Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI
Strokouni list za pouzdigo in napredek obrtništva Drauske banovine.
„OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno	Din 40'— polletno ...... Din 20'— posamezna številka . . Din 1‘—	Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1.	Nefrankiruni dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 18. decembra 1931.	Štev. 49.
(Dsem ceni• narečni icom
in citutelfem lista
Uprava lista opozarja vse cen j. na= ročnike, da bo izdala novoletno številko v povečani izdaji in se radi tega obrača do vseh tovarišev obrtnikov in ostalih cenj. čiiateljev, da pošljejo za novoletno številko svoje oglase. V tej številki naj bo enkrat jasno prikazana in izražena naša stanovska zavednost s tem, da naj ne manjka obrtnika, ki ne bi poslal v laštno stanovsko glasilo vsaj najmanjšega inserata — voščila za ceno Din 20.—.
I Obenem prosimo cenjene tovariše j obrtnike, da preskrbe tudi inserate in i voščila tvrdk, pri katerih nakupujejo surovine. Predvsem se obračamo s to prošnjo na vsa naša obrtna društva, da nam po možnosti priskočijo na pomoč in zberejo v svojem okolišu čim več inseratov : voščil za našo novo: letno številko, ki naj bo glasen in vi: den dokument naše samozavesti in propagande med obrtništvom samim za svojo obrt jn strokovni list.
Uprava tista.
Quo vsuli*
hrwat§ka favno*! i privreda
Neokusen napad predsednika ljubljanske zbornice na zagrebške in hrvat-ske gospodarstvenike.
Ugledni list hrvatskih obrtnikov »Obrtniški Vjesnik« prinaša v svoji 49. ŠLeviiki članek pon gui ciijim naslovom, ki ga prinašamo v prevodu radi značilnosti, kako sodijo hrvatski obrtniki o napadu predsednika ljubljanske zborni-ee na hrvatsko gospodarstvo.
Kakor znano, je novi obrtni zakon rešil problem sistema gospodarskih zbornic na najpravilnejši način, ker- je prepustil gospodarstvenikom samim, da se sami odločijo o sistemu zbornic.
S tem najobjektivnejšim in najpra-vilnejšim zaključkom izgleda, da niso zadovoljni gotovi predstavniki ljubljanske skupne zbornice in je bila z njihovo inicijativo v dneh 27. in 28. septembra meseca v Ljubljani konferenca gospodarskih zbornic, na katero se za sedaj nečerno ozirati. Dolžni smo pa, da se ozremo na izjavo predsednika ljubljanske skupne zbornice g. Iv. Jelačina, katero je podal po imenovani konferenci dopisniku ljubljanskega »Jutra« z dne 29. XI. t. 1.
Izjava g. Jelačina ni samo napad v obrambo posebnega principa, ampak je polna težkih žalitev za zagrebško in hrvatsko gospodarstvo, katero hoče posebne zbornice, pa bi si tega ne smel dovoliti niti g. Jelačin, kot ugledna gospodarska osebnost, a kaj šele kot predsednik ustanove, kakor je ljubljanska zbornica.
Bogata frazelogija, vsebovana v delu: »Odkrito povem, da jaz ne razumem hrvatske javnosti, kako ona v sedanji dobi gleda herostratsko počenjanje sicer veljavnih gospodarskih interesentov, da uničijo in ubijejo najboljše, kar imajo na polju gospodarske organizacije«, se mi zdi, da je namenjena bolj neodgovornemu retorskemu efektu pred boljšo publiko, kakor pa premišljena z obzirom na položaj njenega autorja, kateri bi moral budno bdeti nad čuvanjem dobrih, odnosov med gospodarstveniki brez ozira na Sotlo kot neko mejo. G. Jelačin se je tudi preveč spozabil, postavljajoč se v pozo nekake nepogrešne avtoritete z vprašanjem:	»Quo vadiš Zagreb, quo vadiš
hrvatska javnost in privreda?« Pustiv-ši na strani teatralni moment, moramo g. Jelačinu odgovoriti, da Zagreb kot hrvatska javnost zelo dobro vedo, kje hodiio in da oni ne želijo na 801etni tradiciji sanjati sanje »pravednika«. Mi smatramo gospodarstvo kot živ organizem z vsestranskimi novimi potrebami, katerim se morajo tudi naše usta-
nove prilagoditi. Neka sentimentalnost o 801etnih tradicijah, katero g. Jelačin rabi kot glavni argument za obrambo teze skupnih zbornic, pri realnem gospodarstveniku ne more roditi želenih efektov. Tudi mi obrtniki, kot najod-ločnejši borci za posebne obrtne zbornice, spoštujemo 801etn'o tradicijo zagrebške zbor nice, ker če bi tega ne storili, bi to pomenilo, da ne spoštujemo svojega lastnega dela, ali spoštovanje tradicij sestoji pravilno v tem, da to dolgoletno izkustvo uporabimo za ustvarjanje nekaj boljšega in tačasne-ga, priznavajoč vedno spoštovanje onemu, kar je bilo nekdaj za naše potrebe tačasno.
Zato je izjava g. Jelačina: »Človek v resnici ne more razumeti kratkovidnosti tistih, ki rušijo stare institucije, ki so preizkušene in imajo po historičnem razvoju tako sestavo, kakor jo vidimo pri vseh naših sosedih v Čehoslovaški, Avstriji, Madžarski, Poljski in Italiji itd.«, v kolikor je izliv sentimentalnosti, v toliko tudi žaljiva izjava za naše gospodarstvenike, kateri so se že izjavili za posebne zbornice in za katere g. Jelačin, magari s položaja predsednika ljubljanske zbornice, nima legitimacije, da očita neko kratkovidnost ali dalekovidnost. Gospodarske prilike v Avstriji, Madžarski in Italiji menda niso tako rožnate, da bi nam te države
služile za vzor, kar se pa tiče Čehoslo-vaške, moremo prepričati g. Jelačina, da je vodja >čehoglovaškega obrtnega pokreta, g. Neumann, bivši minister železnic, pred mesecem ob priliki svojega bivanja v Beogradu potrdil velike prednosti posebne beograjske zbornice pred skupnimi zbornicami v Čehoslovaški. Naposled smo tudi mnenja, da kadar je govor o gospodarsko naprednih državah, v katere bi se morali ozreti, tedaj prideta v prvi vrsti v poštev Francija in Nemčija, na kateri je g. Jelačin pozabil, ker tam obstoje posebne obrtne zbornice. Tudi te države spoštujejo svoje tradicije, kar jim g. Jelačin menda noče oporekati, pa so vendar zgradile ono, kar jim je diktiral duh in potreba časa.
