Centralno tajništvo je prejelo: mesecu Zakaj so delavske množice zgubile zaupanje v socializem! Oglejmo si malo državno gospodar stvo, kako se zrcali v letnih prora Pregled državnega gospodarstva zadnjih 7 let. čunih v zadnjih sedmih letih po prevratu: Leta v miljonih dinarjev Dohodki Izdatki Deficit Dolgovi Izdatki za vojaštvo % posrednih davkov % neposr. davkov 1919/20 1.195 3.695 2.500 15.000 570 70 30 1920/21 3.994 7.718 3.724 19.000 1.120 74 26 1921/22 7.718 7.718 — 20.000 — 78 22 1922/23 6.934 6.934 — ■ 21.000 — 80 20 1923/24 6.934 6.934 — 25.000 — 84 16 1934/25 10.405 10.405 — 30.000 — 86 14 1925/26 11.910 11.910 — 36.000 2.248 90 10 Iz tega pregleda vidimo, da so se državni dohodki in izdatki silno povečali. Iz zneska nekaj nad 1 milijardo smo prišli na skoro 12 milijard. Povečali so se pa tudi dolgovi: od 15 smo prišli na 36 milijard. SHS je vedno bolj kolonialna država svojih upnikov: Anglije, Francoske in Amerike in tistih naših .-narodnih drža-votvorcev , ki imajo svoje kapitale naložene v tujih državah. Dalje vidimo, da je odstotek- posrednih (= indirektnih) davkov, torej onih, ki težijo predvsem delavno ljudstvo in ki so najkrivičnejši, zra-stel od 70% na 90%! In vidimo, da so se izdatki za vojaštvo silno pove- čali: od pol milijarde na 2%, In vse to naj bi delavce nič ne brigalo? Ali je še mogoče, da bi delavci sledili tistim demagogom, ki govorijo »proti politiki«, da imajo sami proste roke za svojo protirazredno, protidelavsko politiko? Povedali smo, da so se .razredne politične moči v SHS v zadnjih 7 letih silno spremenile. Pred 7 leti je bila srbska buržuazija gospodarsko popolnoma na tleh, a politično zelo slaba. Prečanska buržuazija pod se-kvestrom ali gospodarsko kontrolo in politično odvisna od malomeščanstva. Vse tovarne v Srbiji razrušene, železnice razdrapa- ne, prebivalstvo golo, boso, oropano. Vojska popolnoma onemogla in utrujena od 10-letne vojne. 60% inteligentnih in ročnih delavcev ubitih ter četrtina kmečkega ljudstva pobita ali od epidemij pokošena. Ali tudi prečanska buržuazija je bila uplašena od ruske in madjarske revolucije ter se je bala oboroženega ljudstva, ki je fronto zapustila z orožjem v rokah. Delavno ljudstvo po mestih in na deželi pa je bilo revolucionarno razpoloženo. Trumoma je napolnilo takrat (o Veliki noči 1919) združeno Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov), v kateri so manjkali le Slovenci ter takrat še ostro opozicionalne kmečke organizacije. Že pod vplivom tako razpoloženega ljudstva je bila buržuazija prisiljena dati koncesije: agrarno refor- mo, proporcionalne volitve v konsti-tuanto, delavsko zavarovanje in druge reforme, ki so zaslepile nekatere naše stare voditelje, da so izgubili iz glave glavne socialistične principe. Namesto, da bi ta, za delavsko gibanje tako ugoden čas izkoristili ter organizirali zavedno delavstvo v močne socialistične organizacije, širili prosveto med nje, utrdili gospodarske delavske organizacije itd., so Kristan, Korač in Bukšek vstopili v vlado za neznatne drobtinice. Mesto, da na čelu velikih delavskih organizacij vo- OMelce kupite najugodneje pri J os. Stojinan dijo dalje razredni boj in skušajo z razrednim bojem razširiti koncesije, utrditi delavske organizacije ter izvesti agrarno reformo, delavsko zavarovanje, samoupravo pokrajin itd. — kar je vse na papirju buržuazija v prvem strahu obljubila — so se zdru- Gospodlnje, poskusite Izvrstne testenine, ki se dobivajo zanesljivo samo v originalnih zavojih in pod varstveno znamko: Pregled organizacij SSJ in KOZ od decembra 1924 do maja 1925 (upoštevajo se samo liani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu SSJ in KDZ v Ljubljani). Organizacije Bizeljska Celje Centrala Crna I. Črna II. Globoko Gorje Hrastnik I. Jesenice Ljubljana Mežica Mislinje Sv. Peter p. Gor. škale Škofja va* Štore Tacen Trbovlje Velenje Videm-Krško Vrhnika Zabukovca Zg. Šiška Gorica pri Marib. Sv. Lovrenc n. Poh. Colja okolica Vseh rednih članov Zamudnikov . . . . Vseh članov skupaj -c- g* ra S1 P o Rednih članov je bilo 01 -g O. =3 E CL N 26 36 40 6 7 119 166 60 9 14 70 39 54 60 21 46 90 1 3 50 19 39 90 1 1 40 18 30 80 3 4 20 — — — Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Din 8 10 12 15 20 25 30 40 50 75 100 602 59 30 26 3 11 9 Progresivni davek zamudnikov pristopnina . Centralno tajniitvo je torej prejelo v tem mesecu progres. davka , PoStni** plaiaaa v getaviai. Leto IX., štev. 26. V LJUBLJANI, v soboto 27. junija 1925. Današnja številka Din D50. