidnosti, šteje ln- j vslidnina tudi kot del plače, če je bila njegova zadnja plača I manjša kot pa pred nezgodo. |
Vin. predlog. — Rudarjem Je že nekdaj priznano, da delajo v j enem izmed najtežjih poklicev. Zaradi tega bi bilo pravilno, da ’ bi nova Uredba prinesla doio-. čilo, da se rudarjem prizna odstotek invalidnosti že od 60 do 66V», ne pa 75 odstotkov kot doslej.
IX. predlog. — V bodoči Uredbi naj se popravijo določila v toliko, da se za rudarje napravijo razred'- po kvalifikacijah za vsako posebej.
Utemeljitev. — Ko gre zavezanec v pokoj kot kvalificiran delavec, je vseeno, ali je bil izučen kopač ali samostojen specialist, ali pa strelec. Kvalificiran je kljub temu, vendar je bila razlika pri njegovem strokovnem delu. To velja tudi za visoko kvalificirane delavce, ki jih je pa v rudarstvu malo. Zaradi tega j e. nujno, da se za rudarstvo v novi uredbi to določilo popravi.
Na sestankih so zavarovanci nadalje predlagali, da bi bilo treba kljub finančni obremenitvi soc. zavarovanja načeti diskusijo o skrajšanju delovnega časa za našo težko industrijo (rudarje, potapljače, kesonske delavce ta podobno). L. C.
Letos bo poteklo 50 let, ko Je nastopila velika sprememba pri hrastniški steklarni. Takrat je bilo to podjetje čisto bankrot-no. — Leta 1896 je umrl v umobolnici v Feldhofu pri Gradcu lastnik hrastniške steklarne Viljem Abel starejši Zadolženo podjetje je prevzela vdova s štirimi otroki. Firma je dobila ime: Abelnovi dediči. Steklarno je takrat vodil ravnatelj Prosi-nak, brat zdravnika dr Prosi-naka, ki je bil prvotno zdravnik v Trbovljah, pozneje pa v Ljubljani. — Ravnatelj Prosinak je dovedel steklarno kmalu v obupen položaj. Dolgovi so naraščali, strokovno delavstvo je zapuščalo svoja mesta ta vse je kazalo, da gre takrat še mlada steklarska industrija v Hrastniku svojemu naglemu koncu nasproti.
V skrajni stiski — toda še pravočasno — se je leta 1903 pojavil Franc Wieltschnigg (Vilčnik), ki Je vdovi Abel ponudil sodelovanje ter prevzel vodstvo steklarne. — Vilčnik Je bil rojen koroški Slovenec, a se je v Hrastniku -v tovarni popolnoma ponemčuril. Prišel je še kot deček v Hrastnik k svoji teti Janičkovi, vdovi po brusilcu stekla, in je obiskoval šolo v Hrastniku. Potem je bil brusa-ški vajenec v steklarni. Pozneje ie napredoval za pisarja v nem* škutarski Kemični tovarni, nato za knjigovodjo in ravnatelja steklarne in končno je postal še ravnatelj Kemične tovarne. Kljub vsemu delu ie je ukvarjal v prostem času še z jezikovnimi študijami ter je obvladal več evropskih jezikov govoru in pisavi. — Postal je tudj solastnik hrastniške steklarne:
Občinska zveza borcev NOV ▼ Zagorju ob Savi
bo proslavila
’ OBČINSKI PRAZNIK
9. AVGUSTA 1953 s sledečim sporedom:
V	petek, 7. avgusta 1953:
ob 16. uri: košarkarski turnir na stadionu »Proletarca«; ob 17. url: kegljaški turnir;
ob 19. url: namiznoteniški turnir v Domu »Proletarca«
V	soboto, 8. avgusta 1953:
ob 16. uri: nogometni turnir; ob 20. uri: slavnostna akademija.
V	nedeljo, 9. avgusta 1953:
ob 5. uri: budnica;
ob 9. uri: sprevod od Boriška do groba talcev; ob 10. uri:	slavnostno zborovanje
Popoldne ljudsko rajanje na telovadišču »PARTIZANA«
Vilčnik je rešil steklarno pred propadom.
Kakor rečeno, je Vilčnik veliko pomagal Hrastniku v gospodarskem oziru, v narodnostnem pogledu Je pa veliko škodoval. Na njegovo pobudo se je zgradila v Hrastniku leta 1907 nemška šulferajnska šola. Ze pred prvo svetovno vojno je bil Vilčnik okrajni predsednik nemškega »Volksrata« Zato je moral po prvi svetovni vojni zapustiti Hrastnik Med prvo svetovno vojno je vodstvo steklarne kupilo tudi zdravilišče Slatina Radenci Kot solastnik obeh podjetij — Steklarne v Hrastniku in zdravilišča Slatina Radenci je prevzel Vilčnik na pritisk Narodnega sveta L 1919 radensko zdravilišče čisto v svoje roke Abelnovi dediči so ostali samo še lastniki steklarne v Hrastniku Torej Vilčnik se Je moral preseliti s svojo družino v Radence, kjer se je po izjavi starejših Radenčanov
začel zavedati, do živi na slovenski zemlji in da je slovenski kruh. Spametoval se je tn se zanimal še za razvoj zdravilišča Z dobro reklamo in propagando je dvignil tudi to zaostalo podjetje.
Največji razmah so imeli Radenci v predaprilski Jugoslaviji pod vodstvom drugega Vilč-nikovega zeta, dr, Ante Sariča, zavednega Jugoslovana, doma jz Like. Za časa okupacije je postal žrtev fašizma. Pač pa je Vilčnikovi hčeri, Saričevi ženi Vilmi, ob prihodu Švabov v Jugoslavijo zlezel hitlerizem v glavo in Je bila predsednica Kulturbunda v Radencih in v Radgoni ter preganjala zavedne obmurske Slovence. Odšla je pred osvoboditvijo v inozemstvo. — Danes je zdravilišče Slatina Radenci ljudska last in ga obiskujejo po zaslugi ljudske oblasti tisoči iz vrst delavskega razreda, kar nima primere v svetu.	L. H
Lela 1941 v Zagor a
(Nadaljevanje s 1 strani)
razdelili naloge, ki jih je postavila KP, ta tako se je pričela formirati prva revirska četa, ki je v noči 6. avgusta 1941. leta krenila preko Trojan čez Podlipo vi oo na Pleše, kjer so borci taborili. Naslednjega dne, 7. avgusta, je lilo ves dan kakor iz škafa; borci so iskali zavetja pod drevesi, pa tudi to ni dosti pomagalo, vsi so bili mokri in premraženi. Na večer so zasedli malo gorsko naselje Kobilk. Razpostavljene so bile straže, ostalo moštvo se je pa nastanilo na senikih. Drugo Jutro smo pa zarana zapustili vas in se napotili spet na Pleše. Istega dne dopoldne se je četa reorganizirala na 4 vode; v vsakem vodu Je bilo po 15 borcev. Komandant je bil Sergej Kraigher, polit-komisar pa je bila Tončka Čečeva. Popoldne smo imeli partijski sestanek. Na njem smo obravnavali svoje bodoče naloge. Bil je sprejet sklep, da pričnemo z akcijami. Prvo akcijo naj bi Izvršili še isto noč v Zagorju. Izdelali smo podroben načrt za napad na nemško žan-darmerijo ta na »Werkschutz« v Zagorju. Za napad so bile določene štiri skupine po šest borcev. Napad naj bi 'e Izvršil natanko ob pol enih ponoči 9. avgusta 1941 od štirih st ran L Razposlane so bile tudi tri patrulje, ta sicer: prva. da v primeru potrebe minira most v Zelencu in
■ _ v/ v

SASI

Oh

H ■	i ► -r v
K i v*?
Po čem so hlnlote v Radečah ?
Toplice pri Zagorju — za časa Valvazorja
Pred kratkim je prišla v hotel »Jadran« v Radečah mala družba dveh žensk ta dveh moških, Izredno Židane volje ta dobro razpoložena, tako da so začeli celo nekoliko razbijati kozarce. Kot običajno, so tudi tedaj domači gostje Igrali biljard in nekdo od njih Je hudomušno pripomnil razigranim priložnostnim gostom, »da jim lahko pogodijo nekaj denarja, če jim ga bo zmanjkalo«. Na te v šali iz-
rečene besede pa je eden Od obeh moških vstal, vzel iz žepa tisočak, stopil k temu ln mu ga dal v roko. nato pa ga usekal okrog ušes. Ta je pa »jurja« spravil v žep, obrnil biljardno palico ta ga z debelejšim koncem usekaj nazaj. »Na,« Je dejal, »klofutati se ne pustim niti za »jurja«, toda če zaušnico pošteno vrnem, lahko tudi »Jurja« spravim.* — Ali je imel prav?
Vtm.
tako prepreči Nemcem okrepitev, ki bi jo dobili s Trojan. Druga patrulja, sestoječa iz istega števila borcev — ki so bili električarji — je imela nalogo, da priključi telefonsko omrežje na vod visoke napetosti, kar se pa ni zgodilo (vzrok še danes ni znan). Tretja patrulja je pa krenila proti Bovškem ta tamkaj minirala cesto. Svojo nalogo je sijajno izvršila (če se ne motim, so bili to tovariši Umeki iz Bastič iz Trbovelj), cilj te akcije pa naj bi bil pridobiti orožje. Na večer 8, avgusta nas je obiskalo nekaj Zagorjanov, Id so nam prinesli hrane. Bili smo v veselem razpoloženju In pomenku pri ta-bmem ognju, kjer je na koncu čez Pleše zadonela pesem »Nabrusimo kose«. Zagorjani so se odpravili v dolino, mi smo pa izviršili še zadnje priprave za pohod na Zagorje. Natanko ob pol enih ponoči na 9. avg. 1941 so počili prvi partizanski streli, ki so oznanjali neizprosno borbo za obstoj in svobodo vseh Slvencev in narodov Jugoslavije.	r; t.
6. avgust — Dan izseljencev mesta Trbovlje
Dne 6. avgusta 1941. leta je bilo lz Trbovelj Izseljeno 600 družin na Hrvatsko, v mesto Petrinje. Zaradi tega se je ta dan med nami Izseljenci močno usidral, kot je ostal v živem spominu vsem ostalim Trboveljčanom. Ta dan naj bo naš zgodovinski dan, katerega ne smemo tn ne bomo nikoli pozabili. Zato vabimo vse Izseljence, ki So bMl dne 6. avgusta 1941. leta Izgnani lz Trbovelj, za nedeljo. 9. avgusta t. 1. v Čeče (Sv. Katarina), kjer bomo ob petih popoldne proslavili 6. avgust 1941 — 12. obletnico, k| jo organizira Iniciativni odbor Izseljencev.
Po proslavi sledi prosta zabava. — Zaleteno je, da se izseljenci v čim večjem števila ndelež'-Jo te spominske prireditve, kjer se bomo po 12 letih spet sešll ln pokramljali o težkih dneh, ki nam jih .le prizadejal okupator.	Prireditelji.