Konec izjave g. Jelačina: »Da vendar zmaga pamet!«, ki se tiče onih gospodarstvenikov, ki želijo posebne obrtne zbornice, je več kot žaljiva in dosedaj popolnoma neobičajna v naših gospodarskih odnosih, poraznejša je pa še tembolj, ker se je poslužuje predsednik zbornice pri oceni dela zagrebške in hrvatske javnosti.
Vsled žaljivega napada predsednika ljubljanske zbornice na zagrebško in hrvatsko gospodarstvo, ki pa ne more in ne sme skaliti prisrčnih in tesnih od-nošajev našega in hrvatskega gospodarstva, ker so te zveze tradicionalne, katere mi znamo spoštovati, kar ali — po zgornji izjavi — manjka g. Jelačinu, predsedniku ljubljanske skupne zbornice, — ker da se poslužimo z besednikom g. Jelačina — »ni zmagala pamet«.
krajšujejo na ta način za delo. Nasprotno je pa kriva temu tudi naša ta-kozvana inteligenca, katera skoraj dosledno noče več podpirati domačega obrtnika. Ona ga pozna, če vzamemo n, pr. samo volitve, pri katerim se mu približa s hinavskim in priliznjenim obrazom ter mu obeta zlate hribe in doline, ko pa mine ta čas, potem se pa ti gospodje sploh nič več ne zmenijo za reveža obrtnika, pa če ga prav živega vrag vzame z družino vred. Dovčna oblast pa tudi zadostno ne upošteva, da je obrtnik na deželi velik revež, ki s samo krparijo ne more živeti, ne pa da bi poleg tega mogel redno plačevati tako visoke davke.
Torej: Vsi stanovski kolegi zahtevajmo soglasno ločeno obrtno zbornico in ostanimo zvesti naši državi in Njegovemu Veličanstvu kralju.
Ivan Vidgaj, krojaški mojster, Rogaška Slatina.
Naš pokret!
Cenjeni gospod urednik! V imenu tukajšnjega obrtništva v Rogaški Slatini Vas prosim, da bi sprejeli teh par vrstic in jih objavili v »Obrtnem Vestniku«, v katerem čitamo stališče drugih naših stanovskih kolegov iz naše banovine. Tudi pri nas v našem okraju stojimo na stališču ločenih zbornic, ker se zavedamo, da bi se edino potem mogel naš položaj izboljšati. Na primer: Sedaj se prodaja, posebno na deželi, v trgovinah mnogo stvari, čevlji, obleke itd. Vse te izdelke pa napravijo tovarne in jih razpošiljajo podeželskim trgovcem, ki jih potem prodajajo in s tem slabšajo obrtništvo, katerega pri-
Nova organizacija usposabljanja čsl. učiteljstva za obrtno-nadaljevalne šole
češkoslovaško ministrstvo prosvete je sklenilo, da otvori v začetku šolskega leta 1931/32 nov tip šole. To so zavodi, kjer se bodo usposabljali učitelji za obrtno-nadaljevalne šole. Po sklepu z dne 22. maja 1931 imajo ti zavodi nalogo, pripraviti slušatelje za praktično poučevanje na vajenskih šolah, to pa ne samo za pouk strokovnih predmetov, ampak tudi za poučevanje predmetov obrt-no-gospodarskih. Poleg tega bodo slušatelji poučeni tudi o administraciji in upravi teh šol. V teku teh študij naj bi se tudi usposobili za iniciativno delo v novem poklicu, v poklicu strokovnega učitelja.
V ta namen sta otvojena dva taka zavoda;	(
a) Prvi pri državni obrtni šoli v Plznu (ta ima namen usposabljati slušatelje za stavbeno in lesno obrt).
b) Drugi pa na prvi državni obrtni šoli v Pragi (za kovinarske obrti).
Drugi taki zavodi pa bodo otvorjeni po oddelkih, oziraje se na druge panoge obrtništva.
Urnik na teh šolah vsebuje 36 učnih ur. Predmeti so razdeljeni tako, da se poučujejo nekateri predmeti za vse slušatelje, za a) in b), drugi predmeti pa bodo razdeljeni po strokah (torej za stavbenike stavbarstvo, dočim za kovinarje — strojegradba).
V smislu čl. 26 zakona o tisku priobčujemo na zahtevo deželnega sodišča v Ljubljani in na predlog zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sledeči
Popravek
iV »Obrtnem Vestniku« št. 47 z dne
4.	decembra 1931 ste objavili na strani 1. v stolpcu 1—3 članek pod naslovom »štajersko obrtništvo je za ločene zbornice«, v katerem trdite:
Ako gre odsek predaleč, tedaj ima predsednik pravico tako vlogo zaustaviti — to pa se pri predsedstvu gotovo večkrat zgodi, da je šel odsek "predaleč. — V smislu člena 26 in 27 zakona o tisku zahtevamo objavo sledečega popravka:
»Ni res, da je šel kdaj odsek predaleč, res pa je, da predsedstvo ni še nikoli zaustavilo vloge obrtnega odseka, ampak je šla vloga obrtnega odseka še vedno neizpremenjena naprej.«
V Ljubljani, dne 10. decembra 1931. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Predsednik: Ivan Jelačin ml., i. r.
Tajnik: dr. Pretnar !. r.
Iz uredništva.
Vsem cenjenim obrtnikom — dopisnikom sporočamo, da nismo mogli priobčiti vseh nam doposlanih člankov. Skušali jih bomo v prihodnjih številkah. Z ozirom na njih urgence jih prosimo, da nam radi tega oprostijo.
Obenem pa prosimo, da naj vsak dopisnik pristane z ozirom na važnost dopisa na svoj podpis.
Z današnjo številko je prevzel uredništvo lista naš tovariš Ivan Mihelčič ml., elektrotehnik iz Ljubljane, ter je tako naše stanovsko glasilo prišlo v ro-ae stanovskega tovariša, kar nam je garancija za uspeh res stanovskega lista.
Vse dopise in informacije o pokretu ločenih zbornic in izjave naj se blagovoli pošiljati na naslov Lovro Pičman, Ljubljana, Ilirska ul. 15.