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168. Naslov za telegrame: >Naprej<, Ljubljana. Čekovni račun št. 13.807. Stane mesečno .... Din 25-— ' za inozemstvo .... Din 35-—• j Oglasi: 1 Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se no priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste, j Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja začasno le enkrat na teden in stane mesečno 6jdinarjev. Cetnils VII., Štev. 26. Četrtkove »Naprejeva" številka izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze Stanc letno 72 Din — mesečno 6 Din žili z buržuazijo in začeli propagirati razredni mir, mesto razrednega boja. Tako se je rodil ministerializein. Za zeleno mizo, proti volji širokih mas, je par voditeljev naše stranke skupaj z buržuazijo odločevalo o najvažnejših vprašanjih. Skupaj s kapitalističnimi strankami so za zeleno mizo sklenili oddati vso moč belgrajski buržuaziji ter so na ta način postali očetje današnjega hegemonističnega centralizma, ki ne more drugače vladati, kakor z reakcionarnimi metodami. Ni čuda, da se je v vrstah delavstva začel širiti odpor proti ministe-rializmu in proti nedemokratičnemu postopanju v delavskih organizacijah, ki je ministerializem rodilo. Na strankinem zboru 1919. leta, ki se je vršil za časa ministrovanja Kristana in Korača, je bilo jasno, da večina delegatov obsoja tako politiko. In vendar je opozicija pod vodstvom Golouha in Petejana dopustila sprejem tako neodločne resolucije, ki je še nadalje omogočila tako politiko, navzlic temu, da je srbsko in hrvaško delavstvo kompaktno bilo proti mi-nisterializmu ter ga na svojem kongresu o Veliki noči v Beogradu eno-dušno obsodilo. Tako ta spor, ki je bil načelen — a ne oseben — ni bil rešen na kongresu. Opozicija se je nadaljevala pod vodstvom Štebija, Žorge, Golouha in Lemeža v ljubljanski organizaciji. Ti so s svoje strani napravili veliko napako, da so razcepili organizacijo, ne da bi pričakali skupnega kongresa in da bi pravilno na kongresu dobili za svoje ideje večino. Tako se je odcepilo takrat, to takrat levo krilo socialistične stranke. Kaj je bilo bolj naravno, kakor, da se je to levo krilo združilo s takrat še kompaktno Socialistično stranko (komunistov) na Vukovarskem kongresu? In vendar so ravno prejšnji voditelji levice temu nasprotovali iz oportumističnih razlogov ter dali na ta način močno moralno oporo desnemu krilu srbskih in hrvaških socialistov (— ki so danes že vsi v kapitalstičnem taboru), in se kmalu na to grupirali v opozicijo in izdali takozvani manifest opozicije. Uspeh pri volitvah v koiistituanto je preslepil večino takratnega vodstva komunistične stranke, da je kljub »Obznani« izključila iz svojih vrst celo opozicijo in s tem dala povod k splošnemu razkolu med delavskim gibanjem v času poostrene ofenzive kapitala. To razkolniško gibanje se je še povečalo za časa terorja in zakona o zaščiti države, ko je bilo stranki onemogočeno vsako javno delovanje. To so izkoristili »levo« - frazerski elementi ter z lažnivimi poročili, mahinacijami in intrigami a deloma tudi s puči vzeli vodstvo stranke v svoje roke ter v kratkem času uničili to kompaktno in široko, dasi še dokaj primitivno revolucionarno gibanje. Marsikateremu delavcu vse to ni znano. Kdor pa je pazno čital »Naprej«, ki je še od vseh delavskih časopisov prinesel najobjektivnejša poročila o vseh teh stvareh, bo ves po-kret razumel. A samo na ta način je mogoče razumeti tudi današnje stanje in nalogo delavskega razreda. Vidimo torej jasno, da so do današnjega stanja privedle zmote, ki so jih krčevito branili starejši voditelji naše stranke. Zmote v delavskem gibanju se lahko obdržijo samo potom demagogije, potom pučev, potom laži, potom prevar in intrig, ali pa potom korupcije. Vse to pa je mogoče samo v oni organizaciji, kjer člani ne mislijo z lastno glavo, kjer ni zavednosti; ker vse to so kapitalistične, a ne proletarske metode boja. Zavednost je glavno. Kdor je zaveden — je organiziran in organizi-> ran samo skupaj'z zavednimi, on hoče sodelovati, a ne samo gledati. Zavednost in organiziranost — to je edino orožje za delavski razred. Socialistične principe je treba poznati ter se po njih ravnati. Če vlada v stranki zavednost in organiziranost (smisel za zavedno organizacijo) potem vlada v stranki tu- di prava proletarska demokracija. Ker ni bilo zavednosti, ni bilo proletarske demokracije pod starim, vodstvom naše stranke. Ker ni bilo zavednosti, ni bilo prave proletarske demokracije v komunistični stranki. Glejte, samo to je treba razumeti in ustvariti proletarske organizacije na teh socialističnih načelih, pa bo delavstvo zopet dobilo zaupanje v socializem. Zaupanja pa ne more dobiti, če ni načela javnosti, potom katerega bo delavstvo uvidelo, da vlada v njegovih organizacijah proletarska demokracija in da torej delavstvo samo v njej odločuje, če le hoče sodelovati. Vse skupaj pa brez poštenosti nič ne pomaga. Zato mora imeti proletarec vero v svoj razred, vero v socializem ter se boriti samo zato, ker je prepričan, a ne zato, ker je plačan. Da bi pa bila izključena vsaka nepoštenost, morajo biti javni računi, mora vladati progresivni davek, se mora vsaka nepoštenost takoj razkrinkati, a ne čakati, da nam ona razdre organizacijo. Naj nasprotniki naši lažejo in obrekujejo naše gibanje kolikor jim drago! Navzlic temu bomo zmagali, ne le zato, ker smo sposobni, temveč zato, ker se držimo načel socializma. In socializem je samo eden, on mora zmagati. Zavedni delavci naj pomagajo, da se to zgodi čim prej. Čim bolj bodo pomagali, tem preje bodo delavske množice dobile zopet zaupanje v našo stranko. (Po govoru s. Klemenčiča v Črni.) 0 domovina, kako si konzervativna! Tako mislim vsak