Vinko Možina — Hrastnik
(5) '
Muzikant Drejc
»Kaje se mesec dni posurn, I kot pa da jo .še samo eno uro gledam v naš, družbi,« mu je odločno zavrnila Lenčka. »Takih I svetnikov ne morem trpeti v svoji bližini. Drejc ml je mnogo ljubši, pa čeprav sem skoraj prepričana, da ne bo nikoli dobil tega naslova.«
»Kar za trdno bodi prepričana,« Ji Je zagotovil Drejc. »Tudi teden dni ne zdržim med pu-ščavniki. povrh tega me pa ta naslov prav nič ne veseli Kar se pa Urše tiče, sl imela prav. Tudi meni ie laže. če je ne vidim.«
»O, seveda ti je sedaj laže; ko boš pa obsojen, boš objokoval Lenčkino in tudi svojo nepremišljenost.«
»Veš. Martin kar precej tl1 moram povedati da nisem eden ' od tistih ki jočejo Raje škri-' pijem z zobmi in udarim, če Je treba Kar potolaži se in raje namisli, kako bi se dala razsodba omiliti. Vi ste stari svetniki ln veste, kako potekajo take stvari.«
»Navsezadnje če te za leto ali dve vtaknejo pod nadzorstvo hujše obsodbe mislim, ne bodo izrekli,« le ugotovil Martin ta pogledal po navzo-
čih, če sc strinjajo z njegovo ugotovitvijo.
Ti so samo molče prikimali j ln Drejcu je postalo jasno, da bo še pošteno otepal ričet.
»Pa se ne bi dalo kako nekako skrajšati,« je vprašal svetnike. »Veste, da nisem rad kontroliran Potem bo tudi zaradi slivovke teže ..«
Te besede so na mah streznile svetnike. Bojazen, da bodo ob slivovko, jih je zresnila. Nazadnje je Lenčka uganila pravo:
»Svetnike podkupimo z žganjem ln kako se že reče tisti sladki pijači aha, z likerjem! Niti pol leta ne boš sedel, lahko mi verjameš.«
Vsem se je zdela ta misel prava Kmalu so pozabili na Uišo Pozno v noč se je po nebesih razlegel hrupen smeh ta veselo petje.
Drejc je naslednji dan dobil poziv, naj se zglasi na vrhovnem sodišč', »arr. so mu povedali. da bo čez tri dni velika javna obravnava ta da st lahko poišče zagovornika. Ko je to odklonil, so ga odslovili.
Ponoči je imel Drejc sestanek * Tilčko. Čeprav nerada, je morala še enkrat na zemljo po itpklenlco Boli kot dolga pot jo je ujezila vest, da oo vaja od-
padla; Drejc je hotel pri ji spočit na obravnavo.
Zaboj praznih steklenic ga Je žc čakal na Martinovem stanovanju. Takoj so jih začeli nalivati z mešanico žganja ta likerja. Domiselna Lenčka jo pa še na vsako prilepila listič z napisom: »Pomisli na ubogega grešnika!«
Sodišče je zato, da Je lahko njegovim obravnavam oriso-stvovalo čim več svetnikov, poslovalo na prostem. Klopi, mizo, pregrade, vse je bilo narejeno iz kamenja, ki ga tudi v nebesih ni primanjkovalo. Obravnava se je pričela pol ure pozneje, kot je bilo napovedano. Tik pred pričetkom obravnave sc je Drejc še ozrl proti občinstvu; ugotov’1 ie, da je gledalcev več kakor na mjoolj obiskani »Rudarjevi« nogometni tekmi. Ce bodo vsi udarili po meni, je razmišljal, se bom težko Izmazal. Z očmi je Iskal Lenčko, edino nado za milo sodbo. Zagledal jo je med precejšnjo gručo svetnikov, ki so kar naprej silili vanjo Tudi ona ga je opazila; pomahala mu je z roko, češ, zaupaj vame, pa bo vse dobro.
Sodnik, možak ostrih potez, ki so močno spominjale na obraz starejšega gestapovca, je prečttal obtožnico. Zaradi varčnosti s prostorom je ne bom navajal v celoti, pač pa samo njen zadntl del, k) je #ornWl Ji-vahno mrmranje poslušalcev Po daljem pleteničenju ta pre-
obračanju besed, je udaril kar naravnost:
»Ali priznate, kar vas bremeni obtožnica?«
»Kaj naj priznam? Jaz se čutim povsem nedolžnega,« Je ravnodušno odvrnil Drejc
»Torej zakrknjenost! Hotel sem vam skrajšati postopek, vi pa ponujene desnice nočete sprejeti Dobro. Bomo pa vašo krivdo dokazali s pričami! Svetnica Urša Smuk,« je zaklical v visokem falzetu, »povejte, kaj lahko sporočite sodišču v zadevi obtoženega nebeščana Drejca Veseljaka?«
Urša, ki je komaj čakala na ta trenutek, se Je razgovorila kakor v svojih najboljših dneh na zemlji. Drejc je ob njenih besedah samo debelo zijal ta se čudil od kod ženska jemlje tako debele laži. Samozadovoljstvo nad uspešnim govorom jo je zaneslo, da je končala z besedami. ki so postale zanjo skoraj usodne:
»Polovico svojega življenja sem posvetila snrenbrnteHu tega grešnika. Sele tik pred smrtjo se ml je posrečilo da sem ga pridobila za nebeško kraljestvo.«
Vsa zasopla je končala ln zmagoslavno pogledala Drejca. Ta pa se je namesto osuplosti samo smehljal; napravil Je tako nedolžen obraz, kakor da bi Slo za nalpreprostejšo reč v nebesih. »Razbojnik ima pripravljeno novo hnišobllo « ie snrolotolo
Uršo. Ves užitek zmagoslavne-
ga govora je bil na mah skaljen. Zdaj je bila vrsta na Drejcu.
»Dragi svetniki ln svetnice, pripravniki in pripravnice vseh redov,« je začel svoj zagovor Drejc. »Slišali ste obtožbo svetnice Urše, po kateri zaslužim, da me sežgete na grmadi. Povedati vam pa moram, da je v njenih besedah tako malo resnice, kot je žganja v nebesih ...«
Med poslušalci je nastalo glasno mrmranje, ki si ga nihče od n-v-očih ni znal prav razlagati.
»Nadalje vam moram povedati,« je spet začel Drejc, »da je bila priča petindvajset let moja soseda. Ves prosti Čas je porabila za opravljanje ljudi. Ce imate v nebesih vse, kar na zemlji počenjamo, fotografirano, boste lahko opazili, koliko krat sem jo zaradi tega vrgel skozi vrata. Ona je pa kakor koštrun silila vedno nazaj v ogenj. Svojega moža je poslala v pekel, da bi moral revež sedeti na naj-vlšji stopnici med mučeniki. Hodila Je tudi v cerkev, to je reg. Vprašajmo se zakaj je hodila v cerkev? S tem svojim licemerskim dejanjem je hotela vse svoje opravljanje skriti pod plašč vneme za vsesplošno moralo. To je počenjala ona, ki Je imela do morale tak odnos, kot ga Ima cucek do orkestra. | In rnkai se Je takoj po mojem „-o-r,riu v ncbe>;a zavzemalo za moj izgon v pekel? Zato, ker JI I
je moja navzočnost, kako* tudi prisotnost njenega moža v nebesih, neljuba. Preveč njenih grehov poznava in če vam bi jih povedala, bi bil močno oki njen njen svetniški sijaj...«
Drejc je končal in pogledal po občinstvu. Nekateri so njegov govor sprejeli z odobravanjem, drugi so pa proti njemu glasno protestirali.
»Tožnica Urša Smuk,« Je zaklical presenečeni sodnik, »povejte, če imate kakšno pripombo k zagovoru obtoženca?«
Urša je vsa kuhana v lice Jezno zakričala:
»Vseskozi je bil razbojnik in nesramnež. Tudi v nebesih se ni poboljšal.«
»Razbojnik da sem, praviš,« Je poprijel Drejc. »Potem moraš vsemu občinstvu povedati, da se imaš prav razbojniku zahvaliti, da si postala svetnica.«
Splošen krohot, ki se je pp teh besedah razlil po dolinici, je dokazal, da imajo tudi svetniki, čeprav ne v toliki meri kot navadni zemljani, le malce smisla za humor.
»V nebesa nisem prišel prostovoljno, niti nisem prosil,« Je nadaljeval Drejc.
»Kakšna nezaslišana skromnost.« se Je začulo lz občinstva.
Tisti pa, kt so bili deležni Lenčklnega blagoslova, so kričali:
»2ivio svetniki Za svetnika g»
priznajmo... zahtevamo mtl° kazen za svetnika!«
(Dalje pilhodnjlC-)

Osvoboditev v maju leta 1945 je sprostila vse ustvarjalne sile našega naroda, ki so bile do tedaj v njem zamrle, vendar se tega leta proizvodnja zagorskega rudnika še ni mogla razmah-n. v želeni meri, deloma zaradi potrebne obnove po okupatorju izropanih jam, deloma pa tudi, ker se niso še vsi delavci in nameščenci vrnili iz vojaških enot osvobodilne vojske. Ko so vsi prišli domov, je delovni kolektiv rudnika s krepko silo prijel za delo. V kratkem času je izvršil obnovo rudnika oziroma razrušenih strojev in drugih nap.rav ter nenehno dvigal proizvodnjo v medsebojnem tekmovanju posameznikov in celega kolektiva z drugimi rudniki, dosegel uspeh za uspehom, k čemer je v veliki meri pripomoglo stalno izpopolnjevanje in sodobno urejanje strojnih in drugih naprav rudnika.
Stanje jam zagorskega rudnika je bilo ob osvoboditvi žalostno. Pri tritretjinskem obra- 1
okrog 690 mož za začetek velikih investicijskih del, medtem ko je bilo na drugi strani povpraševanje po premogu in produkciji siln0 veliko. Proti koncu leta 1945 se je na rudniku začela odpirati jama Semnik, meseca avgusta naslednjega leta pa že odkopavanje. Sprva se je prevažal premog iz te jame s kamioni, nato pa se je pretovarjal v jamske vozičke. Še v letu 1946 in 1947 so rudarji izkopali 630 metrov dolgi Šem' niški rov skozi hrib Borovnik. Rov se je povezal z železnico z loškim obratom. — Po osvoboditvi leta 1945 je stalež delavstva na rudniku stalno naraščal. Zaposleno je bilo mnogo ljudi iz daljnje okolice Zagorja — s Trojan, Peč, Motnika itd. Za prevoz teh delavcev na delo v rudnik* in z dela domov je rudnik dal v obrat najprej dva, pozneje pa tri kamione, ki so vozili na progi Toplice—Orehovica Toplice—Motnik in Toplice— Peče. 2e leta 1946 se je na rud-
Graditelji Vinskega jaška
tavanju je zamogel rudnik računati le s polovično proizvodnjo iz leta 1940. Vzrok temu je bilo izčrpanje jam po okupatorju, ki niso imele pripravljenega premoga za odkopavanje, ker se odpiranje novih premogovnih horizontov v letih 1941—1945 ni vršilo v ustreznem obsegu, oziroma je okupator ta dela sploh opustil in so bile na ta način jame rudnika s pripravami za dve do tri leta v zaostanku. Razumljivo je, da so se po osvoboditvi še več let poznale posledice okupatorjevega roparskega dela in uničevanja: primanjka-valo je raznovrstnega materiala, ki ga je rudnik nujno potreboval, kar ga je zelo oviralo v hitrejšem dviganju proizvodnje premoga. Vendar je rudnik tudi te zapreke uspešno premagoval in stalno napredoval v svojih naporih za povečanje storitve in proizvodnje. — Zelo težavna in pomanjkljiva je bila v začetku preskrba delavstva z življenjskimi potrebščinami:	po-
sebno je manjkalo maščob, sladkorja, tekstilij in obutve. Okupator Je deželo temeljito izropal, tako da je le s skrajnim naporom vsega prebivalstva vstajala iz razvalin vojnega razdejanja K temu je — kakor smo že omenili — mnogo pripomoglo medsebojno tekmovanje rudnikov oziroma rudarjev, ki so sprejemali v tem tekmovanju obveze za dvig storilnosti, povečanje proizvodnje ozir. preseganje plana, povečanje delovne discipline, t. J. odpravo neopravičenih izostankov od dela ali pa zamujanja na delu, racionalno izkoriščanje delovnega časa, varčevanje z električno energijo, razstrelivom, Jamskim lesom in drugim materialom n. pr. z bencinom mazivom itd. Rudarji so prevzemali nadalje obveze za izboljšanje kvalitete premoga, prenašanje Izkušenj na delovne tovariše, usposabljanje novih kopačev. Izkazali so se pri racionalizatorskih in no-vatorskih delih, pri povečanju varnosti dela v jami, pri forsi-ranju investicijskih del, pri pripravi premoga, pri raznih drugih prostovoljnih delih itd. Na rudniku so se vršili kopaški, knjigovodski, strojepisni in še drugi tečaji. Za strokovni dvig mladega rudarskega kadra je skrbela in skrbi še danes Industrijska rudarska šola na rudniku. Tekmovanje je obsegalo tudi socialno skrbstvo, admtnlstra-tlvno-računsko delo, kulturno-prosvetno delo — sploh aktivno sodelovanje v sindikalni organizacij. Zaradi pomanjkanja rudarjev, zlasti pa kvalificiranih, so mnoga površinska dela na rudniku opravljale ženske in mladoletniki.