Iz načelstva Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani
Z ozirom na to, ker predvideva novi obrtni zakon § 392. mesto dosedanjih Zvez obrtnih zadrug okrožne odbore, morajo vse dosedanje zveze stopiti v likividacijo, da pripravijo vse potrebno, ko stopi novi obrtni zakon v veljavo, da namesto njih pričnejo takoj lahko poslovati novi okrožni odbori.
V nove okrožne odbore bodo spadale vse kolektivne in strokovne zadruge.
Za likvidatorja Zveze obrtnih zadrug je postavilo mestno načel, v Ljubljani g. Filipa Pristova, črkoslikarja v Ljubljani, za strokovnega preglednika pa g. dr. Jurija Koceta, konc. adj. Z. TOI v Ljubljani. Zvezno načelstvo bo delovalo naprej in upravljalo tekoče posle, dokler ne stopi novi obrtni zakon v veljavo.
Opozarjamo vse včlanjene zadruge, da se obračajo še nadalje kot dosedaj na Zvezo v morebitnih potrebah in vprašanjih. Prijavljajo naj tudi vse redne in izredne občne zbore.
Načelstvo.
VIII.	I
Obrtniški	
PLES	
se bo vršil v soboto	
36.	
januarja 1932	
v Kazini 1	
OUZD v novembru 1931.
Predmeti, ki se poučujejo na obeh teh šolah na a) in b).
Nauk o vzgoji, metodika na obrtno-nadaljevalnih šolah (tako zvanih vajen-ukih šolah) in uvod v vajensko delo
3...3
Nastopi in poizkusi v pouku 4 ... 4.
Državoznanstvo in narodno-gospodar-stvo 3... 3.
Organizacija, administracija, uprava obrtno-nadaljevalnih šol, poizkusi o reformi teh šol 1.
Vzgoja obrtnega naraščaja 1.
šolska higiena in higiena v delavnici; prva pomoč pri nezgodah 2.
Metodika poučevanja pismenosti na obrtno-nadaljevalnih šolah 1.
Metode za ponazorovanje, učni pripomočki za obrtno-nadajjevalne šole in risanje na tabli 1... 1.
Strokovni predmeti za a).
Metodika strokovnega pouka.
1. Za zidarsko, kamnoseško, tesarsko, krovsko in kleparsko obrt 2.
2. Za betonske zidarje (železobeton), cementarje, pečarje, za izdelovalce samotnih deščic in zidarje, specialiste za vodnjake 3.
3. Za mizarje, stavbene in pohištvene, za strugarje in steklarje.
4. Za ključavničarje, stavbene in umetniške 4... 4.
5 Za soboslikarje, ličarje in pleskarje 4.
Strokovno risanje za strojne ključavničarje 4 ... 4.
Delo v delavnici in nadzor nekaterih del v delavnicah 8 ... 8.
Strokovni predmeti za b).
Metodika strokovnega pouka:
1. Za strojne ključavničarje, železo-strugarje in sestavljalce strojev 4 ... 0.
2. Za livarje in kovače 3.
3. Za strojne ključavničarje, kleparje in inštalaterje 4 ... 0.
4. Za elektrotehnike in mehanike
0... 5.
5. Za kolarje in karoserje 0... 3.
6. Za avtomonterje in druge 2 ... 0.
Strokovno risanje za stavbne obrti
4... 4.
Delo v delavnicah, kjer se obdelujejo kovine, in ekskurzije v zavode, kjer se seznanijo s tem delom 8 ... 8.
Skupaj v vsakem oddelku 36 ... 36.
Pogoj za sprejem v zavod s stavbnim oddelkom je, da mora biti prosilec absolvent višje stavbene šole, dočim pa mora biti prosilec za sprejem v kovinarski oddelek absolvent višje strojne šole. V obeh slučajih se zahteva dvoletna praksa. Slušatelji lahko dobe podporo do 500 Kč mesečno, če se zavežejo, da bodo poučevali na obrtno-nadaljevalnih šolah najmanj 6 let. Na koncu teh študij morajo polagati slušatelji strokovni učiteljski izpit pred posebno izpraševalno komisijo.
Gotovo je, da so ustanovljene te šole samo zato, da se izboljša obrtno-šolsko učiteljstvo. Zato so ustavljeni tudi vsi počitniški tečaji, ki so usposabljali učiteljstvo za obrtno-nadaljevalne šole.
Tako bodo učitelji narodnih šol polagoma zamenjani s strokovno naobraže-nimi silami.	Lippert-Kus.
Obrtniki, širite naš Ust!
Odkar se je pojavilo na denarnem trgu pomanjkanje gotovine, je opažati napi dno napredovanje gospodarske krize. Število zavarovanih delavcev je bilo manjše nego istega datuma lanskega leta:
15.	VIIM.	za	2.794	delavcev
1.	IX.	»	4.591 -	»
15.	IX.	»	4.669	»
1.	■X.	»	5.468	»
,15.	X.	»	6.8211	»
1.	XI.	»	9.1:19	»
15.	XI.	»	10.577	»
1.	XIII.	»	11.023	»
Tudi za poostritev gospodarske krize je značilno, da se mnogo bolj odpuščajo moškj delavci nego ženske. Na I
eno odpuščeno žensko odpade že več J -kot 6 odpuščenih moških delavcev mesto nekdanjih štirih.
Zdravstvene razmere so se pri moških neznatno poslabšale, dočim so se pni ženskah občutno zboljšale (odstotek ženskih bolnikov je padel za —0.32 odst. na 2.56 odst.).
Padec povprečne dnevne zavarovane mezde (katera odgovarja približano povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku) je narastel na Din 0.86 ali 3V3 odstotkov. Faktično znižanje delavskih plač 'je pa še večje, ker podjetniki vedno pravilnejše prijavljajo delavce v zavarovanje.
Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din 347.792.80. To pomeni, da je delavstva izgubilo na plačah zaradi gospodarske krize dnevno blizu Din 400.000 ali mesečno približno 10 milijonov. Dohodki OUZDa (bolniški prispevki) so se zaradi tega znižali dnevno za več kot Din 20.000 ali mesečino več kot po1! milijona.
I x k a /,
najvažnejših statističnih podatkov za mesec november 1931.