večer in ne morem zaspati. Veseli in žalostni spomini me prevzamejo: kako je bilo, ko sem bil še otrok, ko še nisem vedel, kako se kruh služi — in kako sem polagoma spoznaval sedanji družabni red: na tej strani so bogataši, ljudje, ki imajo denar, blago in pravice, na drugi strani so pa reveži, ki delajo za obe skupini. Delavno ljudstvo dela, dela, pa nima nič od tega, še toliko ne vselej, da bi se krompirja do sitega najedlo, a oni drugi si lahko privoščijo vse. Sedaj, ko za to razliko vem, ko vidim, slišim in čitam, ko občutim sam ta v nebo vpijoči greh, mi srce ne da, da bi ostal miren. Kliče me vest v boj za pravico. Gledam iz daljave v domovino, kako kradejo proletarcem svobodo, ko ima vendar vsak proletarec prav tako pravico do nje, kakor oni, ki nad nami vladajo. Kdo je kriv, da je tako? Tvoja nezavednost, proletariat! Vse to vem in sem o tem prepričan. Občutim, kakor da bi bilo telo prešibko za srce, ki bije za svobodo, premajhna glava za misli, ki se razvijajo o tem, kako krivico odpraviti in skoro obup me navdaja, če bi jih mnogo o tem premišljevalo, bi boj za pravico ne bil tako naporen, veliko lažje in hitrejše bi se bližali cilju, za katerim stremijo že milijoni^ in milijoni zavednih delavcev. A še vedno je več takih, ki križem rok čakajo na odrešenika, od katere strani da bt) prišel, sami pa ne delajo za odrešenje. Kdor le čaka, ne koristi sebi, ne drugim, škoduje pa vsem zavednim. Ko sem čital, da je bila proslava Dela v več krajih prepovedana, me je to silno zadelo. V Celju in drugod niso smeli nesti zastave v sprevodu, drugod niso smeli delati medklicev, kakor n. pr. v Hrastniku, ko je vladni komisar takoj pričel iskati onega, ki je zavpil: Proč z vojno! To je pravzaprav sramota, ki bi jo obsodil ves kulturni svet, če bi le zvedel zanjo. Prav tako strašno je tudi, da je vlada obdavčila delavske zaslužke. Državni dolgovi znašajo 30 milijard in 297 milijonov dinarjev, če prištejemo še Blairovo posojilo, tedaj ima — ah, »domovina« — 36 milijard 112 milijonov dinarjev dolgov! Pri vsem tem se sliši kot komedija, da se repenčijo pobegli ruski fevdalci, generali in drugi reakcionarci v naši domovini, v katero hočejo zanesti caristične metode, kakor g. Ryndin v Mežici. To je sramota, da je kaj takega sploh mogoče, še večja sramota je, da nekateri to še podpirajo! Naj povem, kar mislim sam o vsem tem! — Prvi maj je največji mednarodni praznik, njegovo proslavo je sklenila Internacionala i. 1889, torej pred razmeroma kratkim časom in danes je vendar že znan po vsem svetu. Izmed 365 ozir. 366 dni v letu je samo en sam dan posvečen proslavi Dela! Kaj se pravi, da je posvečen Delu? Vsemu, kar vidiš in slišiš; vidiš hiše, železnice, ogromne tovarne, zrakoplove, ladje, slišiš, kako se vse s hrupom giblje in vrti — vse je naredil delavec. (Seveda se mora šteti k delavcem tudi uradnik in kmet kakor tudi umetnik.) Če bi delo ponehalo, bi razpadlo vge, vsega življenja bi bilo konec. Tak pomen ima delo in tako silno moč. Ko vse to spoznaš in veš, moraš častiti delo, to največjo svetovno silo, in sicer tako, da z dviganjem delavske zavednosti streš okove kapitalizma, ki si prilašča vse sadove dela. Kdor hoče kaj imeti, si mora to z delom priboriti. Posameznik ne more imeti uspeha, zato se moraš organizirati, ne pa čakati na milost!------------ Glede državnih dolgov bi človek nič ne rekel, če bi bile vlade napravile te dolgove v prid vsem državljanom. Če bi se bil ta denar n. pr. uporabil za zgradbo šol, železnic, tovarn in rudnikov! V južnih krajih države imamo ogromne zaloge različne rude, ki mirno počiva pod zemljo, ne da bi imel kdo koristi od nje. Če bi naša vladna gospoda začela na kaj takega misliti in izvrševati, bi imeli naši ljudje delo doma in bi jim ne bilo treba hoditi na Francosko in v Ameriko s trebuhom za kruhom dela prositi, ali boljše povedano: suženjstva iskati! Ni pa pravilno, da je požrl te , ogromne vsote militarizem. Morilno orožje je veliko dražje kakor kladivo, pero ali papir ali plug. In kak velikanski razloček je med delom merilnega orožja in delom kladiva, peresa ali pluga! — Vojno vojni! — Krivično je, da dobe Vran-glovci državne podpore in državne službe. Kaj naj rečemo k temu domači invalidi? Mi moramo pa v tujino za kruhom in čim prestopimo državno mejo, nam še tistih grošev, ki nam pripadajo, ne pošljejo več. Vendar pa naj vladna buržuazija nikar ne misli, da smo še 500 let zadaj, ko so fevdalci delali s kmeti in delavci, kar so hoteli. Smo že tako daleč, da znamo tudi vladati in organizirati boj za pravice. Proletarci! Na plan, da odpravimo ta krivični družabni red! In to ni mogoče drugače, kakor da se organizirate v svoji edini pravi proletarski stranki SSJ in KDZ. Vse druge stranke so fronte proti vam! Mi se pa javno borimo za pravice vsega proletariata. Zato je dolžnost vseh, ki znate čitati in pisati, da poučite one, ki še ne čitajo, kako je mogoče, da od-lože svoje težko breme. Povejte jim, da brez mednarodnega socializma ni rešitve! Zakaj si sicer hodil v šolo 7 do 8 let in si se naučil čitati in pisati, če pustiš, da leži tvoje znanje mrtvo! Čez teden