Poleg tekoče produkcije rudnika so bila najvažnejša dela pri obnovi lame Podstrana, ki Je obetala te v kratkem času pol leta povečati proizvodnjo premoga. Prav tako so se pospešeno odnfrala II. tn III. obzorje na Lokah ter IV. obzorje v Ko-tredežu. Na rudniku je manjkalo
niku zaradi povečanega staleža delavstva občutilo veliko pomanjkanje stanovanj. Zato so že meseca junija tega leta začeli graditi na rudniku vzorno stanovanjsko kolonijo v Potoški vasi, pozneje pa stanovanjske bloke na Polju, nadalje stanovanjsko naselje pri starem opuščenem kisovškem strojnem jašku ter v Borovniku.
Od leta 1945 do konca 1952 je bilo na rudniku zgrajeno 48 novih hiš z 220 stanovanji, 17 hiš je pa bilo adaptiranih V vseh teh 65 po vojni pripravljentn stavbah stanuje danes 200 delavskih družin in 91 samcev. Poleg tega so si po vojni tudi sami delavci z brezobrestnimi posojili, ki jih je rudnik dal skupno za 9,251.000 din, sezidali 78 manjših stanovanjskih hišic. 17 jih je pa še v gradnji.
Rudnik je povečal svojo proizvodnjo tudi z odpiranjem jame Orlek kjer so začeli z deli leta 1947, Ko se je delavski stalež po rudniških obratih spo-polnil, je rudnik začel z vso silo pospeševati investicijska dela, da nadoknadi med vojno zaostala nova jamska odpiralna dela. Z naglim zagonom je rudnik odprl IV horizont kotrede-ške jame ter nadaljeval z odpiranjem V. in VI. horizonta. Na jašku Vine, ki je bil med vojno potopljen, so po osvoboditvi po izčrpanju vode nadaljevali z poglabljanjem in z njim dosegli IV. horizont v globini 250 metrov. Gradnja strojnice tega šahta je prišla na vrsto leta 1946. Ker so strojnico gradili v etapah, je bila gkončana šele v drugi polovici predlanskega leta. Izkopana je v trdem govškem peščenjaku, zaradi česar so (melj z njo precejšnje težave z njeno izolacijo ozir. izsušitvijo. Pod stropom so morali namestiti specialno streho iz pocinkane pločevine, stene pa izolirati s posebnim nepremočljivim ometom. Strojnica je dolga 17 m, široka je 15 m in visoka 12 in pol metra. Vinski jašek, ki naj bi nadomestil dosedanji dolgotrajni in drag »lomljen« izvoz
premoga s IV. na III. horizont/ iz tega pa po vpaaniku na II.! obzorje, bo začel obratovati; predvideno v zadnjem četrtletju j letošnjega leta. Situiran Je centralno v krovnih plasteh kotre-deške premogovne kadunje ter bo z njegovo pomočjo možno izkopati ves premog, ki leži v tej kadunji. Globina šahta do dna kadunje je predvidena na 600 metrov. Jašek ima najmodernejšo opravo s polno mehanizacijo na vmesnih dovoznih horizontih. Z njegovo zgraditvijo je rudnik izvoz premoga iz kotre-deške jame poenostavil in sodobno uredil. Z njim bo rudnik prihranil okrog 40 ljudi ter predstavlja njegova izgradnja rešitev izvoznega vprašanja v tem delu premogovne kadunje. Težave pri nakupu tega izvoznega stroja v tujini so povzročile večleten zastoj v realizaciji tega obsežnega projekta, kar je delalo rudniku veliko škodo. Po jašku bo tekla dvonadstropna kletka po 2 vozička (kakor na jašku III v Trbovljah, t. j. prevoz 4 vozičkov pri enem dvigu.
Smemo prevozno progo na IV. jamskem obzorju obrata Kotredež je rudnik zastavil v začetku leta 1941. Kakor proga na III. horizontu je tudi ta proga izkopana v krovnih plasteh. Že pri izkopavanju tega rova se je pa pokazalo, da vlada na IV. obzorju v krovnini mnogo hujši hribinski pritisk kot na III. horizontu. Kljub tej nevšečnosti je rudnik vztrajal na izvedbi tega projekta, ker so se izogibali situiranju proge v beli talnini, to pa zaradi možnega vdora termalne vode iz triade kot n. pr. na II. horizontu. Proga je bila obzidana delno z betonskimi kvadri, večji del pa je bila zgrajena z betoniranjem. Toda niti kvadri niti beton niso dolgo vzdržali nenavadno močnega hribinskega pritiska, dokler ni obzidava proge popolnoma razpadla. Potrebna so bila stalna obsežna popravila ter celo popolna obnovitev pro-jm, tako da je njeno vzdrževanje zahtevalo velikanske stroške
Iz teh razlogov je leta 1950
strani so pa opustili pridobivanje tega materiala v svojem kamnolomu.
Končni projekt odpiranja loške jame je določal nov izvozni jašek, ki bi prevzel ves premog iz loškega in vzhodnološkega bazena ter eventualno tudi iz severnega krila premogovne kadunje. Jašek ima okroglj profil ter premer 6,45 metrov. Odri v jašku so žeiezobetonski, prav tako ločilna ali varovalna stena proti prevoznemu oddelku. Največja globina tega šahta naj bi bila 400 metrov. Tudi izvozni stolp jaška je iz železo-betona. Strojnica je v gradnji. Sedanja provizoma izvozna naprava bo odpadla proti koncu letošnjega leta, ko bo začel obratovati nov Izvozni stroj.
Hitro razvijajoči se obrat Kotredež je zlasti glede na svoj bodoči razmah nujno terjal veliko in sodobnim higienskim razmeram ustrezajočo kopalnico, ker stara tej nalogi ni bila več kos. Tako so leta 1950 začel j z gradnjo velike svetle tn prostorne kopalnice. V njej Je tudi kopalnica za ženske, čakalnica, ročno materialno skladišče, svetlicama za kontredežko jamo ter kotlovnica. Cela stavba ima dolžino 80 metrov, široka pa je 24 metrov. — Pri stari transformatorski postaji 35/3 kv na ravnici kotredeškega izvoznega šahta so leta 1950 zgradili odpeljalni stolp za 35.000-voltni daljnovod iz Trbovelj in od nove transformatorske postaje termoelektrarne, ki bo začela v kratkem obratovati. Leto pozneje so zgradili tudi zasavski daljnovod pri termo-
'
Nova kopalnica rudnika Zagorje ponoči
elektrarni ter 20 metrov visok odpenjalni stolp kot sestavni del nove transformatorske postaje 35/6 kv.
Rudnik je moderniziral tudi odvoz premoga in jalovine z uvfcdbo akumulatorskih lokomotiv, ki so začele voziti leta 1949. V ta namen so že leto prej zgradili remizo za akumulatorske lokomotive in polnilno postajo za akumulatorje teh lokomotiv prj rudniški elektrarni. S temi lokomotivami so začeli obratovati v jami Podstra-ni leta 1950, iz jame Loke skozi loški rov pa leta 1949, prav tako skozi kotredeškj rov ter Orlek in po IV. horizontu leta 1951-52. Z uvedbo električnih lokomotiv so odpadle dosedanje izrabljene bencinske in Diesel lokomotive. V ta namen so zgradili tudi v Potoški vasi ter v kotredeški jami remizo za lokomotive in polnilno postajo. Na površini Je rudnik leta 1951 postavil ameriški pokončni batni konpresor z zmogljivostjo 5600 kub. metrov sesalnega zraka in 5 atm. nadpritiska.
Od leta 1945 do 1951 so na
nizkonapetostne električne naprave in motorje predelali in preklopili od 110 na 220 voltov. Danes obratuje na zagorskem rudniku 332 elektromotorjev z 8210 kW ter 41 transformatorji z 9151 kVA. — Da se tudi v zagorskih jamah mehanizira odkop premoga in s tem poveča storilnost in produkcija premoga, so v jami Podstrana uvedli tako imenovano »široko čelo«, kjer obratujejo od letošnjega leta dalje grabljasti transporterji.
Z izgradnjo jaška Vine, loškega jaška, glavne transformatorske postaje, mehanizacije jalo-višča, dokončne elektrifikacije prevoza z vozički ter mehanizacijo na širokočelnih odkopih bo zagorski rudnik v glavnem dograjen, potrebna pa bodo seveda še nadaljnja odpiralna dela novih jamskih polj, prav tako tudi gradnja stanovanjskih hiš.
Izbruh druge svetovne vojne tn okupacija Jugoslavije ni mogla zaustaviti širjenja našega narodnoosvobodilnega gibanja; meseca maja 1945. leta je prebivalstvo Zagorja slavilo težko
rudniku montirali 15 novih priborjeno zmago z ustanovitvi-transformatorjev. Nadalje eo jo nove socialistične Jugoslavije.
Dvignimo storilnost v rodarslvn!