Povprečnina	moških	ženskih	skupaj
član o v	57.434	30.361	87 795
	— 8.800	- 1.396	- 10.196
bolnikov	1.217 — 147	778 - 136	1.995 - 283
odstotek bolnikov °/o	2-12 -f 0-U6	256 - 0-32	2-27 — (f05
povprečna dnevna	29-04	19-66	25-80
zavarovana mezda Din	— 0-68	— 0-62	— 0-86
celokupna dnevna	1,667.956-80	596.963-20	2.264.920 -
zavarovana mezda Din	- 300.834-40	— 46.958-40	— 347.792-80
Spodnje debelejše številke pomenijo prirast oziroma padec “
od lanskega leta.
Dolžnosti in pravice pomožnega osebja po novem obrtnem zakonu
Danes hočemo (»pregovoriti o odno-šajih med pomožnim osebjem in podjetniki. Za pomožno osebje se smatrajo po novem zakonu: učenci (vajenci), osebe, ki opravljajo pri obutih (podjetjih) podrejene posle, pomočniki, rokodelski,' tvorniški delavci in vse druge osebe, ki se jim pri podjetjih poveri opravljanje trgovinskih, rokodelskih ali drugih tehniških služb. Službena razmerja med službodavdi in službojemniiki se urejajo s službenimi pogodbami. Službojemni-ške organizacije lahko sklepajo s služ-bodavcem kolektivne (skupne) pogodbe, da s to pogodbo uravnavajo medsebojna službena razmerja, pravice in 'dolžnosti. Prisilne organizacije službo-davcev in službojemnikov ne smejo sklepati takih kolektivnih pogodb. Kolektivna pogodba velja za vse zaposleno pomožno osebje, za katero je sklenjena.
Ce .iz službene pogodbe ne izhaja kaj drugega, je službojemnik dolžan izvršiti službo osebno, službodavec pa ne more svoje pravice po izahtevi dela prenašati na drugega. Pomožno osebje je dolžno vršiti svoje posle vestno in redno. Ce ni drugače dogovorjeno, pomožno osebje ni dolžno opravljati hišnih opravil.
Ce plača (zaslužek) ni določena v pogodbi in tudi ni pogojena brezplačnost, se smatra, da je pogojena primerna plača. V tem primeru se uporablja .običajna plača kakor v drugih podjetjih v dotičnem kraju. Ce ni drugače sklenjeno ali pri službah dotične vrste v navadi, se mora dajati plača po opravljeni službi. Ce je tekoča plača v denarju odmerjena po mesecu ali po krajših rokih, se izplačuje najkasneje poslednejga dne vsakega meseca ali ob ikoncu po edinega posla. Plača, odmerjena po daljših rokih, se izplačuje najkasneje ob koncu vsakega koledarskega meseca. Plača, odmerjena po času (uri), po kosu ali po poedinih storitvah, se daje za že opravljene storitve ob koncu vsakega tedna. Ce pa gre za službe višje vrste, ob koncu vsakega koledarskega meseca. Vsekakor dospe že doslužena plača, čim se službeno razmerje neha.
Minister za socialno politiko im narodno zdravje sme predpisati v sporazumu 'Z ministrom za trgoivino in industrijo za izvestne stroke, da se zaslužek ne izplačuje ob sobotah, temveč kak drugi dan v tednu. Službojemnik, plačan po kosu ali po poedinih storitvah, sme pred dospelostjo plače zahtevati predujem v razmerju izvršene službe s svojimi izdatki.
Službodavci so dolžni izplačati plače v dinarski vrednosti. Ne smejo dajati svojemu pomožnemu osebju blaga na up. Prav tako me smejo zavezovati osebja, naj kupuje svoja živila, kakor mu jih oni priporočajo, niti naj se po-gode obvezno o uporabi plače za druge namene. Službodavci smetjo1 dajati pomožnemu osebju z njegovo predhodno privolitvijo' na račun plače živila in redno hrano po lastni ceni, stanovanje, kurjavo', razsvetljavo, blago za delo in zemljo za uporabo pa po povprečni vrednosti, kakor jih to- same stane. Ne smejo pa dajati svojemu pomožnemu osebju na račun plače alkoholnih pijač niti drugega blaga razen navedenih predmetov. Dajatve stanovanj, kurjave, razsvetljave in hrane za plačo (zaslužek) sme minister za socialno politiko iin narodno zdravje po zaslišanju zbornic in delavskih zbornic prepovedati določenim vrstam podjetij ali za izvestne kraje in pokrajine. Plače se ne smejo izplačati v gostilnah, kavarnah, kantinah itd., kjer se točijo alkoholne pijače. Vse te naredbe veljajo tu-da za osebje, ki za imetnika obrti zunaj lokala ali delavnice izdeluje al'i razpečava izdelano blago ali polizdelke, če se 'take osebe ne bavijo z razpečavanjem blaga kot samostojni imetniki obrti. Te odredbe veljajo, kolikor se nanašajo na službodavca, tudi za njegove rodbinske člane, pomočnike, pooblaščence, poslovodje, nadzorstvene osebe itd., kakor tudi za imetnike drugih obrti, pri katerih sodelujejo omenjene osebe v poslu posredno ali neposredno. Terjatve za blago, ki se je dalo zoper te odredbe na up, ne more službodavec ali oseba, njemu enaka, niti iztožiti niti na katerikoli način od pomožnega osebja terjati.
Službojemnik obdrži pravico do plače, če je po najmanj štirinajstdnevnem službovanju zadržan opravljati službo zboig bolezni ali nezgode za razmerno kratek čas, to je največ en teden, in če tega ni zakrivil namerno, niti s hudo nemarnostjo. Isto velja, če je zadržan opravljati službo brez svoje krivde iz drugih tehtnih vzrokov, ki zadevajo njegovo osebo. Pač pa je službo-jerniik dolžan brez odlašanja javiti služ-ibodavou svoj zadržek in mu na njegovo zahtevo predložiti izpričevalo okrožnega urada za zavarovanje delavcev ali uradnega zdravnika o vzrokih in trajanju njegove delovne nesposobnosti. Ce je bil službojemnik zadržan opraviti službo po službodavčevah okolnostih, mu gre plača. Službojemnik pa je dolžan dopustiti, da se mu vra-
čuna ono, kar je prihranil, ker ni opravljal službe, ali kar je pridobil z drugo zaposlivijo, ah kar je namerno opustil pridobiti, to je, da se ni brigal za drug zaslužek.
Ce -je službojemnik zadržan vršiti svojo službo zaradi opravljanja vojaške vežbe, ne prestane njegovo službeno razmerje in mu ostane pravica do njegovih denarih prejemkov za čas štirih tednov, alko je njegovo službeno razmerje neprbrgoma trajalo leto dni in afco za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ta pravica mu pa ne gre, če je pozvan vršiti svojo vojaško službo v stalnem kadru.