imaš kramp ali kladivo v rokah, v nedeljo vzameš pa liter v roke! Vse to je napačno in škodljivo! Delaj pošteno 8 ur, drugih 8 ur porabi za izobrazbo, čitaj »Naprej«, dopisuj mu, razloži svoje težave in misli, širi zavednost s širjenjem socialističnega tiska — potem boš pa lahko mimo ostalih 8 ur počival v zavesti, da si pošteno opravil svoje dolžnosti! — Fr. Oset. Razno. r Nekaj popolnoma novega je v današnji tabeli. Člana imamo, ki je plačal nad 100 Din. Tega še ni bilo in najbrž niti ne bo zopet kmalu. Kajti le slučajno je imel ta član neki izreden dohodek in ga je pravilno pri-štel k rednemu zaslužku in plačal prispevek od cele vsote 3100 Din (od 3000 Din znaša prispevek za samca 100 Din, od presežka 100 Din pa 10%, torej skupaj 110 Din). Seveda bi bil ta dohodek lahko tudi utajil in plačal svoj prispevek, kakor navadno — pa tega mu njegova socialistična morala ne dopušča, čeprav je prispevek 110 Din pri današnji draginji tudi- za tistega velik, ki ima 3.1G0 Din dohodka. Raznim koritarjem taka požrtvovalnost ne pojde v glavo, zavedni sodrugi se pa nič ne čudijo. Če zaslužijo n. pr. železniški progovni delavci po 800 Din na mesec in plačujejo za stranko po 2 Din, je ta mali znesek zanje gotovo mnogo večja žrtev, nego 110 Din od 3.100 Din. Na tem zgledu se lepo vidi, da je progresivni davek edino pravičen. Žal, da je tako težko računati! Učite se i* potem učite tudi druge. Razlagajt« mesečne tabele! r Politični položaj. Po poročilik buržuaznih listov je politični položaj in njegov razvoj odvisen samo od Pa-šičeve bolezni. V »Slovencu« je g. Pašič zelo bolan, v »Jutru« mu pa gr« vsak dan boljše, tako, da pojde kmalu že na letovišče, kar bi pa kazalo, da ima vendarle »Slovenec« prav, kajti g. Pašič je vselej »bolan«, kadar mu ne gre vse po volji. Gre namreč zopet za odločitev, ali naj gredo radičevci že v vlado ali še vedno- ne. Ker so bili potrjeni vsi njihovi sporni mandati, bi to kazalo, da se radikali s Pašičem polagoma pripravljajo, da se objamejo ž njimi. Na ta trenutek čakajo težko že tudi Prepelu-hovi in Pucljevi »kmetje, obrtniki in delavci«. Pucelj je že prosil za sprejem v radičevski poslanski klub, ker upa, da bo dobil v vladi RR (radičevci in radikali) mandat za eksploatacijo Slovenije, če bodo samostojni de-mokratje potem odleteli iz vlade. Pašič menda še ovira popoln sporazum z Radičem, zato njegovo bolezen tako slabšajo in zboljšujejo. Vladni — posebej — in buržuazni novinarji sploh pa imajo posel, ki jih mora pri pametnih ljudeh spraviti ob ves kredit: dokazovati morajo, kakšna velika demokracija da vlada v državi in da je vse odvisno od Pašiča, to se pravi, da vlada popoln absolutizem. In komur so taki časopisi dnevna dušna hrana, temu se morajo skisati možgani v čudovit »ajmoht«! r Parlament ima že proračunsk® dvanajstine za prihodnje 4 mesece v delu. Zdaj se bo izkazalo, ali je bilo »ogorčenje« buržuaznih strank proti 31/2% davku na delo resno ali samo demagogija. Kajti zdaj imajo priliko, da davek na delo zopet ukinejo in sploh uredijo obdavčenje na pravičnejši način: progresivno. O tem vprašanju je bilo v državi dovolj razburjenih debat in protestov, zdaj jih bomo spoznali v dejanjih. r Interesanten je »Del. kmetski list«. V zadnji številki napada koru-novce in očita njih politiki koketiranje z demokrati. »Socialist« in »Delavec« sta razglasila protestne shode proti davku na delo pod firmo SPJ in GRSJ in na teh shodih so sodelovali tudi voditelji »Del. - kmetskega lista«! Fantje, prej bi bili morali nastopiti proti taki »politični nevtralnosti«, zdaj je že prepozno in ste se že izkazali za pomočnike tistih, ki koketirajo z Žerjavom! To dokažete vselej, kadarkoli napravite en sam skupen korak ž njimi. Demagogija pa je, če potem protestirate, če pa ni demagogija, ste pa revčki, ki se pustite voditi od demagogov za nos! r Na Ruskem, kakor pri nas, je potrebno, da se začno delavci bolj zanimati za gospodarstvo. Če ima samo inteligenca vse v rokah, se da le prerada zapeljati h korupciji. Ne tu ne tam si delavci ne bodo izbojevali načela javnosti, če ne bodo sodelovali. Dnjeprska kovinarska industrija 1 je bila pred vojno v rokah delniške družbe. Uprava te družbe je sedaj na Poljskem, podjetje je pa državna last. Delničarji bi dobili podjetje radi nazaj in Rusija je bila zaradi organizacijskih težav (zavednosti je premalo) že mnogokrat prisiljena odstopiti organizacijo dela zlatemu biču, kapitalu. Nevedneži za pošten kruh ne marajo delati, za zlate denarce pa delajo tudi nadure, magari če se pri tem raztrgajo in polomijo. Tako je Rusija že mnogim kapitalistom dala koncesije in jih bo še dala, ker čez noc ne more iz analfabetov narediti zavedne ljudi. Ta proces podpirajo vsi lenu- hi, ki bi po Kristanovem vzorcu .radi imeli kupe zlata, »da bi postali neodvisni«. V dnjeprskem kovinarskem podjetju so zdaj zasačili več inžener-jev in računskih uradnikov, ki so bili plačani od prejšnje delniške družbe, da so zatajevali pravo stanje in kazali podjetje v slabi luči, češ, ne izplača se, kar prodajmo vse skupaj. Če bi bila vlada SSSR na temelju teh lažnivih podatkov sklenila