Na našemu rudarstvu se od leta do leta stavljajo vse večje zahteve glede proizvodnje premoga. Morda je v sedanjem času nastopil zastoj v povpraševanju po premogu, vendar lahko zanesljivo računamo, da se bo zaposlenost v naši industriji v’ najbližji prihodnosti
padla odločitev, da se celotna i povečala, da bo narastel pro-smema proga od prekopa A do met na državnih železnicah premogovnega polja H v dolži- in da se bo povečala proizvodni okrog 1 kilometra preloži v nja v metalurški industriji, kar belo talnino. To Je bilo sedaj vse bo imelo za posledico za-laže izvedljivo, ker so z vrtal- htevo po večji proizvodnji pre-nimi poskusi na III. horizontu moga. Priliv za jamsko delo lahko ugotovili lego triadne hri- j sposobnih delovnih moči je v bir>e	1 sedanjem času sicer zadovoljiv,
Rudnik Zagorje — strojni jašek obrata Kisovec
Obrat Loke. — Vodne proge na III. obzorju jame Loke so bile izkopane in zbetonirane v letu 1946, medtem ko je rudnik v letih 1951-52 odprl XII. horizont te jame.
Obrat Loke je v letih 1940 do 1947 zgradil prostorno, svetlo in sodobno urejeno kopalnico in čakalnico. Prav tako so v tem obratu zgradili 8vetilčamo za električne Jamske svetilke. Da koncentrira tudi pridobivanje splavnega zasipnega materiala, Je rudnik leta 1948 in 1949 zgradil žičnico Viljemina-Podstrana, dolgo 592 metrov. Tako je tucti jama Podstrana začela dobivati zasipni material za odkopne praznine iz Borovnika, v Pod-
Bivše Medijske toplice — Hiša na desni ra časa okupacije požgana, na njenem mestu so postavili Počitniški dom Počitniški dom v Izlakah
kar pa verjetno ni trajnega značaja. Pritok delovnih moči v rudnike bo — čim se ostala industrija v polnem obsegu razmahne — vedno manjši in vedno težavnejši, zato preostaja v cilju dviga proizvodnje premoga In rentabilnosti podjetja edini stalni izhod za rudarstvo: dvig storilnosti.
Ob sedanjem stanju naše rudarske tehnike lahko delno dvignemo storilnost našega rudarja s tem, da izboljšujemo njegovo zdravstveno stanje in da skrbimo za vzorno praktično in teoretsko šolanje rudarskega naraščaja. Stroga tn smotrna organizacija dela ima zelo močan vpliv na storilnost dela, za kar so v prvi vrsti poklicani možje, ld stoje v sprednji fronti rudarstva, t J. kopači ter tehnično in nadzorno osebje rudnika.
Večje uspehe bomo pa dosegli v prihodnosti samo s tehničnimi izboljšavami in postopki v jamskem in na dnevnem obratovanju rudnika. Te izboljšave naj obstoje v tem, da prevzamejo ročno delo rudarja stroji in da obratno organizacijo prilagodimo mehanizaciji. Ta naloga zahteva nujno rešitev, in to s posebnim ozirom na pogoje rudarstva, ki bodo zaradi vse večjih globin vedno težji. Tehnična racionalizacija naj zniža pridobitne stroške premoga in s tem dvigne gospodarstvenost rudniških obratov. — Posebno pazljivost moramo posvetiti nada-He tudi varnostni tehniki ter voditi ostro borbo proti nezgodam in poklicnim obolenjem rudarjev, kar vse Je v ozki zvezi z
vsako pravo izboljšavo obratne tehnike. Nujno je, da razbremenimo rudarja težkega telesnega dela, s čimer bomo zaščitili njegovo delovno silo. Posledica vsega tega bo izboljšanje gospo-darstvenosti rudniškega obrata in — večja privlačnost naraščaja za rudarski poklic.
Pa tudi v tej razmeroma težki gospodarski dobi ne smemo — ako hočemo, da bo rudniški obrat rentabilen — zavlačevati s tehničnimi izboljšavami obrata. Število nalog, ki jih moramo rešiti, je zelo veliko. Ker pa ni mogoče vseh problemov obdelati naenkrat, se moramo lotiti vseh tistih nalog, katerih rešitev predstavlja največjo mero orihranka na času, varnosti in gospodarstvenosti, pri čemer je pa vestno upoštevati surovinski položaj.
V premogovnikih predstavljajo odkop, priprava v premogu ali v jalovini tisti del jamskega obrata, ki kljub vpeljavi zase-kovalnih strojev, Od klopnih kladiv, mehaničnega zasipanja jamskih praznin in drobne mehanizacije terja največ ročnega dela. Sprememba odkopne metode, kjer bo mogoča koncentracija pridobivanja premoga, zahteva nujno rešitev. Samo s tako spremenjeno odkopno metodo bo mogoče mehanizirati odvažanje in nakladanje nakopanim To naj bi bila najvažnejša naloga tehnične izboljšave v rudniškem obratu. Vestno je preudariti napredovanje prog v premogu in v jalovini. Tu je nujno, da pri velikih jamskih profilih uvedemo nakladalne stroje in izboljšamo vrtalno orodje, pri čemer je uvesti razstrelivo z večjo razstrelilno močjo, zadostno ventilacijo delovnega kraja ter prenosno železno podoorje. V cilju rentabilnosti rudniškega obrata in čuvanja naših gozdov se moramo takoj lotiti uvajanja železne jamske izgradnje, v glavnem na progah in rovih, seveda pa tudi na samih odkopih. Na dnevu moramo pa rekonstruirati zastarele naprave na rudniški separaciji, na prevozu in jalovišču — vse zaradi čim popolnejše mehanizacije. V podjetju je pregledati vsa delovna mesta. Nepotrebna delovna mesta je takoj odpraviti.
Za izboljšavo tehnike v obratu so v prvi vrsti poklicani vodilni tehniki rudniškega obrata | v ozkem sodelovanju s samimi rudarji, ki imajo smisel in ra-j zumevanje za tehnični napredek. Njih naloga je dvigniti storilnost in gospodarstvenost obrata. Priznane postopke in ! obratna sredstva je prilagoditi 1 danim geološkim pogojem, s čimer naj dosežemo največjo sto-, rilnost, varnost in gospodarstvenost podjetja
Mnoga podjetja ali rudarska okrožja v tujini imajo gospodarske tehnike, katerih naloga je dvigniti gospodarstvenost in storilnost rudniških obratov. Ta službena mesta imajo stalne zveze z enakimi službenimi mesti drugih podjetij ali rudar-
skih okrožij. Stalno so v stikih s tovarnami, ki izdelujejo rudarske stroje. Cim večji pregled imajo o novostih v rudarski tehniki in čim večja obratna sredstva so na razpolago, tem večji in dragocenejši so uspehi. V mnogih primerih se je posameznim podjetjem posrečilo uvesti popolnoma nove delovne postopke, ki so se pozneje uvedli tudi v drugih rud-nikih. Zasluge rudniških obratov v tujini, pa tudi pri nas, zaradi tehnične racionalizacije, so velike in uspešne. Nujno potrebno je pa sodelovanje širše organizacije — v mislih imamo tukaj tehnični urad — ki naj bi se ustanovil na sedežu naših tehničnih visokih šol. Pri tej organizaciji naj bi bili strokovni odseki za rudarsko tehniko, rudarsko gospodarstvo, pogonska sredstva, materialna sredstva, varnost dela, rešilstvo itd. Te odseke naj bi vodili izkušeni možje iz prakse. Za obdelavo posameznih vprašanj naj se sestavljajo delovni krofld, v katerih naj bi bili zastopani naši najboljši rudarski strokovnjaki. Naloge delovnih krožkov naj bi bile: izmenjava izkušenj in njih praktična uporaba, pospeševanja tehničnega razvoja na rudnikih ter reševanje tehničnih in gospodarskih nalog rudnikov. Rezultate dela te organizacije bi bilo priobčiti v strokovnih časopisih, tako da bi bili tudi širši zato zainteresirani krogi, zlasti pa rudarji na rudnikih, informirani o delu in uspehih ter delovnih odsekov.
Resnica pa je, da brez sodelovanja tovarn za strojegradnjo, elektrotehniko, razstrelivo itd doma in v tujini ne bi bil praktično mogoč pravilen razvoj ru-darsko-obratne tehnike.
Merilo za tehnično raven rudniškega obrata je jamska in rudniška storitev, ki jo izračunamo, če množično pridobljenega premoga delimo skozi izvršene dnine na rudniku. Ako primerjamo jamske in rudniške storitve slovenskih premogovnikov s storitvami premogovnikov Zahodne Nemčije, Francije in Velike Britanije, vidimo, da storitve naših rudnikov močno zaostajajo. Naše prizadevanje pa mora iti nujno za tem. da se približamo storitvam premogovnikov navedenih držav in da 1ih prekoračimo spričo našega kvalitetno slabšega premoga. Samo z dvigom storilnosti, varčevanjem materiala in enereije ter s pravilno tarifno politiko bomo postali konkurenčni, kjer se bodo cene našega premoga lahko približale ceni premoga na svetovnih tržiščih.
Dobiček, ki ga bomo dosegli z izboljšanjem storilnosti in s tem rentabilnostjo rudniškega obrata, naj se uporablja za nadaljnje tznopolnitve rudnikov in pa za javna dela (gradnio cest, stanovanj, vodovodov itd.), kjer naj se zaposlilo delovne i moči. ki bodo postale proste [ zaradj uvedene mehanizacije na rudniku.
Širom po našem Zasavju
IZ LITIJE IN OKOLICE
Lepo darilo partizanski m ateri tov. Gorenjčevi
V prejšnji številki »Zasavskega vestnika« smo nanizali nekaj vtisov s proslave vseljudske vstaje v Litiji. Vsa tista poročila pa seveda niso izčrpala obilice bogatih dogodkov ob priliki pohoda partizanskih patrulj in celotne proslave na Gr-binu. Nezadosten prostor v listu in pa dejstvo, da naš poročevalec ni mogel biti istočasno z vsemi patruljami, je krivo, da ni bilo o 22. juliju zabeleženih več vtisov. Nekatere patrulje so vodile med pohodom zapisnike, zlasti se je odlikovala patrulja, kjer je bil navzoč tov. Marijan Šeruga in tudi drugi.
Komandirji patrulj so dobili na razpolago tudi nekaj daril za otroke, cigarete in cigare za stare aktiviste in razne priboljške za stare partizanske mamice. Vsaka patrulja je imela tudi denarni znesek, kj ga je po svoji uvidevnosti poklonila pomoči potrebnim družinam, ki so v času NOV podpirale partizanske borce. Samoiniciativnosti posameznih patrulj pa je zapisati ta ali oni mični dogodek ob letošnjem dnevu vstaje. Tako je patrulja tov. Janeza Konjarja z Grbina obiskala med drugim tudi Gorenj čevo mamo na Grbinu, kj je izgubila sina Staneta. Ta je padel januarja 1945 v Tuhinjski dolini kot podporočnik intendant. Patrulja je dala narisati sliko borca Staneta Gorenjca, ki jo je izročila kot dar nekdanjih soborcev presenečeni partizanski mamici. Slika je ročno, lepo uspelo de-
lo in bo nekoč gotovo krasila partizanski muzej v Litiju
Takih ganljivih srečanj, kakor ga je doživela ta patrulja na Grbinu, je bilo na vsem terenu še mnogo, saj Je bilo na terenu kar šest patrulj.
Ko je vstopila patrulja v neko hišo pod Sv. Goro, so darovali domači deci stotak za bonbone. Otroci so pa sklenili v en mah, da bodo raje kupili za ta denar kruha. Partizanska patrulja je kasneje v pogovoru
zvedela, da so v hiši v trenutnih zadregah, nakar so segli še bolj v žep in rešili družino, ki je nekoč delila kruh s partizani, prvih 6krbi. O pomoči za to družino bo pa razpravljal te dni tudi mestni odbor Zveze borcev v Litiji, da jim izkaže nva-ležnost za nekdanjo pomoč v času NOV.