Uredba o praznikih
Na osnovi § 62. zakona o občem upravnem postopku predpisujem uredbo o praznikih v smislu zakona o občem upravnem postopku. »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. novembra 1931, št. 262/LXXXI/562.
§ 1.
Kolikor veže zakon o občem upravnem postopku na praznike izvestne pravne učinke, se smatrajo poleg nedelj za praznike:
a) Za vse državljane:
rojstni dan Nj. Vel. kralja in dan uedinjenja — državna praznika:
b) Za državljane pravoslavne vere nastopni pravoslavni prazniki:
1. Bogojavljenje, 2. Sabor sv. Jovana (Jovanj dan), 3. Sv. Sava, 4. Sretenje,
5.	Blago ve st, 6. Djurdjev dan, 7. Sv. Ciril in Metod. 8. Sv, Peter in Pavel, 9. Sv. Ilija, 10. Preobraženje, 11. Velika gospojina, 12. Mala gospojina, 13. Krstov dan (dne 14./27. septembra), 14. Mitrov dan, 15. Arhandjelov dan, 16. Vavedenje Bogorodice, 17. Sv. Nikola, 18. Badnji dan, 19. Prvi in drugi dan božiča, 20. Veliki petek, 21. Drugi dan. uskrsa, 22. Spasov dan. 23. Drugi dan Duhov.
c) Za državljane rimskokatoliške vere ti,le rimsko-katoliški prazniki:
1. Novo leto, 2. Sv. Trije kralji, 3. Svečnica, 4. Sv. Jožef, 5. Marijino oznanjenje, 6. Sv. Ciril i.n Metod, 7. Sv. Peter in Pavel, 8. Veliki Šmaren, 9. Vsi sveti, 10. Brezmadežno spočetje blažene Device Marije, 11. Prv.i in drugi dan božiča, 12. Drugi dan velike noči, 13. Vnebohod, 14. Drugi dan binkošti, 15. Telovo.
č) Za državljane grško-katpliške vere ti-le grško-katoJiški prazniki:
1. Bogojavljenje, 2. Sretenje, 3. iBla-govest, 4. Djurdjev dan, 5. Sv. ‘Ciril in Metod, 6. 'Sv. Peter in Pavel, 7. Sv. Ilija, 8. Preobraženje, 9. Velika gospojina, 10. Mala gospojina, 11. Krstov dan Idne 14./27. septembra). 12. Mitrov dan, 13. Arhandjelov dan, 14. Vavedenje Bogorodice, 15. Bezgrešno začebe Bo-gorodioe, 16. Sv. Nikola, 17. Badnji dain, 18. Prvi in drugi dan božiča, 19. Veliki petek, 20. Drugi dan uskrsa, 21. Spasov dan, 22. Drugi dan Duhov.
d) Za državljane evaingelijce augs-burškega in helvetskega (reformiranega) veroizpovedanja ti-le evangelijski prazniki:
1. 'Novo leto, 2. Veliki petek, 3. Drugi dan velike noči, 4. Vnebohod, 5. Drugi dan binkošti, 6. Praznik reformacije (dne 31. oktobra), 7. Dan pred božičem, 8. Prvi in drugi dan božiča.
e) Za državljane islamske vere ti-le islamski prazniki:
1. Prvi dan Mohamedovega rojstva (mevlud), 2. Prvi trije dnevi ramazan-skega bajrama, 3. Prvi trije dnevi kur-banskega bajrama, 4. Prvi dan novega leta.
f) Za državljane židovske vere ti-le židovski prazniki:
1.	Vsaka sobota, 2. Dva prva in dva poslednja dneva pashe, 3. Dva dneva ševnota, 4. Roš - ašana (dva dni), 5. Jon - kipur, poldrugi dan (pol dne pred j on -kipurom), 6. Prva dva dneva in poslednja dva dneva sukota.
Za pravne osebe se smatrajo kot prazniki oni dnevi, ko oblastva po zakonu o praznikih ne posluiujejo.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo' z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 31. oktobra 1931;
III.	št. 61.476.
Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle P. R. Živkovid s. r.
Obrtniki, jačajte naš tisk!
ZINA17KA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d. podružnica LjutUjana
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30—20.	Račun	poštne	hranilnice Stev. 14.003.
Centrala: BEOGRAD	Glavna podružnica: ZAGREB	Podružnica:	SARAJEVO
Daje menične in kredite v tekočem računu obrt-	Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi.	Kupuje in prodaja devize in valute za račun
nikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo	Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in	obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje
tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne	  ...	_	.______________________ .	.	,	_	,
papirje	garancijska	pisma.	vse	ostale	bančne	posle.
f Ivan Krefl
_ Ugled rt brastovški posestnik in krojaški mojster g. Ivan Krefl, ki je bil med prvimi žrtvami strahovite katastrofe prt Celju. Smrt priljubljenega
moža je vzbudila mod braslovškimi ob-čairti in okoličani splošno obžalovanja. Pogreb poikojnilka se je ob veliki udeležbi številnih pokojnikovih prijateljev, zinanoev in drugih občanov vršil v so-bdto na 'braslovško pokopališče.
Zvišanje prispevkov in znižanje dajatev
S 1. decembrom 1931 se ustanavlja za čas finančne krize podaljšanje bolezenskih dajatev od '26 na 52 tedhw.
V bodoče bo torej' imel oboleli član pravico do dajatev (zdravnik, zdravila, hranariua ali bolnica) samo 26 tednov. Od 27. tedna dalje bo morala pre vzeti zanj oskrbo pristojna občina (ubožni list), ki	je dolžna	skrbeti za ubolžne občane v	primeru	potrebe.	Seveda ta
oskiba za večino krajev nima dosti pomena.