koncesijsko pogodbo z imenovano delniško družbo, bi bil to na eni strani nov dokaz, da socializem ni zmožen urediti organizacijo dela, na drugi strani bi pa delniška družba »zaradi izgube« plače zniževala in profite izvažala. Do-, tični uradniki in inženerji so tudi' skrivali prave knjige iz predvojnega časa, pravo stanje inventarja, zlasti surovin, in med drugim so tudi skrili 12 pudov dragocene kovine platine (okoli 200 kg). Glavni inženir Šichov in dva knjigovodje so bili obsojeni na smrt, drugi pa vsak na pet let jege. — Tako bi bilo potrebno tudi pri nas zagrabiti korupcioniste. Žal, da za zdaj imamo še celo »socialistične« organizacije, ki se upajo načelo javnih računov pobijati in v zadnjem času so se s temi »socialisti« združili še tudi »komunisti«. Potem se ni čuditi, če delavska podjetja, v katerih ti gospodje gospodarijo, ne pomagajo delavstvu, ampak kapitalu. Če »naše« zadruge, tiskarne, pekarne itd. delajo naravnost protidelavsko politiko. Nedavno je glavni vodja teh buržujskih »socialistov« na občnem zboru neke zadruge javno povedal, da so dobiček'skrili in ga dali v črni fond, da bodo mogli zidati. Če bi imeli v tej zadrugi pošteni delavci večino, bi se to ne moglo goditi. Nemoralno je že to, če kdo misli, da sme okrasti davkarijo, hujše je pa to, da kdor dela črne fonde za zadrugo, jih dela lahko tudi zase in da so ti lahko še dokaj večji. Če dovoli delavstvo, da skrivajo voditelji pravo stanje pred kapitalistično državo, mora vedeti, da taki voditelji lahko skrivajo tudi — pred delavstvom. r V Trbovljah ne bo volitev, dokler ne pristopijo delavci h kaki »državotvorni« stranki. Tako lepo bi bili lahko so šli s svojim poslancem k radikalom, pa niso hoteli. Potem jih je SDS lani 1. junija drugače vabila, pa tudi niso marali. Takoj nato je Žerjavova filialka poskusila z apelom »združiti« delavce pod svoje peruti, pa je združila le našega takratnega predsednika Krušiča s Klenovškom, člani tudi niso hoteli. Letos se je Krušič združil s »komunističnimi« generali, češ, delavci so siti razkola, zato hočejo vsi nazaj k Čobalu — pa ni zopet nič. Končno se je »organizacija« zdaj začela obračati pismeno na naše člane. »Ker te poznamo... te vabimo na zaupni sestanek 29. junija ob 4. popoldne v Delavski dom, tam pristopimo korporativno.« Tako si misli Krušič zbrati nazaj vsaj tisto malo arma-dico, ki mu je ušla, ko jo je hotel prepeljati k Čobalu in Trb. premogokop-ni družbi oziroma Slavenski banki. Vse to dela pod firmo »strokovnega zedinjenja«. In ker rudarji ne verujejo, zato pravi, da tudi v Rudarski zadrugi ne bo zanje delal. Saj še do-zdaj tudi ni! Tam ima vse združene in tudi denarja se precej zbere, kar se odtrgava. 0 tem naj Krušič enkrat kaj napiše, smo zelo radovedni! Dr. H. Tuma v Trbovljah. (Predavanje 11. junija 1925.) Kakor velikanska večina inteli-gentov, tako izjavlja tudi dr. H. Tuma, da ni organiziran nikjer in da ne spada k nobeni struji. Vendar se izdaja za sodruga in hodi predavat o socializmu. Prepričan je, da bo socializem zmagal in zato ga hoče v javnosti na svoj poseben način razlagati, tako, da bo ob priliki zmage lahko trdil, da je že od vsega početka mislil tako, kakor zmagovalci. Ta žalostna misel pa dandanes ni več razširjena le med inteligenco, ampak že tudi med delavci. To je zakrivil razdor. Razdor sam, ne posa-meaii »razdomiki«. Dejstvo, da so socialisti zapustili sodelovanje v organizacijah, to dejstvo je krivo, ne le tisti levi in desni kričači, ki so meta- Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. Ha velite! Ha mala! li baklje v organizacije. Če bi bilo še toliko kričačev, nič bi ne mogli škodovati, če bi bile organizacije močne, če bi bilo delavstvo v njih ostalo in sodelovalo po demokratičnih načelih. Zato je zelo neokusno, če se inteligenti bahajo s tem, da niso nikjer organizirani. Bahajo se s krivdo. Kdor ni nikjer organiziran, je kriv razdora! Če mu noben program in noben pravilnik ni všee, naj si naredi svojega in naj zbere okrog njega vse, ki se s tem programom strinjajo, ne pa da hvali čakavce, ker sam čaka, da se pridruži zmagovalcem. Pri vsem tem pa niti res ni, da bi ne bil nikjer organiziran. Advokati so vsi organizirani, morajo biti; njih strokovna organizacija je prisilna. Najbrž je mislil reči, da razredno ni organiziran, ampak, da cinca med obema Razredoma. Mi niti ne verjamemo, da cinca, ampak se nam zdi, da je popolnoma tam, na oni strani. Kajti vsi nasprotniki razrednega boja so kapitalisti, čeprav imajo svoje organizacije enako po strokah urejene kakor korunovci. Ti so toliko boljši, da se vsaj imenujejo »razredne«, čeprav jim ni za napredek celega razreda. Vsaj besedo imajo, dr. Tuma pa. še besede ne mara. Sicer pa — v Ljubljani je dr. Tuma pristaš Kristan-Korunove enotne razbitosti, le v Trbovljah se mu je zdelo, da je to boljše zamolčati. Predavanje samo je bilo v celoti dobro in poučno. Čim več takih predavanj, tem bolje. Med mnogimi zrni je bilo pa tudi mnogo plev in plevela, kar bodo Trboveljčani razčistili, če bodo pridno rešetali. Največja napaka je bila ta, da je predavatelj hotel hotel umolčati demokratična načela s tem, da je enako pohvalil oba ekstrema: socialpatriotizem in terorizem. Prvega bolj nedolžno, po strani, drugega pa odločno, ker je mislil, da so Trboveljčani teroristi. Tako n. pr. je izjavil: »Meščanstvo ima v rokah vse, tudi šolo, in že tam nam mladino izpridi. Ni izhoda! Z lepo ne pridemo iz tega!