Prav v tem pogledu je pohod patrulj po terenu velikega pomena, da se nekdanji borci povežejo spet s svojimi zavetniki in jim priskočijo v pomoč, če so v zadregi, po starem preizkušenem reku:	»Zvestoba za
zvestobo!«
Silno neurie in ločn v trboveljskem okraju
70-letmca predilmčarja Avgusta Bučarja
Te dni je doživel 70-letnico upokojeni predilničar Avgust Bučar z Grbina pri Litiji. Po rodu je iz Zavrstnika pri Litiji, kjer je bil njegov oče rudar v Sitarjevem, Bučarjev rod pa izvira iz Stangarskih poljan. Ko je bil Gustelj še otrok, se je oče preselil v rudnik Labinj v Istri. Ko pa Je bilo Gustlju devet let, ga je na Kraškem svetu pičila kača, kar mu Je poškodovalo n ogo. Tov. Bučar preživlja jesen svojega življenja v delu na svoji domačiji na Grbinu. Z ženo sta vzgojila več otrok. Sin Avgust je bil v času NOV partizanski borec ter je znap k°t izvrsten vrtnar; sedaj je nameščen na državnem posestvu na Brdu pri Kranju. Hčerka Breda je pa kot uradnica Državne založbe Slovenije upravnica litijske knjigarne. — Tov. Bučarju želimo ob življenjskem jubileju še mnogo trdnega zdravja!
Osebne vesti z litijske gimnazije
Tov. Marija Kosova Je na lastno prošnjo premeščena z litijske gimnazije v Maribor, kjer ima svoje domače. Z zagorske gimnazije je pa nameščen v Litijo tov. Hinko Lebinger, profesor telovadbe, litijski rojak, ki deluje že sedaj pri litijskem Športu, zlasti pri jadralcih ln veslačih.
Po odhodu tov. prof. Draga Bitenca na Vrhniko je telovadno življenje v Litiji precej popustilo in bo imel njegov naslednik tov. Lebinger precej dela. da poživi nekdaj tako cvetočo telovadno in športno življenje v Litiji
V sredo, 29. julija, je divjal na področju občine Mlinše pod Sv. Goro velik vihar z dežjem. Vihar je napravil velikansko škodo. Stari ljudje ne pomnijo podobnega vremena. Vihar je izruval drevesa, med njimi ceio velike hraste. Na Zadružnem domu v Minšah je vihar popolnoma razkril streho. Skoda v Mlinšah je večmilijonska. Posebna komisija bo natančno proučila storjeno škodo.
Naslednji dan, v četrtek, 30. julija, se je pa okrog štirih popoldne v Trbovljah nad Partizanskim vrhom naenkrat pooblačila Kakor Iz topa se je začela usipati toča, kot je ljudje ne pomnijo. Najstarejši prav.lo, da je bila takšna toča zadnjikrat leta 1878. Toča se je usipala med dežjem kakšnih pet minut.
Posamezni kosi toče so bili naravnost velikanski. Bili so veliki kot pest in še večji. Na Tereziji so našli kepo toče, ki je tehtala tričetrt kilograma. Toča je prebijala opeko na strehah, da so razbiti kosi opeke kar frčali s streh, Več ljudi, kj so bili med neurjem na prostem, so veliki kosi toče ranili do krvi, zlasti še, ker so imele kepe toče ostre robove.
Najbolj prizadeta je streha na Počitniškem domu rudarjev na Partizanskem vrhu, kjer cenijo škodo na 150.000 din. V Trbovljah in okolici je toča napravila samo na strešni opeki nad 1 milijon dinarjev škode.
IZ HRASTNIKA
Dve smrtni nesreči. — V soboto, 18, julija, se je raznesla po Hrastniku žalostna novica, da je nekdo ubil 28-letnega samskega rudniškega ključav-čarja Zorka Saubergerja in ga vrgel v potok Boben v bližini RUcklovega mostu. Bilo je polno ugibanja, kdo bi neki utegnil biti ubijalec solidnega ln v Hrastniku pribljubljenega domačina Zorka. Stari Hrastničani kar niso moglj verjeti, da bi se v Hrastniku še našel kak tako nizkoten človek, ki bi izvršil to gnusno dejanje. Saj v Hrastniku skoraj ni pomniti kaj takega. Resnici na ljubo pa povemo, da so se vršila taka dejanja v Hrastniku pfc6 kakšnimi 50 leti. Takrat ni bilo pri rudniku plačilnega dne, da ne bi bilo vsaj enega mrtvega. To nekulturno stanje se je pa že davno odpravilo. Upamo sl trditi, da sta k temu pripomogla šola in prav vsa hrastniška kulturna društva. Današnja naš« mladina Je kulturna, ki se rada veseli. A taki zločini, kakor je zgoraj omenjeni, upajmo, da se ne bodo nikdar več zgodili pri nas,
Po temeljiti preiskavi naših miličnikov ln zdravniški obdukciji se osumljeni uboj Zorka Saubergerja razlaga takole: Zorko je bil namenjen v noči od 14, do 15, julija iti z drugimi rudniškimi kovinarji na ekskurzijo v Sisak. Popoldne pred tem je pa odšel v Zgornji Hrastnik, kjer Je drugače vedno trezen fant iz neznanega vzroka nekaj več pil. Ob 11. uri zvečer je šel od rudnika proti domu. Pri Rtieklovem mostu je pa moral pasti po nesreči v potok Boben, kjer si je zdrobil lobanjo. V precej naraslem potoku je našel od vseh pomilovani Zorko prehitro smrt. Truplo pogrešanega so šele čez dva dni našli pri gradb) nove ceste zaposleni de-
lavci v potoku Bobnu ter so to sporočili skrbnima in neutolažljivima starima staršema. Zorko namreč ni imel več staršev in je živel pri starih starših Sau-bergerjevih.
Rudniška godba in pevci »Svobode« ter mnogo drugih, zlasti mladina, so spremili nesrečnega Zorka na dolsko pokopališče k zadnjemu počitku v nedeljo, dne 19. julija. Naj bo našemu zvestemu naročniku domača zemlja lahka! Hudo prizadetim starim staršem pa naše sožalje!
V	družini Sauberger ge je pa čez dva dni zgodila druga nesreča. Zorkov polbrat, 9-letni Franc Erjavec, ki je v nedeljo
' še spremljal Zorka na zadnji poti, je v torek, 21. julija, pri kopanju v Rimskih toplicah utonil. Saubergerjeve sploh preganja kruta usodo. Prea leti sta se namreč smrtno ponesrečila pri avtomobilski nesreči Zorko-va mati in stari stric Emandus Sauberger.	L. H.
Mladinski dan na Turju
V	počastitev 8. obletnice, odkar so na Turju ustanovili mladinsko organizacijo, so prejšnjo nedeljo priredili na Turju mladinski tabor s sodelovanjem mladine domačega kraja, Dola pri Hrastniku in bližnje okolice. Na prireditve se je zbralo preko 300 mladincev In mladink. Navzočim je spregovoril predsednik okrajnega komiteja LMS Trbovlje, tov. Lado Levec, za njim pa predstavnik mladine Iz Turja, ki je v svojih besedah podčrtal pomen praznika Dneva vstaje slovenskega ljudstva ter 8. obletnice ustanovitve odbora LMS na Turju. Sledil je bogat kulturni spored, pri katerem so sodelovali domača mladina, gostje z Dola pri Hrastniku ter mladinska godba na pihala »Svobode I« iz Hrastnika.
Nekaj zgodovine ob 70-letnici gasilskega društva v Loki pri Zidanem mostu
(Nadaljevanje)
Dela na gasilskem domu sta poleg že navedenih opravljala še Miha Kosem in sin Ivan iz Okroglic, ki sta napravila ogrodje strehe, tako da je bila stavba sredi oktobra že pod streho. Pločevinasta dela je opravil domačin Dominik Cule-to, ki Je zahteval samo nekaj nagrade. Vsa dela sta nadzorovala Rudolf Jenčič in Raček. Stavba je bila zgrajena brez večjih nesreč, samo Vinko Sa-botič se je pri delu zaskalil, da je moral tri dni ostati doma. 20. oktobra so dela čez zimo ustavili.
Naj še navedemo, koliko in kakšni požari so bili v Loki, pr; katerih je sodelovalo gasilsko društvo iz Loke od leta 1883 dalje:
Leta 1889 je pogorel hlev posestnika Kajtne iz Loke. — Leta 1903 je izbruhnil požar pri Krobatu v Loki, kjer je zgorel Hlev. Ogenj je bil podtaknjen iz maščevalnosti ter je požigalec dobil 1 leto zapora. Le spretnosti gasilcev se je zahvaliti, da požar ni zajel še sosednih hiš. Na pomoč so prihiteli tudi ra-deški gasilci. — Leta 1902 je izbruhnil ogenj v hiši Kranjca, ki je upepelil vso hišo. Gasilci so bili v nekaj minutah na kraju požara in ga lokalizirali. — Leta 1904 je izbruhnil požar v Jašetovi hiši v Kozjah. ki ga Je povzročil Jurij Novak iz nepazljivosti. Tu se je prehladil načelnik Gamšek, ki od tedaj ni več popolnoma okreval. — Istega leta je bil nadalje požar pri hiši Lendara v Radežu, kjer so gasilci ogenj omejili. — Leta 1905 je zgorel hlev Neže Kra-pec, a hišo so gasilci obvarovali. — Leta 1907 je šlo društvo na pomoč v Suhadol, kjer se je vnela vsa vas. Zgorelo je pet hiš. Društvo je rešilo eno hišo. Ogenj je zanetil 4-letni otrok pri Vodišku. Tega leta je Izbruhnil požar tudi pri Gašperju Kajini, kjer so obvarovali sose-
dovo hišo. — Leta 1905 je ogenj uničil hišo pri Konhajzlerju v Račiči, a hlev so rešili. Istega let« je izbruhnil požar še pri Stanglu v Rečici. Zgorela sta hiša in hlev. Bila je nevarnost, da ne pogori pol vasi. Leta 1905 je zgorel še kozolec Antona Kovača z Brega. Sosedni kozolec so rešili plamenov. — Leta 1910 se je vnel na postaji 1 vagon oglja. Gasilci so pripomogli, da promet ni bil oviran. — Leta 1911 je izbruhnil požar v Tovarni olja v Celju. Društvo Je bilo o tem ognju obveščeno brzojavno ter so gasilci že po 10 minutah odšli v Celje. Bila je ostra zima; če bi brizgalne prenehale z delom, bi cevi zamrznile. Gasilci so rešili ognja pisarno in 8000 litrov olja. — Leta 1915 je izbruhnil ogenj v Podradežu, kjer so gasilci obvarovali pred požarom sosedne hiše. — Leta 1917 je strela udarila v kozolec Antona Camerja, kjer so gasilci rešili sosedne kozolce polne žita. — Leta 1920 ie zgorel zvonik cerkve v Radežu, a društvo ni stopilo v ak-
cijo. — Leta 1922 je izbruhnil požar v župnišču, kjer so ogenj omejili. Istega leta je ogenj zajel graščinski gozd, kjer je zgorel del gozda posestnika Mate-ka iz Loke. Graščina je dala društvu 50.000 kron brezobrestnega posojila za stavbo doma. Mateku je ogenj’ uničil gozd. Les je spravil v Zagreb, kjer je med potjo utonil v Savi. — Leta 1925 se je vnela graščinska baraka oglja ob železnici. Požar so lokalizirale Istega leta se Je vnel tudi dimnik v Račiči, kjer so obvarovali ognja vsaj sosedne hiše. Tako se je vnel tudi kozolec Perdiha iz Radeč, kjer je bil ogenj podtaknjen. — Leta 1926 je začelo goreti v skednju Ivana Rusa. Gasilci so stopili v akcijo že čez pet minut ter so požar omejili tako, da je imel Rus le 500 din škode. Ogenj je zanetil 8-letni otrok, kj je vrgel ogorek cigarete v seno. Tega leta so se nadalje vnele saje v dimniku pri Brenčiču. Društvo je preprečilo, da se ni vnela streha.