Kollilko znaša to zvišanje, je razvidno fe sledeče tabele:
Delodajalec sine delavcu odtegovati tedensko
Mezdni	Tedenska	doslej je od 1. 12. razlika
razred	plaCa	odtego- 31 dalje več
val	odteguje
I. do	48.—	1.13	1.22	0.09
II. od	48,—do	57.60 1.66	1.78	0.12
III. »	57.60	»	69.60	2.	2.13	0.13
IV. »	69.60	»	84.—	2.41	2.57	0.16
V. »	84,—	»	100.80	2.90	3.11	0.21
VI. »	100.80	»	120,—	3.48	3.73	’	0.25
/VII. »	120,—	»	144,—	4.14	4.44	0.30
Vlil. »144,—	»	172.80 -4.94	5.33	0.39
IX. » 172.80	»	204.—	5.97	6.40	0.43
X. »204,—	»	240,—	7.04	7.55	0.51
XI. »240.—	»	2i88,—	828	8.88	0.60
XII. nad 288.—	9.94 10.66 0.70 (V splošnem delavskem žepnem koledarju
si naj čitatelji tabelo popravijo.)
Šivilje in krojači
Od 3. do 23. januarja 1932 priredim
damski in moški prikrojevalo! tečaj.
Poučeval bom po najmodernejši metodi. Priglasitve sprejemam do
1.	januarja 1932.
Natanč. pojasnila daje
TEODOR KUNC
lastnik konces. strok, šole Ljubljana, Sv. Petra c. 4/n.
KROJAŠKE ZADRUGE, ki prijavijo vsaj 15 udeležencev, imajo 40% popusta in se vrši tečaj na licu mesta. KROJNI VZORCI se izvršujejo po meri.
; Prispevi so se torej za bolniško zavarovanje s 1. decembrom 1931 zvišali od 6 odstotkov na 6.5 odstotka dnevne zavarovane mezde.
i
1 Iz zgoraj 'Stoječe tabele je razvidno, v kateri mezdni razred se uvrsti delavca na podlagi tedenskih prejemkov ter koliko sme delodajalec odtegniti od plače delavca na teden v posameznem mezdnem razredu. Tabela kaže tudi primerjalno, koBfco se bo delavcu od
1.	decembra 1931 več odtegnilo od plače kot doslej.
Tarifa za tokomere
Tarifa o pobiranju žigovine in drugih pristojbin za dela, ki jih opravlja osrednja uprava za mere in dragocene kovine
Na podlagi čl. 5 -zakona o upravi za mere im dragocene kovine je minister za trgovino in industrijo predpisal tarifo o pobiranju žigovine in drugih pristojbin za dela, ki jih opravlja osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
/Osnovne tarifne postavke za tokomere z dvema žicama do napetosti 120 voltov znašajo: do 2 amperjev Din 15, do 3 amperjev D,in 20, do 5 amperjev (Din 25, do 10 amperjev Din 30, do1 15 amperjev Din 35, do 20 ampenjev Din 40, do 25 amperjev Din 50, do 50 amperjev iDIiin 70, do 100 amperjev Din 80, do 200 amperjev Din 100, do 500 amperjev Din 200, nad 500 ampenjev Din 400.
Za tokomer s tremi žicami se povišajo tarifne postavke za 30%, za tokomere s 4 ži/cami pa za 50%:
Za napetosti, (ki so višje od 125 voltov vsakega voda at faze, se postavke takole povišajo: do 200 volitev za 10%, do 300 voltov za 20%, do 500 voltov za 30%, do 1000 voltov za 60%, do 2000 voltov za 120%, do 3000 voltov za 180%, do 5000 voltov za 300%, nad 5000 voStov do 400%.
Za periodičnost izpod 42 period ali nad 60 preiod se plača za vsak tokomer še po 20 Din. Za tokom ere s trans-. formatorjem se plača za 50% večja ži-govina kakor je sicer določena za do-tičnii tokomer. Za tolkomer dvojne tarife se plača za 50% večja žii/govina.
Za merila in meritvene naprave, ki se predlo/že v svrho preiskave sistema, ■se pobi/rajo tele pristojbine:
/Za merila in meritvene naprave za merjenje dolžine, debeline, votlosti in /teže Din 200, za dopolnilno preizkušnjo sistema Din 100; za merila za merjenje površin v geodetske, strojne in podobne svrhe Diim 200, za dopolnilno preizkušnjo sistema Din 100; za merila za merjenje površin v industrijske svrhe Din 400, za dopolnilno preizkušnjo sistema Din 200; za prečne tehtnice, tehtnice s skodelicami in mostne tehtnice Din 300, za dopolnilno preizkušnjo sistema pa Din 150. — Za ostale konstrukcije tehtnice Din 600, za dopolnilno preizkušnjo sistema Din 300; za taksam e tre Diin 1000, za dopolinkio preizkušnjo sistema Din 500; za tokometre 1500 Din, za dopolnilno preizkušnjo sistema za Din 750.
Za overovljenje aparatov za kubira-/nije (votle mere) se bo pobiralo: do 100 litrov Din 100, čez 100 dlo 400 litrov Din 200, čez 400 do 600 litrov Din 250, čez 600 do 800 letrov Din 300, čez 1000 litrov Din 50 za vsalkih polnih ali začetih 100 litrov.
Za kemične analize zlitin, zlata, srebra in platine: za anahze zlatih zlitin /po Din 50, srebrnih po Din 20 in za plati/nove po Din 100.
Kadar stranke žele, da bi se overovljenje naprav, preizkušnja sistema njihovih meriil Itd. izvršile zunaj prostorov Osrednje uprave za mere, se morajo obrniti s /pismeno prošnjo na Osrednjo upravo in dati preizkuševalcu brezplačno na razpolago primerne p ostore, potrebno postrežbo in sploh vse, kar je potrebno za preizkuševanje.
Tarifa predvideva pri pregledu in žigosanju tokometrov, če se tek uporablja v podjetjih in ustanovah, ki so last banovin, mest >in občin, popust 10, 30 ali 50%.
ivo Lah. Grafologija našega narodnega gospodarstva
Aristotel je postavil princip, da se ! celota nahaja v vsakem delu organiz-i ma. Dosledno temu se morajo vse last-nos'i celote človeka nahajati implicite med drugim tudi v načinu njegove pisave. Vsak temperament (kolerik, sang-vinik, melanholik in flegmatik) ima svoje posebnosti v načinu pisanja črk, številk in drugih znakov. Isto vellja za vsak karakter, spol, poklic itd. Ni dvoma o tem, da je mogoče človeka bolj ali manj zanesljivo presojati (diagnosticirati in progmosttaiirati) iz njegove pisave. Potrebno je samo pisavo razstaviti in analizirati' po gotovih znakih.