«! Da podkrepi to izjavo, je citiral Marksov izrek: »Nikdar ne bo dalo meščanstvo oblasti iz rok brez sile.« Dokazoval je to tudi s prirodo in zgodovino. »Edinole sila je ustvarjala. Pleme je zasužnjilo drugo pleme ,takrat je nastalo prvo bogastvo. Sila je ustvarila novo kulturo. Naš cilj ni le socializem, ampak komunizem. Marks se je imenoval ko-munistaJBrez sile ni nikdar nastalo nič novega, boljšega.« Revolucijo je razložil z zgledom: / »Voda teče. Če jo kaj zajezi, se zbira nad jezom, dokler se nabere taka sila vode, da podre jez. Če ste plahi in obupani, ker je reakcija — mislite si, da ste ta voda, ki se nad jezom zbira!« Tako je dr. Tuma, ki pravi, da ni pristaš nobene struje, skušal še bolj zmešati pojme, zlasti pa je hotel pokazati nasprotje med socializmom in komunizmom. Kakor da bi bil socializem nekaj bolj majhnega, mehkužnega, komunizem pa nekaj velikega, korajžnega. Da pomeni komunizem skupno last delavnih in prometnih sredstev, socializem pa način uprave te skupne lasti, tega ne ve, ali pa noče vedeti, ker ne mara, da bi bili socialisti in komunisti eno, kakor so bili pod Marksovim vodstvom. Marks je res komunist, res je bil pristaš skupne in nasprotnik . privatne lasti, toda ustanovil je socialistično internacionalo in po demokratičnih načelih je v nji sodeloval. Zmotam se je odločno postavil v bran, ne da bi cincal med levo in desno, da se nikomur ne zameri. Zlasti pa ni nikdar priporočal s silo izpreminjati družabni red.. To je gotovo res, da meščanstvo z dr. Korunom, Kristanom in dr. Tumo vred nikdar ne bo samo izročilo oblasti v roke delavstva. Dokler bomo Kristanu prepuščali n. pr. vodstvo Kons. društva na Slovenskem, se gotovo ne bo tega vodstva odrekel. Žida spodiš pri vratih ven, pa ti pri oknu nazaj pride — enako bi bilo, če bi Kristana s silo spodili. Drugače bi se pa dalo rešiti to vprašanje, tako namreč, kakor uči K. Marks: s silo ideje, kadar se te ideje oprimejo mase. Če bi člani Kons. društva ne bili tako komodni in če ne bi čakali, da pojde Kristan sam s poti, ampak bi sami začeli svoje društvo upravljati, v tem slučaju bi Kristan izročil svojo oblast. Bil bi prisiljen, toda ne z nasiljem, ampak s silo ideje. To idejo, ki pomeni največjo silo sveta, hočejo iztrebiti vsi kapitalisti in njih sorodniki. Zato hočejo iz socializma napraviti socialpatriotizem, iz komunizma pa terorizem. Razredni boj v Marksovem smislu bo prej ali slej dobojevan, to je neizbežno. Ali bo prej ali pozneje, to je v rokah delavskega razreda. Čim prej se bo ločil od buržujev, čim prej bo začel svojo skupno last zbirati in jo sam upravljati, tem prej bosta nehali »svetost« privatne lastnine in »pravica« utrgavati delavcu njegovo edino last, uspeh njegovega dela. Dokler se bodo pa mešali delavci med bur-žuje in čakali na drobtinice, bodo ostali brez pravic. Kdor hoče torej pospešiti zgodovinski razvoj, mora revolucionarno sodelovati v razrednih organizacijah. To pa ne pomeni, da mora imeti revolver in bombo, ampak da izpremeni svoje reakcionarne navade; treba je postati resničen komunist, to je, treba je skrbeti za skupno last, ne pa za svojo lastno osebno lastnino. Pa tudi to še ni dovolj. Kajti tako so storili tudi'prvi kristjani in nič jim ni pomagalo. Komunizem sam ni dovolj, tudi socializem mora biti zraven. Ker so bili prvi kristjani le komunisti, so znosili svoje imetje na kup, v upravo so ga pa prepustili duhovni in posvetni gospodi. Rimski cesar je tudi postal »kristjan« in s tem je ubil krščanstvo in njegov komunizem. Treba je skupno last tudi skupno upravljati in to se da edino le potom socialističnih organizacij. Kdor ne mara v teh organizacijah sodelovati, ampak prepušča oblast cesarju, papežu, Kristanu in drugim samodržcem, ta ni ne komunist, ne socialist, ampak hlapec imperializma, kapitalizma, reakcije. Povedati je treba, da je predavatelj omenil tudi slabo stran nasilja, ko je razlagal ruski razvoj v zvezi z italijanskim, ki se je izprevrgel v fašizem. A tudi tu je zopet zavozil v terorizem. Pravi, da je fašizem zmagal zato, ker v Italiji ni bilo nikogar, ki bi se postavil in nastavil svoja prsa. Zelo se moti, če res tako misli! Svoja prsa so Italijani dovolj nastavljali, česar niso hoteli nastavljati, to je bilo povsem drugo! Malih stalnih žrtev niso hoteli prenašati, skupne lasti niso hoteli ustvarjati in svoje komodnosti se niso hoteli otresti, da bi skupno last tudi skupno upravljali. Rešitve so čakali od posameznikov, zato so dobili posameznika Mussolinija na hrbet. Voda, ki se zbira med jezom, je za pravo razredno revolucijo zelo slaba primera. Take vode je bilo za časa francoske revolucije dovolj nabrane, pa delavski trpini niso imeli ničesar od tega, ko so jez podrli; uspeh so po-basali buržuji. Enako je bilo tudi po svetovni vojni. Voda nad jezom namreč molči. Nezadovoljno delavstvo ni nikaka priprava za razredno revolucijo, če se ne zaveda svojih ciljev in dolžnosti. Tudi zdaj je take vode dovolj nabrane, pa enkrat se utrga je* tukaj, drugič tam, nabrana sila »e vali po strugah, ki jih nastavlja kapitalizem, da spelje vodno silo na svoja kolesa. Samo na 8-umik se ozrimo, pa vidimo, da ga bedno delavstvo samo izdaja in krši! Ali pa poglejmo, kako nezadovoljna je inteligenca! Kadar pa kje jez predre, koristi to vselej 1* kapitalizmu. Za jezom voda stoji ia molči, še usmradi se lahko. Zavednih organizacij potrebuje delavstvo, ne pa le nezadovoljnosti V teh organizacijah pa potrebuje prav« demokracije, odkritosrčne debate In resnega iskanja prave poti, ne p« buržujskih pridig, pri katerih prihaja do veljave samo mnenje tistega, ki hoče veljati — več ko drugi. OB L E K C OB„S£c OD MESTNI TRAS -"ernatovkS. Dopisi. I« Mežiške doline. (Zopet žrtev dela.) V torek, 16. t. m. se je v rovu Igerčevo smrtno ponesrečil rudar Jožef Bluder, rudar E. Dretnik je pa bil težko ranjen. Čakala sta okoli 25 minut na eksplozijo naboja, ki ni eksplodiral z ostalimi, potem sta pa šla, da poiščeta »fuksa«, ko sta prišla blizu, je pa nastala eksplozija in nesreča. V zadnjih letih se žrtve dela v našem rudniku vedno bolj množijo — dobički pa tudi. Tudi sedaj bodo ava-lili vso krivdo na delavce, če bi n» bil Bluder že umrl, bi ga morda še zaprli. Vedno »je kriv« tisti, ki je tepen, oni pa, ki tepe, je nedolžna ovca in navadno še priča ponesrečence-ve krivde. Vodstvo mežišk. rudnika opominjamo z vsem poudarkom, naj napravi red, da ne bo več človeških žrtev in invalidov. Tako pa vendar ne gre: Vsako leto se gode nesreč© pri streljanju. Poskrbite za dober razstrelilni material, dajte 'delavstvu tak zaslužek, kakor mu gre, odpravite pretirano priganjaštvo, imejte vendar nekaj človeškega čuta! Priporočali bi nekaterim nastavljencem tudi, da bi šli sami na kako nevarno mesto, pregledali, s kakim materialom in v kakem položaju morajo ljudje delati zato, da lahko drugi svoj »revmatizem« pestujejo in na mehkem foteljčku intrige kujejo. Imamo baje tudi »državnega komisarja« pri rudniku, ki naj nadzira podjetnika — če je to resnica, ali ni potem dolžnost »državnega komisarja«, da gleda na to, kako se godi našim državljanom pri nevarnem delu? Socialistični župan v Mežici, ki hodi v družbi z »državnim komisarjem« denuncirat *. Moderndorferja velikemu županu v Maribor, pa naj se odpelje takoj zopet k velikemu županu — magari na občinske stroške — in naj tam tako vneto zahteva zaščito rudarjev, kakor zaščito svojega županskega stolčka. — Rudarji, opazujte in premislite, kaj se z vami godi in zganite se! Vrhnika. Na občinski seji dne 14. junija je razlagal naš sodr. Langof v imenu organizacije SSJ in KDZ na Vrhniki v svojem referatu: Ukrepi proti brezposelnosti, da ima veleposestnik in tovarnar Lenarčič že več ko dvajset let koncesijo za izrabo vodne moči v »Peklu« pri Borovnici, ne da bi to silo tudi izrabil. Župan dr. Marolt je potrdil to izjavo sodr. Lan-gofa z besedami, da je bila Lenarčiču izdana koncesija še celo vnovič podaljšana. Vprašati moramo g. velikega župana, zakaj se izdaja koncesija ma Hi novo došlo blago za ženske Uglejte Sl lUCil Ul in moške obleke, fine sifone, cefirje, razno perilo i. t. d. po znižanih cenah v manufakturni in modni trgovini V zsiogi samo pristno češko in angleško blago. — Postrežba solidna. 18 let priznane kapsule „LARUC!H“ zdravijo nojsigumejše gnojno kapavico (triper) in bolezni mokrii. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA. Domače sredstvo katero Vam je potrebno in ki bo tudi pri Vas ob vsaki priložnosti pokazalo svoje bolečine olajšajoče dejstvo, je: LEKANAR)A FELLER-JA ELSA-FLUID. — Vrelec moči! — Že 26 let izkušen in priljubljen! Znotraj za želodec, pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Hitro deluje kot sredstvo za drgnenje pri revmaiičnih bolečinah in v vseh slučajih, kjer je masaža potrebna! Odstrani nahod instori neobčutljivega proti mrzlem zraku, je enako dobro za oči, ušesa, zobe, glavo, usta in grlo! Z zavojnino in poštnino stanejo: 1 paket s 6 dvojnat. ali 2 specialne steklenke 62 Din. 2 paketa s 6 dvojnat. in 2 specialne steklenke 96 Din. 3 pakete s 12 dvojnat. in 2 specialne steklenke 130 Din. 6 paketov s 18 dvojnat. in 6 specialnih steklenk 240 Din. E1IGEN V. FELLER, lekarnar v Stubici Dorijl, Elsatrg 252 Hrvatska Za nadopolnitev paketa se priporoča: ELSA-ŠVEDSKE-KAPLJICE za želodec, ki pospešujejo prebavo. ELSA-ZAGORSKI SOK proti kašlju in bolečinam v prsih. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKIIŠ, LJUBLJANA Mestni trfj štev. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli j_ velikosti po najnižji ceni. . je edino le Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago Josip Peteline, Ljubljana (b,,IU PrcJern°- Najboljši šivalni stroj Grietzner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah vega spomenika) Češko sukno, žensko volneno blago, perilo, platno, hlačevino, tiskovino itd. kupite v prvovrstni kakovosti najceneje j v Celju pri „Solncu“. Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik. s s ga ostanejo ve- Trajne vrednosti rr;:■ bra, ker obdrže še po proteku mnogih tet svojo prvoino vrednost, 'lire, verižice, prstani, zapestnice kakor tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina, nakit in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovosti dobi se dobro in poceni pri Ivrdki Suttner —-Zahtevajte divno ilustrirani cenik, za katerega je treba poslaii samo 2 dinarja na: Odpošilialnico ur H. Suttner Ljubljana štev. 990 (Slovenija.) Za udobnost odjemalcev se morejo za nadopolnitev paketa primotati tudi dobra in fina Elsa-mila lepote in drugi kosme* tični preparati lekarnarja Fellerja. Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrže tudi vašega denarja ne marajo.” fclstrezslte Jim! 20 m močnega cefirja Din 240'—, 20 m trpežnega oksforta Din 290'—. 20 m močne modrovine (druk) Din 290-—, 20 m krasnega kambrika za otročje in ženske obleke Din 240'—, 10 m hlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 350'—, 20 m belega platna Din 230’—, 20 m sirovega platna Din 180'— razpošilj a veletrgovina R. Stermecki, cene a. 23 Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene. Bolni živci! Kolikor dni v letu, toliko je postaj trpljenja za nervoznega, kajti slabi izčrpani živci zagre« nijo življenje in povzročajo zelo Številu > bolečine. Zbadanje, omotica, strah, glavobol, brnenje {>o ušesih, trepetanje oči, težave pri prebav-janju, pomanjkanje spanja, potenje, vbadanje v mišicah, nesposobnost za aelo In mnogo pojav so posledice izčrpanih bolnih živcev. Kako se rešimo te nesreče? S pravim KOLA-LECITHIN, ki je za človeštvo vir dobrote. Pospešuje na čudežen način funkcije telesa, krepi hrbtenični mozek, možgane, mišice in ude ter daje moč in veselje do življenja. V boju za zdrave živce napravi pravi KOLA-LECITHIN mnogokrat čudeže, vodi bistvene hranilne snovi do skrainih točk proizvodne krvi, poživlja in ohrani mlaaost in svežost. Sicer se pa zamorete sami prepričati, da se Vam nič neresničnega ne obljubuje, ker v naslednjih dveh tednih pošljem vsakemu kdor mi piše popolnoma brezplačno in franko majhno škatljico KOLA-LECITHIN in knjigo nekega zdravnika z mnogostransko dolgo preizkušnjo, ki se je sam boril s to boleznijo. Sporočite mi takoj Vaš natančen naslov, nakar Vam obljubljeno pošliem takoj popolnoma brezplačno. Založba: E. PASTERNACK, Berlin S. 0. Mlchaelkirchplatz 13, Abt. 762. UČITE£1SKA TISKARNA ■BKTiJ.: . Ilub^ana — Frančiškanska ulica štev. © regtolrovmui cadrug« m omejeno Eavemo, Tiskovine m M«, igpanthn tat orade, aajmodernejic plakate ta vabila za veselica, late« sakiJaSka. Najmodernejša uredba za tiskanja Časopisov, kajig, brošur itd. STEREO TIPI J A LITOGRAFIJA Miroma zakaj se podaljšuje človeka, ld (a ne misli nikdar izrabiti? Zakaj »a Lenarčiču ta koncesija ne vzame, ali pa določi kratek rok, da začne vodno moč tudi izrabljati? Čemu leži torej vodna moč mrtva? Če Lenarčič as misli ničesar storiti, naj se razveljavi podaljšanje koncesije in javno razpiše oddaja te vodne moči. Boljše je, da se dela z inozemskim kapitalom in pridejo brezposelni do za-riužka, ko pa da leži vodna moč kot mrtev kapital. Vprašamo dalje, ali je j. velikemu županu znano, da isti Lenarčič ovira izrabo vodne sile na »Pritiski« na Ljubiji v vrhniški obči-ai, kjer je stala nekdaj žaga in jo je pustil Lenarčič propasti, ker je z nakupom 6 deležev dosegel več ko polovično večino deležev (54 od skupnih 100). Tudi ta vodna moč je sedaj neizrabljena. In sedaj se g. Lenarčič poteguje za nov projekt oziroma ovira zgradbo Kressovega projekta (izrabo padca Unca). Kresov projekt se obravnava že 14 let, Lenarčičev pa niti ni preiskušen. Govori se tudi o neki tesni zvezi g. Lenarčiča ml. z elektrarno na Fali. — Z ozirom na ta dejstva je sklenil vrhniški občinski odbor na predlog sodruga Langofa »oglasno, da se pošlje g. velikemu županu spomenico, da se naj Lenarčičevi načrti za nekak njegov novi pro- jekt zavrnejo, že izdana koncesija Kreeeovemu konzorciju pa se potrdi, zahteva naj se pa od projektantov, da podeljeno koncesijo tudi izvedejo. G. Lenarčiču pa itak še ostaneta dva projekta v izvršitev: v Peklu in na Pritiski in menda še tretji v Krškem. Ko bo g. Lenarčič to izvršil, bomo radi vzeli besedo nazaj, ki smo jo nekje zapisali, da je on le »mož projektov«, pisatelj znamenite brošure: »Misli o agrarni reformi«, »O zlati valuti« in tisti podjetnik, ki je pred leti imel tako malo zaupanja, v dinar, da je prodajal parkete v dolarjih in švicarskih frankih. — Organizirani člani SSJ. s Zbiralni listek olajša zaupniku, podblagajniku in blagajniku delovanje. Krajevni odbori naj poskrbijo, da jih imajo vedno pravočasno na razpolago. Delo si moramo med seboj deliti in olajšati. Le na ta način bo mogoče odpraviti zamudnike. Če bi teh ne bilo, kje bi že bili! Lastnik: »Sloga«, r. z. z o. p. Izdajateljica in odgovorna urednica: Iza Prijateljeva (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne >Merkur« v Ljubljani. 27. VI. 1925—2400. POPRAVILA Mehanik Ivan Specialist za pisarniške stroje Maribor samo Vetrinjska ulica št. 30 Telefon Stev. 434.