(Konec prihodnjič)
To ni prav...
Zagorski pevci \ v Rogaški Slatini
Prejšnjo soboto so gostovali moški, mešani in ženski pevski I zbor iz Toplic pri Zagorju v j Rogaški Slatini, Nastopili so s j koncertom v veliki zdraviliški i dvorani ter želi za svoj nastop zasluženo priznanje. — Ta me-1 sec bodo gostovali v Rogaški Slatini tudi mladi godbeniki »Svobode-center« lz Trbovelj.
Godba „Svobode-center‘* iz Trbovelj v Postojni
Na otvoritev »Postojnskega tedna« prejšnjo nedeljo Je bila povabljena tudi priznana godba na pihala »Svobode-Center« iz Trbovelj. Takoj po svojem prihodu 60 imeli* trboveljski godbeniki koncert pred vhodom v Postojnsko Jamo. Glavni nastop godbe pa je bil popoldne ob 14. uri, kjer Je godba iz Trbovelj priredila v glavni dvorani Jame enourni koncert z Izvajanjem najboljših skladb. Zasluženo po-! hvalo za odlično izvajanje so j izrekli trboveljski godbi ne sa-j mo domačini, marveč tudi tuj- i ci, ki so prisostvovali temu | koncertu.
Kakor že nekdaj, tako rudarski otroci tudi danes v premnogih primerih kaj radi zaničljivo govorč o kmetih, o katerih delajo žaljive opazke in jim dajejo nespodobna imena.
Ko so se začeli lepi sončni dnevi, prihaja v kopališče v Izlakah mnogo ljudi iz različnih krajev, med njimi tudi v velikem številu iz Zagorja.
Bilo je pred dnevi. Stala sem pred našo hišo, kar začujem neki glas, ki ga je bilo slišati po celi dolini Nato so prišli trije pojoči fantje. Ker so še kar dobro peli, sem jih sama nekaj časa i poslušala. Nepričakovano se pa začnejo dreti in preklinjati in čula sem besede:	»Ti prokleti
pauer zarukan!«
Morda ni prav, da kot preprosto kmečko dekle o tem pišem. Prav tako pa spet ni prav, da so se ti fantje tako grdo drli ter smešili in preklinjali kmete, ki se ravno tako trudijo in delajo, da bi dosegli pač vsi čim lepše uspehe v naši novi svobodni Titovi Jugoslaviji, kot vsi drugi delovni ljudje. Reš je seveda, da se tudi med nami najde kak slab človek, v večini so pa kmečki ljudje dobri, pošteni in zvesti državljani. To so
naši kmetje dokazali med vojno, saj so mnogo žrtvovali za našo osvoboditev, kar vedo povedati premnogi partizani m borci, prav tako se pa tudi danes trudijo in delajo, da bi vsi živeli v najlepšem miru in zadovoljstvu. — Omenjeni trije fantje so bili mladinci iz Zagorja.
Na opisan in podoben način so nas že prej prezirali. Mnogokrat mi kdo od dijakov iz kmečkih krajev, ki obiskujejo zagorsko nižjo gimnazijo, toži, kako jih otroci iz rudarskega centra ponižujejo in žalijo za nazadnjake. Jaz pa mislim, da je mogoče iz kmečkega otroka vzgojiti prav tako dobrega, razumnega in zvestega državljana kot iz vseh drugih otrok.
Mnenja sem, da imam prav.
M. Ga—r.
OPOZORILO
Lrmljenje savskega premog* v Zlati vasi pri Hrastniku privatnim osebam ni dovoljeno. Proti kršilcem bomo kazensko postopali.
PODJETJE ZA PRIDOBIVANJE PREMOGA NA SAVA, MO RADEČE
Kai pravHe k temu
• • •
Pred dnevi smo brali v mariborskem »Večeru«, da je DPD »Svoboda-Center« v Mariboru osnovalo pionirski kino. Ta naj bi z zabavnimi in poučnim; filmi pritegnil najmlajše v dra-štvo »Svobode«. Kupili so aparaturo za kratkometražne filme, uredili dvorano in začeli s predvajanjem filmov. 2e pri prvi predstavi so pionirji napolnili dvorano.
Ali ne bo mogli Isto organizirati v Trbovljah? Zdi se nam, da celo laže kot drugod, V Trbovljah sta dve aparaturi za ozki film, ena nema in ena zvočna. Za dvorano menda tudi ne bi bili v zadregi, če bj poklicani stopili v dogovor z upravo rudniške restavracije, da bi ta odstopila svojo dvorano v ta
namen. Pionirjev pa imamo tudi v Trbovljah dovolj, ki Pl gotovo z naj večjim veseljem obiskovali filmske predstave. Menda ni pionirja v Trbovljah, ki ne bi rad videl filma o Janku in Metki, o miškah, ki tako rade kradejo sir, o palčku-učenjaku, ki je v svoji deželi delal prave umetnije itd. Cesar otroci na platnu ne bi razumeli, bi jim pojasnil napovedovalec.
Dajmo, pustimo besedo Trboveljčanom in trboveljskim pionir jem, katere vabimo, da se oglasijo s svojimi predlogi in nasveti — ustanovitev pionirskega kina ho pa gotovo prav lgp doprinos k dvigu kulture in k izobraževanju pionirjev v naši dolini.
C. K
»Prihajam zaradi vašega bra-
i.«
»Tako? Zaradi njega? In za-aj?«
»Ker ni odšel v Linguaglosso!« 3 zavpila.
»Cernu kričite? Kaj naj to omeni? Ne razumem vas.«
Ponudil ji je cigarete, ona jih s pa odklonila. »Ne delajte se evednega!« je kričala. »Prav obro veste, da ste lagali; ta-rat, pred tremi dnevi, pri ob-ervatoriju vaJ brat sploh ni dšel v Linguaglosso. Sploh ni logel iti tjakaj.«
Niko je položil cigarete spet a mizico.
»Pomirite se,« ji je dejal. »Po-lirite se, vas prosim. Delate ml rivico. Prav gotovo. Toda po-ejte mi vendar natančneje, kaj e je pripetilo. Ste lačni?«
»Da, lačna sem. Sploh ne vem eč, kdaj sem nazadnje jedla.«
Niko je poklical Stanislava in iu naročil, naj prinese čaja in e kaj drugega toplega za jesti, 'iametta je poslušala z naprej lagnjeno glavo njegov glas, ld e zvenel čvrsto ln mimo. Spet e je obrnil k njej. »Ali priha-

jato morda pravkar lz Llngua-glosse? Ze takrat sem vam pravil, da je ta pot za vas prenaporna.«	.
Fiametta je zravnala glavo. »Prišla sem v Linguaglosso v osmih urah,« je pripovedovala, ne da bi bilo opaziti v njenem glasu kakšnega hvalisanja. »In že v prvi taverni sem našla oba Milančana. Toda o JUrgenu Vo-peliju ni bilo nobenega sledu. Sploh ni šel z njima. O njem nista vedela nič. Pa tudi sam ni mogel iti v Linguaglosso, sicer bi ga morala med potjo dohiteti.«
»Kako nespametni ste, gospodična! Vi ste šli vendar dve url pozneje na pot kot Jttm. On je moral že davno pred vami spet oditi 1z Llngualosse dalje.«
»Ne, nihče ga ni tamkaj vi del. Vse hiše sem obletela in preiskala in vsakega človeka vprašala.«
»Morda se je pa med potjo premislil. Cisto mogoče je, da je šel proti Randazzi.«
Fiametta ga je pogledala.
bilo tamkaj. Tudi v Randazzi 20 sem se oglasila.«
»Kaj, tudi v Randazzi ste bili?« jo je začudeno vprašal.
»Da, šla sem nadalje v Niko-losso. Telefonirala sem nazaj v observatorij in Cassa jCanto-niero.«
»Nebeški bog, ne razumem vas. Najbrž je že davno v Ka-tanlji.«
»Tudi v Kataniji ga ni. Bila sem že v mestu ln v laboratoriju. Telefonirala sem v Agri-gento in vprašala na rudnik. 2e tri dni ga Iščem, njega pa ni nikjer.«
Ko je Stanislav prinesel čaj in razvrščal po mizici poleg kamina posodo, je suho zaihtela. Bila Je strašno utrujena.
Niko Je pomignil Stanislavu in stari je takoj razumel in odšel.
»No, sedaj pa pijte čaj! VI ste vendar čisto premraženl.«
Nasmehnil so ji Je. »Ali veste, da ste zelo nespametni?«
Fiametta je s čajem požrla tudi solze.
»Kaj mislite o meni, ml je popolnoma vseeno, signore Vo-peli.«
»Seveda, seveda, to vem. Ali ne bi hoteli vzeti malo makaronov?«
»Hvala, sedaj ml je že bolje. Cal ml Je storil dobro.«
»Ko boste spet malo jedil, ho-
raamerta ga .1= i«igicuaio. »r»u uume	maiu jev,,..	—
»Ne,« mu je odgovorila, »ni ga Iste sprevideli, da sta ves vaš
strah in bojazen samo gola domišljija.«
»Strahu nisem Imela. Toda moje misli niso domišljija. Ali mi lahko poveste, kje je vaš brat?«
»Toda draga moja Fiametta...«
»Moje zadnje upanje je bilo, da ga bom našla pri vas doma. Pa tudi tukaj ga ni«
»Toda ljuba moja Fiametta,« je nadaljeval Niko, »Jbm nima navade, da bi mi kdaj koli pripovedoval, kakšne načrte ima za bližnje dni. Sicer pa: zakaj vam je toliko na tem, »da bi Izvedeli, kje se nahaja ta trenutek? Prav lahko je, da se zadrži kje v kakšnem hotelu ali kjer koli med Linguaglosso. in Katanljo. Moj bog, vi veste vendar sami prav dobro, da je Jtirn včasih — recimo — nekoliko muhast ln svojeglav. Peljite se čisto enostavno v Agrl-gento! Tamkaj mirno počakajte, kdaj vas bo spet potreboval.«
»Vi pripovedujete vse tako mirno, da bi človek res mislil, da sami verjamete, kar pravite.«
Niko se Je poskusil nasmehniti. »Seveda mislim popolnoma resno, kar pravim.«
Fiametta je segla po cigaretah, ki Jih je prej odklonila. »Imate vžigalico?« Je vprašala.
Niko je hitel, da bi JI postregel z ognjeni.