Kompliciranost gospodarskih pojavov je tako velika, da zahteva njihovo /diagnosticiranje dn prognostioiranje razstavljanje gospodarskega procesa na posamezne komponente:	produkcija,
cirkulacija dn konzumpcija dobrin, cene, obrestna mera, število delavcev itd. Vsaka komponenta se spreminja po gotovih pravd/lih ali zakonih, kateri so tipični za njo. Spremembe vsake komponente gospodarskega procesa laliko nazorno predočimo z grafikoni, katere smemo po analogiji imenovati »rokopis gospodarstva«.
Lajlku se zdd skoraj neverjetno, da je mogoče v nepreglednem kaosu gospodarskih potjavov najti kakršnokoli zakonitost, regularnost ali formulo in vendar je tako. Ce pa eksistirajo take zakonitosti in take formule, potem je mogoče iz njih zaključevati na bistvo gospodarskega procesa in celo na njegov potek v bližnji bodočnosti.
Skoraj je odveč naglašati važnost takih študij. Saj je na razvoju narodnega gospodarstva zainteresiran vsak posameznik in vsi ljudje kot celota, V sedanji gospodarski krizi, ki se je začela v sredini leta 1930 ob otvortvi sovjetskega dumpinga z lesom in pozneje še z žitom ter drugimi proizvodi, se je pojavil strah zaradi »bližajočega se konca kapitalističnega gospodarstva in svetovne poplave komunizma«. Koliko je ta strah upravičen na podlagi narod-no-igospodarskih grafikonov?
Jugoslavija še nima konjunkturnega instituta, to> (je institucije, ki bi izčrpno proučevala vse komponente gospodarskega procesa. Vsled tega ni mogoče podati grafikonov iz vseh področij gospodarstva. Lahko pa nudimo grafikon o kretanju pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani zavarovanih delavcev. 'Pripomniti pa moramo, da so podatki šele od leta 1923 naprej popolnoma zanesljivi. Za leto 1919 podatkov sploh nimamo.
Ze na prvi pogled je razviden ritem valovanja števila zavarovanih delav-oev. Manjši in krajši valovi trajajo 12 mesecev. To valovanje povzroča sezij-ska delavnost, v prvi vrsti stavbstvo, gozdarstvo, poljedelstvo, oblačilna industrija itd. Od januarja do junija vsakega leta število zavarovancev narašča. V juliju je opažati majhen prehoden padec. Ta posebnost manjka do
1922 zaradi netočnosti statističnih podatkov in razen tega še v letu 1929 zaradi anomalij, katere je povzročila izredho huda zima. V avgustu doseže sezija svoj maksimum in nato zopet pada do konca leta.
Mnogo večji in neprimerno važnejši so tako zvani- konjunktumi valovi. Izrazito je naraščanje števila zavarovanih delavcev od začetka 1919 do sredine 1923, t. j. 4 % leta. Od sredine
1923 do konca 1925, t. j. 2 % letp sledi padanje zavarovancev. Prvi naš povojni konjunktumi val je trajal torej od začetka 1919 do konca 1925, t. j. 7 let = 4 % +2%.
Drugi konjunktumi val se je začel v začetku 1926. Naraščanje zavarovanih delavcev je trajalo zopet 4 % leta, t. j. do sredine 1930. Od tu dalje članstvo OUZDa zopet pada. Koliko časa bo 'trajalo to padanje? Ali bo sedanja gospodarska kriza zopet trajala 2 % leti?
■Pričakovanje, da se bo sedanja gospodarska kriza končala že k one m 1932, izgleda na prvi pogled zelo verjetno. Ce se oba konjunkturna vala popolnoma ujemata v prvem delu, to je v
'trajanju gospodarskega poleta (vzgona), potem je verjetno, da bo tudi gospodarska depresija (kriza) trajala v ■obeh konjunkturnih ciklih enako dolgo, t. j. 2 % leta. V/rhu tega se je opazilo že pred vojno, da znaša naš konjunk-turni val sedem let. Ne da bi se spuščali v podrobnejše študije, citiramo samo eh odstavek uvodnega članka »Slovenca« od 19. julija 1931 »Kdaj bo konec gospodarske krize?«, katerega avtor očividno ni poznal tozadevnih statističnih podatkov OUZDa v Ljubljani.
/»Raziskovanje gospodarske zgodovine kaže, da nimamo v preteklosti samo kratkih, par let trajajočih dvigov in depreslfj gospodarstva, pač pa tudi gibanje navzgor in navzdol za cela desetletja. Tako vidimo, da smo imel' pred vojno od leta 1895 dalje do 1913 dobo velikega razvoja v gospodarstvu navzgor, ki je hila sicer prekinjena po krizah letta 1900 in 1907. Pirihodnja gospodarska kriza pa bi imela nastopiti leta 1914 (kar so napovedali /narodni gospodarji že leta 1913), toda izbruhnila je svetovna vojna. Oid leta 1870 do 1895 pa je bila v splošnem doba gospodarske depresije, v kateri smo tudi imeli krize ter boljše čase. Zanimivo }e, da so bile tudi v tej dolgi dobi depresije krize v razdobju sedem let in se je splošno smatralo, da je ta doba postala skoraj pravilo za razvoj gospodarstva.«
Približno sedemletno trajanje kon-junkftumega vala so opazovali tudi drugod, in sicer daleč nazaj v zgodovini. Tako konjunkturno valovanje je zasledoval Američan Moore dio leta 1762, in sicer v Uniji, Angliji in Franciji. Pri-i bližalo sedemletni turnus je znan že iz | časov Pliinija, seveda z izjemo, da se I takrat ni nanašal na industrijo', ampak na poljedelstvo. Mogoče je 7 egiptov-i skih suhih in debelih let prvi konjtlnik-I turni ciklus, kar jih je zgodovina zabeležila.
1	(Konec prihodnjič).
Pregled 1000 dinarskih bankovcev
»Službene novine« objavljajo nared-bo 'Narodne banke, glasom katere bo 21. decembra začela pregledovati vse novčanice po 1000 Din ter jih pričela nadoimestovati z novimi, ki bodo starim podobne razen posebnega znaka, ki b r vnešen v nove bankovce. Pregledovanje tisočdlnarskih bankovcev je ukazal finančni minister z naredbo z dne 4. decembra in predvsem zato, da se zaščiti ljudstvo pred ponarejenimi t/isočdinarslkimi bankovci. Narodna banka izjavlja, da bo bankovce pregledovala In zamenjavala do vštevši zadnjega dne v februarju 1932 leta. Novčanice po 1000 Din, ki so bile izročene prometu dne 30. novembra 1920 in ki ne •bodo predložene Narodni banki v pregled in zamenjavo, bodo 1. marca 1932 prenehale biti zakonito plačilno sredstvo v zasebnem denarnem prometu. Narodna banka sama pa jih bo še nadalje sprejemala v plačilo.