Fiametta je pihnila dva obročka dima proti stropu. »Ne,« je rekla sedaj, »vi no mislite resno, kar ste pravkar pripovedovali.«
»No, veste kaj, Fiametta, sedaj mi je pa že vsega dovolj 1 Povejte vendar, kaj bi radi! Kakor izgleda, ste proti meni sovražno razpoloženi. Ali ne bi hoteli govoriti z menoj popolnoma odkrito ln Jasno?«
Fiametta je pod kopalnim plaščem prekrižala noge. »Mislim, da sem doslej govorila zadosti jasno in razumljivo.«
»Potem se pač motite. Ni mi Jasno, kaj hočete pravzaprav od mene.«
»Moj bog, ali vam ne zadostuje, če sem vam povedala, da je vaš brat..., da Je JUrgen Vopell brez sledu Izginil? Ce vam pravim, da v Linguaglosso sploh ni prispel? Ce vam povem, da sem .., da ste...« Razburjena Je zmečkala na pol zgorelo cigareto v pepelniku ln naglo vstala. »VI ste ga ubili! Vi!« Je zavpila.
»Ne kričite vendar tako, da ne bodo gori v Moll mislili, da potrebuje kdo tukaj pomoči.«
»Ne, ne potrebujem nobene pomoči iz Mole. Pač pa bom šla sedaj naravnost na policijo!«
»Boljše bo, če tega ne storite,« ji Je mirno odgovoril Niko.
»In zakaj ne? Ali mi hočete morda to prepovedati? Tudi meni ste hoteli ubraniti, ko sem hotela oditi v Linguaglosso. Toda vse to me ne bo zadržalo od moje namere I«
Niko Je sledil z očmi Fiametti, ki je bodila nervozno po sobi gori ln doli. »Zaradi mene!« je končno pristavil. »Ce hočete na vsak način na policijo, potem prosim, izvolite! Toda posledice, če se J6rn v prihodnjih dneh ne pojavi, boste nosili seveda tudi vi«
Fiametta se Je ustavila pri neki leseni sohi. Kopalni plašč je bil tako dolg, An se Je vlekel po tleh. Posledice? Moj bog, kaj vse bi prenesla, samo če bi le J6m spet prišel!-Toda njega ne bo več nazaj. Tiha ln nema Je bila Etna. Ko je Sla z nje vso dolgo pot v dolino, ni srečala nikogar. Celo Linguaglosso Je potem preiskala ln izprašala. Da, oba gospoda iz Milana so vsi videli, toda tretjega moža? Nihče ni vedel besedice o J<5r-nu. Seveda si je dopovedovala, da si je premislil in da je morda po kakšni drugi poti odšel v dolino. Toda potem bi vendar moral biti že davno v Katartili ali pa doma v svoji sobi v Agri-gentu. Pa ga ni bilo ne tu no tam. 'In nihče ga ni videl. Noben človek ne ve nič o njem.
(Dalje prihodnjič)
T B.:
Kmetovalci trbovelfskego okraja na poučnem izletu v Prekmurju
(Nadaljevanje)
Pozno zvečer so izletniki dospeli na cilj prvega dne — na Kmetijsko šolo v Rakičanu, kjer so imeli obljubljeno večerjo in prenočišče.
Vendar, kakor se povsod tako rado pojavljajo nepričakovane ovire, so tudi naši kmetovalci dož.veli v Rakičanu neprijetno presenečenje: ker so se učenci tamkajšnje kmetijske šole vrnili Z enodnevno zakasnitvijo s svoje zaključne ekskurzije, se je tudi konec šole za en dan zakasnil; praznovali so ga prav tisti večer, ko je prišla naša ekskurzija. Šolski prostori in učenci so bili vsi »v rožcah«, pa so se hoteli poznih gostov znebiti z izgovorom, da imajo zanje preskrbljeno večerjo in prenočišče v bližnji Murski Soboti. Odpeljali so se res tja; spremljevalec, ki jim ga je dala šola s seboj, jih je vodil po mestu sem in tja, trkal tu, budil In spraševal spet tam — toda nikjer ni nihče kaj vedel o nas, nikjer ni bilo nič pripravljenega za nas. Nazadnje so se naši ljudje odločili: Nazaj v Rakičan! Kar so nam pismeno obljubili, morajo tudi izpolniti; nasititi nas morajo in prenočiti — pa četudi na senu! In avtobus jo je mahnil nazaj v Rakičan. Ko so tamkaj videli, da se Trboveljčanov ne morejo znebiti kar tako, so se vdali in ekskurziji lepo postregli' (celo z dobro prekmursko kapljico) — spali so pa eks-kurzisti deloma v posteljah, deloma pa na slamaricah na tleh.
Miru ni bilo vso noč, zato so naši ljudie zgodaj vstali in šli že ob štirih zjutraj ogledovat hleve in posestvo pri šoli. Bali so se, da bodo našli še vse zaprto. Kako so se začudili, ko so videli, da so v govejih hlevih že pomolzli, v konjskih hlevih pa že nakrmili in očistili konje. Delavci so povedali, da začnejo delati v hlevih že ob treh zju-raj, nehajo pa ob osmih zve-er. Priznati je treba, da so
Prekmurci pridni ljudje. Tudi živino in konje imajo lepo.
Naši gospodarji so si ogledali tudi nove hleve, ki jih gradijo pri šoli. Bili so jim kar všeč, vendar niso mogli razumeti niti v Rakičanu niti drugod na državnih posestvih ki so jih obiskali, zakaj gradijo hleve in gospodarska poslopja tako razmetano, tako oddaljeno drugo od drugega. Kako nerodno mora vendar biti zlasti pozimi v snegu in blatu, pa tudi poleti ob deževju prevažanje krme in gnoja — in prav tako hoja strežnega osebja, ki je skoraj kilometer daleč od enega gospodarskega poslopja do drugega. Pri nas si prizadeva vsak gospodar, da bi imel vsa svoja gospodarska poslopja čim bliže skupaj, da bi imel čim manj hoje in vožnje med posameznimi objekti. Na državnih posestvih je pa ravno nasprotno! Nekdo izmed naših kmetovalcev jo je lztuhtal: »Se vidi, da imajo na drž. posestvih dosti zemlje, da je toliko potratijo za dvorišča!«
Naši kmetje so nadalje grajali, da na drž. posestvih skoraj povsod leže kmetijski stroji vse naokrog, kvečjemu pod odprtimi lopami, izpostavljeni megli in rji.
Medtem ko so gospodarji ogledovali, občudovali in kritizirali kmetijske stroje, ki jih ima tudi kmetijska šola in drž. posestvo v Rakičanu zelo veliko — med njimi celo stroj za sajenje krompirja — so se jim pridružile tudi gospodinje, ki so to jutro vstale izjemoma pozneje kot moški Zbudili so še šoferja in se odpeljali v Mursko Soboto zajtrkovat Na šoli je namreč po prečuti noči ob odhodu naše ekskurzije še vse trdno spalo in se gostje niso mogli od nikogar posloviti
V Murski Soboti so izletniki zajtrkovali v restavraciji Tovarne mesnih izdelkov (nekdanja Benkova tovarna), nato so

Razpis

Izvršni odbor Ljudske prosvete okraja Trbovlje bo priredil od 13. do 28. avgusta t L začetniški režiserski tečaj v Trbovljah. Ves material za tečaj bo pripravil Izvršni odbor LP Tečajniki bodo imel j hrano in stanovanje v Trbovljah — predavanja pa bodo v Dijaškem dornn v Trbovljah. Tečajniki se naj priglasijo vodstvu tečaja 14. avgusta popoldne v gimnazijskem dijaškem domu v Zgornjih Trbovljah, Savinjska cesta 14. — Priglasitve za tečai sprejema Izvršni odbor UP do vključno 19 avgusta 1953.
Izvršni odbor Ljudske prosvete okraja Trbovtie bo organiziral v drugi polovici meseca septembra v Trbovljah zborovcdski tečaj, ki bo trajal 6 mesecev, enkrat tedensko po 4 ure. Na tečaju bodo predavali vidni glasbeni strokovnjaki iz LjubMane in Celja. Poleg predavanj bodo na tečaju tudi praktične vaje. Način tečaja Je objavljen v listu »Ljudska prosveta« Št. 14 z dne 33. julija 1953. — Priglasitve za tečai spre lema do vkšjučno 31. avgusta t. L Izvršni odbor LP okraja Trbovlje.
Večje število startov in tesnile v
sprej memo.
Prav tako sprejmemo priučene zidarje ter samostojne stavbene mizarje. Dela se lahko več ur dnevno in ♦ akordu. Delo Je zagotovljeno za vso zimsko dobo.
Gradbeno podjetje Moste, Ljubljana, Zaloška c. 51 a
pa odšli Se v tovarno, da si v njej ogledajo, kako izdelujejo šunke in ostale mesne dobrote — vendar ne vsi; nekaj jih je raje ostalo v restavraciji, češ da človek zgubi tek do vsake stvari, če vidi, kako se izdeluje in pripravlja...
(Konec sle*)
OBVESTILO
Tajništvo OLO Trbovlje obvešča vse prebivalstvo, da bodo odslej uradne ure na OLO Trbovlje v naslednjih dneh: vsak torek, sredo in petek od 8. do 12. are.
Ostale dni v tednu se stranke ne bodo sprejemale.
(Iz tajništva OLO Trbovlje)
filma »Hoffmannove pripovedke«
Telesna vzgoja in šport
Proletarec (Zagorje) : Dobrna (Trbovlje) 7:0 (3:0)
V	veliko zadovoljstvo nad štiri sto gledalcev Je v nedeljo s katastrofalnim rezultatom 7:0 zagorski Proletarec premagal v Zagorju Dobrno iz Trbovelj z (3:0). Tekma se je odigrala kot kvalifikacijska za vstop v slovensko nogometno ligo. Vrste Proletarca so dobro igrale, v napadu Je bil najboljši Ogrinc, ki je sam zabil 6 golov, medtem ko se je v obrambi izkazal Oto Praznik. Sodil je prav dobro Presinger iz Celja.
Rudar I.: Rudar (mladina) 5:3 (0:2)
Ker gostov iz Celja ni bilo, so se v nedeljo pomerili med seboj kombinirano moštvo Rudarja in mladinci, ki so imeli to tekmo kot dobro pripravo za sode-
Preizkušnja električnih siren
V	soboto, L avgusta so mnogi Trbovljčani ob 12. uri opoldne nepričakovano začuli piskanje električne sirene. Ker marsikdo ni vedel, čemu se Je oglasila sirena, pojasnjujemo, da se po sklepu Drž. »sekretariata za notranje zadeve LRS in po odo-brenju Komande V. vojne oblasti vrši vsak mesec po enkrat preizkušnja električnih siren in sicer vsako I- soboto v mesecu. Tako bo torej prihodnja preizkušnja sirene spet v soboto, dne 5 septembra t. L opoldne.
Pozor — Citateljl
„Za$avskega vestnika*’
Zaradi objektivnih težav, ki so nastale zaradi odhoda večjega števila uslužbencev tiskarne na orožne vaje in še drugo je moralo izostati več člankov. Zaradi navedenih dejstev je moral sprejeti tudi naš list pogoje. da se tiska do 1. oktobra samo na 4 straneh, zato se naproša dopisnike, da pišejo kolikor mogoče krajše, da bomo lahko objavili več vsebine našim bralcem. Uredništvo.
lovanje na nogometnem turnirju v Celju. Po zelo zanimivi igri je zmagalo I. moštvo Rudarja z rezultatom 5:3, medtem ko so v prvem polčasu vodili mladinci z 2:0.
Otvoritev teniškega igrišča v Trbovljah
Požrtvovalni in vztrajni športni delavci društva »Svobode« Iz Trbovelj so imeli v nedeljo pomemben praznik. Odprli so namreč teniško igrišče poleg Otroškega vrtca na Vodah, kjer je bilo tako igrišče že nekdaj. Mnogo truda in stroškov so vložili v to delo in končno uspeli. V nedeljo, 2. avgusta je bila otvoritev igrišča s sodelovanjem LTK in to z vodjem skupine inž. Ogrinom, nadalje Škuljem, Čebularjem in Suharjem. V dopoldanskih urah sta bili odigrani samo dve igri posameznikov, in sicer med Škuljem in Ogri-
nom 6:3 in 6:8, v drugi igri sta pa nastopila Čebular in Suhar. V prvem setu je po napeti igri zmagal Čebular z 9:7, v drugem je pa žilavi Suhar premagal Čebularja kar s 6:1.
Popoldne so bile odigrane igre parov, in sicer: Skulj-Plevčak— Ogrin-Pikl ter Suhar-Berger— Cebular-Zupančič, za zaključek pa Suhar-Škulj—Čebular-Ogrin.
Bila je to lepa prireditev, ki ji je prisostvovalo v teku dneva okrog sto gledalcev. O gradnji igrišča in o nadaljnjih načrtih te mlade sekcije ŠD Svobode bomo še poročali.
Naročite in čitajte
jteM vestnih"
<>
i»
i»

Raspis
za sprejem učencev v Ind ustrijsko rudarsko šolo v Tbov-ljah za šolsko leto 1953-1954.
Industrijsko rudarska šola v Trbovljah sprejme v šolskem letu 1953-54 večje število učencev, ki se žele izučiti za kvalificirane jamske kopače.
Sola traja 3 leta. Kandidati morajo biti stari 14 let fn ne starejši od 17 let. Učenec mora imeti z uspehom dovršeno popolno osnovno šolo ali 1. razred gimnazije. Pri vpisu mora učenec predložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. izpisek iz knjige rojenih, 3. potrdilo o premoženjskem stanju.
Kandidati imajo po svoji želji , lahko internatsko oskrbo (hrano, prenočišče, pranje in krpanje perila itd.). Oskrbovalnima znaša mesečno 4200 din. Navedeni kandidati morajo pri vpisu predložiti izjavo staršev, mestnega ali okrajnega ljudskega odbora, ali pa kakšne druge ustanove ali podjetja, da bodo redno krili stroške internatske oskrbe.
Kandidati so dokončno sprejeti, ako izpolnjujejo gornje pogoje in jih zdravnik spozna za telesno in duševno sposobne.
Učenci prejemajo v času šolanja štipendijo in sicer: v 1. letniku 1000 din, v 2. letniku 1500 din in v 3. letniku 2000 din mesečno. Vsako leto dobj učenec 1 par delovnih čevljev in 1 delovno obleko. Pridno in vestno delo se nagrajuje posebej.
Vpis traja do 1. septembra 1953
Ravnateljstvo šole.
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili našega dobrega moža, očeta, svaka
franca Sešlarja
na njegovi zadnji poti v tako velikem številu, uskrena hvala. Obenem se zahvaljujemo zdravnikom, ki so mu lajšali brezupno trpljenje, mestnemu podjetju »Avtopark« v Trbovljah za izkazano pomoč, godbi in pevcem za žalostinke in končno vsem darovalcem vencev m cvetja. — Žalujoča žena s hčerko Emico trt družine Raspotnfk.
ZAHVALA
Vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so sprem-, ljali na zadnji pot] pokojnega ANTONA BREČKA iz Trbovelj, se najtopleje zahvaljujemo.
Ožje sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega moža Draga Grilka se iskreno zahvaljujem za vso pomoč upravi rudnika v Trbovljah. Obenem se zahvaljujem tu&i tov. Milanu Kožuhu za vso njegovo skrb.
Žalujoča žena in sin.
PREKLIC
Preklicujem žalitve, izrečene
proti Jožefi Andrini. — Marija Leben, Trbovlje. Trg Franca
Fakina 14.
PREKLIC
Preklicujem in obžalujem, kar sem govorila zoper čast umrle Ivanke Lamovšek iz Jelševca, p. Dole pri Litiji. — Urška Spi-talar. Prelesje, p. Dole pri Litiji.
PREKLIC
Preklicujem žaljivke, izgovorjene prot} Zori Železnik, Hrastnik. — Jožefa Maček, Hrastnik.
PREKLIC
Obžalujem žaljivke, izrečene proti tov. Bornšku iz Gabrskega. — Vinko Kurnik, Gabrsko.
VAJENCA
za elektroinstalatersko stroko iščemo. Pogoj: mala matura. — Elektrodelavnica, Zagorje.
OBVESTILO
Sporočamo pionirjem in pionirkam. ki so prejeli pozivnlce za tretjo izmeno letovanja na Izlakah, da je odhod dne 10. avgusta t. L s postaje Hrastnik ob 6,54 zjutraj, iz Trbovelj ob 7.09. Zbirališče jfe na postaji Trbovlje, od koder se bomo dopeljali z avtobusom na Izlake. Pionirji dne na avtobusnem trgu v Za-iz Zagorja se priključijo tega gorju ob pol 8. uri zjutraj. — Okrajna komisija za letovanje in taborjenje v Trbovljah
KINO »SVOBADA-CENTER« v Trbovljah (Delavski dom)
bo predvajal od petka do ponedeljka angleški barvni film
»HOFFMANNOVE
PRIPOVEDKE«
Spored predstav bo razviden z lepakov.
KINO »SVOBODA« v Trbovljah n
bo igral od Sobote do ponedeljka angleški zabavni film »NAJSREČNEJŠI DNEVI VAŠEGA ŽIVLJENJA« Spored predstav bo razviden z lepakov.


Lesno



9®
P*
Zagorje
čestita svojim odjemalcem k občinskemu prazniku 9. avgusta in se priporoča za nadaljnja naročila — Izdeluje stavbno in vse vrste notranjega pohištva v poljubni izdelavi in po zmernih cenah
Kolektiv hi uprava podjetja keramičnih izdelkov
»KERAMIKA«
v Izlakah pri Zagorju
pošiljata borbene pozdrave in mestne občine ZAGORJE* 9. AVGUSTU
Delavsko-nsfužhenska restavracija rudnika Zagorje
čestita vsem svojim gostom in preko njih ostalim k 9. avgustu, občinskemu prazniku mesta Za-• gorje:
Obiščite nas in zadovoljni boste! Saj vam bomo postregli z najboljšo kapljico ter izbranimi jedili. — Na svidenje!
Vsem delovnim ljudem mestne občine Zagorje čestitata k občinskemu prazniku, 9. AVGUSTU« delovni kolektiv in uprava
Krojaške delavnice \ Zagorju
Vsa naročila izdelnjemo poceni in solidno ter se priporočamo.

STROJNO MIZARSTVO
državni obrtni mojster
Maks Škrinjar
Zagorje
čestita vsem svojim odjemalcem k občinskemu prazniku mesta Zagorje, 9- avgustu.
Ako želite dobro in lepo izdelano POHIŠTVO ter poceni, potem se oglasite pri nas!
Vsem našim naročnikom čestitata k občinskemu prazniku mestne občine Zagorje, 9- AVGUSTU, kolektiv in uprava podjetja
SUkacsti/a
[d&sUacstvb
Zagorje
ter se priporočata za naročila.
Vsem našim potrošnikom borbeni pozdrav ob občinskem prazniku,
9. AVGUSTU, pošiljata kolektiv in nprava
Mesine Klavnice v Zagorju ob Savi
MESTNI MAGAZIN
v Zagorju ob Savi
€
k vsemi svojimi poslovalnicami
čestita vsem potrošnikom k občinskemu prazniku mesta Zagorje.
Obiščite naše poslovalnice in zadovoljni boste odhajali domov ter drugič še prav radi ponovno prišli k nam.
Na svidenje! Vabi vas kolektiv in uprava MESTNEGA MAGAZINA v Zagorju.
Industrija
gradbenega materiala v Zagorja
čestita vsem svojim odjemalcem in ostalim k občinskemu prazniku mesta Zagorje, 9. avgustu.
O
Kupujte naše izdelke, ki vam jib nudimo po najnižjih cenah!
ir
Borbeni pozdrav vsem članom ZK in preko njih ostalemu prebivalstvu Mestne občine Zagorje pošilja ob občinskem praznika mesta Zagorje, 9. avgustu,
j MESTNI KOMITE ZKS - ZAGORJE
<>
i»
i»
(•
<»
i»
}
*

MESTNI OBČINSKI ODBOR
Socialistične <zve<ze delovnik ljudi v ia^oeju
častita vsem svojim članom in po njih j vsem ostalim k občinskemu prazniku,
9. avgusta.
NAJ ŽIVI 9. AVGUST,
OBČINSKI PRAZNIK BORBENIH ZAGORJANOV!
Upravni odbor rudnika
»- -i i m —«■——————^—■—■a——
rjavega premoga Zagorje
čestita svojemu kolektivu in ostalim kolektivom mestne občine Zagorje kakor tudi ostalemu prebivalstvu
k prvemu občinskemu prazniku mestne občine Zagorje,
9. avgustu.
Vsem našim odjemalcem pošiljata borbene pozdrave ob občinskem prazniku
MESTNE OBČINE ZAGORJE, 9. AVGUSTU, KOLEKTIV IN UPRAVA
Hmetipke mdtu^e m žameti*
Nudimo vam raznovrstno blago, kmetijske pridelke in gradbeni material*

l/se, JUac Zdiš, la daUs
v poslovalnicah Trgovskega podjetja
,.POTROŠNJA"
V ZAGORJU OB SAVI
(poslovalnice v Zagorju, Toplicah in na Lokah-Izlakah)
Vsem potrošnikom borbeni pozdrav k občinskemu prazniku, 9. avgustu!
KOLEKTIV IN UPRAVA »POTROŠNJE«, ZAGORJE OB SAVL


NAJBOLJŠO KAPLJICO, JEDAČO IN VSE, KAR SI ŽELIŠ, DOBIŠ PRI
Mestnem gostinstvu
v Zagorju
(Gostišča: hotel Kum, gostilne: Križišče, Rudar, Apnenice, Pri kmetu, Planina, Kolodvor. Kotredež, Pri Petru, na Lokah, Pri knapu, v Kisovcu, na Obrezi ji na Izlakah, Pod klancem, v Orehovici, Ravenski vasi)
Vsem gostom borbeni pozdrav ob občinskem prazniku mesta Zagorje!
K prvemu ofčins&emu prazniku, 9. avgusta 1953
želi delovnim kolektivom in ostalemu prebivalstvu mestne občine Zagorje mnogo uspehov pri delu ter jim pošilja borbene pozdrave za čimprejšnjo izgradnjo socializma.
Ljudski odbor
mestne občine Zagorje
) )