Kolektivna obrtna zadruga za sodni okraj Radovljica na Bledu sklicuje na podlagi opozorila sreskega načelstva v Radovljici na dan 27. decembra 1931 ob 3 popoldan v Sokolskem domu na Bledu izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika,
2.	izjava za skupne ali avtonomne obrtne zbornice, 3. raznoterosti. Ta občni zbor je sklican na pobudo zadružnih članov, ki se zanimajo za sistem zbornic, in sicer na podlagi novega obrtnega zakona. — V nedeljo 20. t. m. se bo pa vršil tudi izredni občni zbor Zadruge izvoščkov in avtotaksijev na Bledu ob 2 pop. v hotelu »Lovec« na Bledu z istim dnevnim redom.
Razno
Potrdila o sposobnosti za državne licitacije. Tvrdlke, ki se udeležujejo ofer-'talnih licitacij za državne in samoupravne dobave se opozarjajo na to, da je po razpisu D. R. tar. 195.100 oddelka za državno računovodstvo in proračun v Beogradu z dne 16. novembra 1929 sicer dovoljeno izdajali pristojni trt zbornicam pot/rdlila z veljav-«c'sitjo za dobo treh mesecev, da pa ministrstvo vojske in mornarice zahteva, da se (predloži na liciitadiljah, vršečih se pri vojaških oblasteh tako potrdilo o dobavni sposobnosti, iz katerega mora biti med drugim razvMno, da 93 tvrdka bavj stalno s posli, ki so predmet licitacije in to bas tisitih predmetov, M so v konkretnem slučaju predmet licitacije t. j., da mora biti navedeno v potrdilu dotičino blago, ki ga želi ofePtarct ponudili na datični licitaciji po kakovosti tin količinah. Iz tega sladi, da se permanentna potrdila z veljavnostjo za dobo 3 mesecev pri vojaških upravah ne priznavajo.
Tovarna elektrod na Dobravi. To-
I vama Kranjske industrijske družbe na Blejski Dobravi, v kateri se izdelujejo elektrode in anode za električne peči, Obratuije že dolgo v zelo Skrčenem obsegu, kar so one industrije, ki potrebujejo nljene izdelke, radii obče gospodarske krize omejile ali celo popoilno-ma ustavile Obratovanje. Bati se je bilo, da bo trsba radi tega, tudi obrat na Dobravi docela ustaviti. Da pa to vsaj za zdaj prepreči, je Kranjska industrijska družba sprejela ponudbo za izvrisiiltev večjega naročila na elektrodi za izvoz v Rusijo, čeprav je cena za to naročilo iiz redni;, slaba.
Katerim poklicem pripadajo novi poslanci? Od novih poslancev je 29 bivših ministrskih predsednikov in aktivnih in bivših ministrov, 61 odvetnikov in notarjev, 52 trgovcev lin iindustrijcev, 43 zemljiških posestnikov in kmetov, 22 duhovnikov (19 pravoslavnih in 3 katoliški), 20 profesorjev in učitdjev, 19 županov in občinskih uradnikov, 12 zdravnikov, 12 zasebnih uradnikov, 9 novinarjev, 7 inženjerjev in podjetnikov in 19 državnih upokojencev.
Privilegirano Trgovsko agenturo Jugoslavije v Berlinu je trgovski minister razpustil in prevzame njene posle berlinsko jugoslovensko poslaništvo.
Dobave
Direkcija državnega rudnika Banja Luka 'Sprejema do 24. decembra t. 1. ponudbe iglede dobave 10.000 kg moke, 10 kg izoliranega traku in 1 zaporne za-klolpke.
Direkcija državnega rudnika Breza
sprejema do 30. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg gline, 50 kg terpentina, 600 kg žebljev, 200 komadov smirkovega platna, 200 komadov steklenega papirja, 300 tub sidola, 1500 pil, 400 komadov ščetk za čiščenje bencinskih svetilk, 500 tooimadov lopat, 2500 m bakrene žlice, 430 kg žebljev, 100 komadov rudarskih kladiv, 200 kg vijakov z majicami itd.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. deoambra t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi ter glede
dobave oljne sklopka. Direkcija državnega rudniška Vndnik sprejema do 31. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 380 kg bakrene žice.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 165 m2 šip, ,160 m brezšivnih pocinkanih železmih cevi, raznih pisarniišlcfi potrebščin, 3000 kg bencina, 1 zračnega kladiva ter raznega tekstilnega materijala. (Predmetni icgilasi z natančnejšimi podatki so v pisarn;: Zbornice za TKM v Ljubljani interesentom na vpogled).
NARGČ8TE
Obrtniški koledar za leto 1Q32 pri Zvezi obrtnih zadrug!
: KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
< >
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Ovan •Mihelčič
elektr. konces. podjetje
LJUBLJANA, Borštnikov trg 1
ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene.
Že v 34 arah
kemično snaži, plisira In barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — škrobi in avetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, suši, monga in lika domače perilo
Tvornica ZA DUŠIK D. D
tovarna JOS. REICH.
lulraimr |ugoxlov.
tvornice acetilena in ukilgena d. d.
Pristopajte Obrtniški samopomoči v Ljubljani
DNEVNO sveže PRAŽENA
rUAVA
tadotoltnlet« • avoiimi prvovrstnimi
proisvodit
KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM
■trum	.la(oslavl)«	n«	stotin*
avtosenskih varilcev
la sadita ti»w£rrim mirns, lep« in solntnobel«
acetiiensko
luč
Vsem naročnikom!
Da bo mogoče list redno izdajati, prosimo vse cenj naročnike, da takoj poravnalo zaostalo naročnino.
Uk*riite)te tudi VI sJ1I»t« proizvode t *to)o korist!
{JColinsica tcavat
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA S »OmiGIRIES^II TOG 4	IPOIDIRUŽIMlICAs ILJHJTOMIEIR
Telefon št. 2508	Račun	pri	poStni	hranilnici	v	Ljubljani št. 12.051	Telefon	št.	2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Glavni in odgovorni urednik Ivan M.hedčiC m.1. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Iivan Mihelčič. Tiska Narodna Tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani