r Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva spise, » oceno poslane knjige itd. je pošiljati ssrao na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse poJiijatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leia .... 5-— „ četrt leta .... 2'50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h dvakrat. . 12 „ trikrat . . 10 II M » II II II za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. v Črtani § 45. in še nekaj. Okrajne učiteljske konference bodo odslej — kakor je sklenil c. kr. dež. šolski svet — menda le vsako tretje leto — vkljub § 45., ki ukazuje, da mora biti v vsakem okraju najmanj po ena konferenca na leto. Ugibaii smo to in ono, zakaj so klerikalni mogotci tako ukrenili. Eni so trdili, da konference preveč stanejo in da bodo denar rajši obrnili za Lampetovo elektriko, ki bi bolj razsvetlila naše ljudstvo nego šola. Ako kje. je seveda treba šte-diti pri šolstvu! Drugi pa so trdili, da se klerikalci grozno boje šole in izkušajo zaradi tega kar najbolj mogoče ovirati njen razvoj. Dasi je verjetno prvo in drugo, vendar niti prvi niti drugi niso uganili pravega. Šele sedaj se je razvedelo, da so sistirali ravno letos konference edino le zaradi dveh novih nadzornikov. Ker so dobro vedeli, kake »strokovnjake« so predlagali, je bilo treba pač tudi ukreniti, da pridejo tem manj pred zbrano učiteljstvo, ki bi glede strokovnega znanja obračunalo z njima. Konferenca je nekak izpit za nadzornike., in tega sta se zbala Simo in Štrukelj, ter sta milo prosila klerikalne kolovodje, naj njima na ljubo sistirajo vsaj letošnje konference. Ampak nervozni Simon in naduti Štrukelj pa naj se le pridno pripravljata, zakaj do pičice bomo pretehtali in precenili njiju znanost in zmožnost. Simon — une persone modeste an delà de toute expression — je bil od partedenskega nadzorništva tako upehan, da je moral takoj na daljši dopust; Štrukelj — il est célébré par son savoir — je učenost samo povohal. To ga je tako omamilo, da je vegitiral na pripravnici. Toda čemu štu-diranje! Saj ga še v Ameriki ne zahtevajo! Da si le dovoli natrpan s klerikalnim prepričanjem, pa si že tudi dovolj usposobljen za tako mesto. Da, res! Je pač uboštvo v klerikalnem taboru! Letos so nagnali nekaj brihtnih skupaj v Ljubljano, da tam pod devizo meščanskega tečaja ubijajo čas — a nara- ščaja le ne bo. Kako pa tudi! Ljudje, ki jim je mari le zlata skleda, se ne bodo nikdar resno brigali za učenje. Njihova edina skrb je zlata skleda. — Drugič pa tudi ljudje, ki menjavajo svoje mišljenje, sami jasno dokazujejo, da v njihovi glavi ni vse v redu in da se vse njih mišljenje koncentrira edino le okrog zlate sklede. Zato ni nič čudnega, če so tudi preko § 45. potegnili črto! * * * Ob tej priliki se nam zdi potrebno povedati, kako je prišel Štrukelj do nad-zorniškega mesta. Naučni minister Hus-sarek ga na noben način ni hotel imenovati. Turk je bil kot nadzornik tako dobro zapisan, da je hotel minister njegovo imenovanje obnoviti. To je tudi pl. Hu&-sarek povedal dr. Šusteršiču, ko je prišel ta k njemu posredovat za Štruklja Ko je bilo vs)e Šusteršičevo prigovarjanje zaman, in je minister še vedno vztrajat na tem. da ni nobenega povoda, da bi Turk ne bil več nadzornik, je izpregovo-ril dr.. Šusteršič take besede: »Ekscelen-ca! Lahko imenujete Turka. Ampak ako storite to in prezrete Štruklja, potem naj vlada ne računa na naše glasove!« Tega noža, ki ga je deželni glavar kranjski in zaupnik krone naistavil na grlo avstrijskemu naučnemu ministru, se je poslednji tako ustrašil, da je žrtvoval izborno kvalificiranega Turka politiške-mu petelinu in pedagoškemu abecedarju Štruklju. Štrukelj je torej tista cena, ki so se zanjo klerikalci udinjali vladi. Pa povejte, ako ni res tako! -\ Vzgajajmo varčen zarod! K temu geslu sem stavil o priliki bin-koštnega zborovanja delegatov sloven. štaj. učit. Zveze predlog, pri katerega utemeljevanju sem se skliceval na članek, ki sem ga objavil v Koledarčku Učiteljske in gospodarske kreditne zadruge v Celju za leto 1913. Ker pa je pri tej priliki mnogo tovarišev izjavilo, da tega koledarčka ne poznajo (vkljub temu, da se je brezplačno razposlal na vse slov. šole štajerske v toliko izvodih, kolikor je na dotični šoli učnih oseb), dovoljujem si ta članek objaviti še tukaj. Mogoče, da le pade kako zrnce na rodovitna tla. Vzgajajmo varčen zarod! Vsak otrok naj bi imel svojo hranilno vlogo. Učitelj, ne utrudi se pri stremljenju za tem načelom! Nagovarjaj otroke, da ti znašajo svoje prihranke, ki so jih pridobili kot denarna darilca, napitnino, zaslužek, nagrado ali na kak drug pošten rtačin. Čebelica jim bodi vzor: Če prinašajo po vinarjih. nič ne de. Ni odvisno od tega. koliko otroci na stran devajo, ampak gre predvsem zato. očuvati jih, da niti enega vinarja lahkomiselno ne potratijo. Najnižja hranilna vloga je 1 K. Prva na hranilno knjižico naložena kronica je lahko za otroka temelj njegovi poznejši sreči. Neverjetno velika vsota narodnega kapitala se bo naložila na obresti, če se cenjeni tovariši, cenjene tovarišice, le malo pobrigate. Računajmo! Okroglo 600 nas je pri Zvezi. Vsak naj povprečno nagne le enega otroka, da naloži povprečno letnih 10 K. To je na leto 6000 K, v .desetih letih 60.000 K naloženega denarja. Ako vsak nabere letnih 50 K prihrankov, je pa to v desetih letih 300.000 K. Mnogo otrok že ima svojo hranilno knjižico pri domačem denarnem zavodu. Dobro! Toda nove vloge nalagajte tudi pri »Učiteljski gospodarski in kreditni zadrugi v Celju«. Poslovanje je enostavno. Čim se nabere več denarja, ga pošlješ po položnici na .zadrugo, na dopisnici pa-naznaniš imena vlagateljev in visokost vlog. Čez nekaj dni se ti dostavijo knjižice. Tako se ponavlja. Nalaganje pri Zadrugi namesto pri domačem denarnem zavodu je za otroka v enem oziru boljše. Izkušnja namreč uči. da se češče zgode slučaji, da otrok po vinarjih znaša, da naloži pri denarnem zavodu prvo hranilno vlogo, a kmalu pride brezskrbna mati, pa vzdigne ves prihranek. Pri naši Zadrugi bi šlo to težje. Tovariši, tovarišice, prečitajte in uva-žujte te vrstice! Franc Brinar. Dostavek uredhištva: Z isto pravico. kakor priporoča tovariš Brinar celjsko Zadrugo, smemo priporočati starejši svoj denarni zavod — Hranilnico in posojilnico Učiteljskega konvikta v Ljubljani. V tem pogledu moramo pač puščati učiteljstvu svobodne roke in ne smemo prezirati ali celo zapostavljati tega, kar je že dolgo naše. Mi smo bili že od vsega početka proti cepljenju slabih svojih materialnih sil in smo še danes istega mnenja. Bolgarsko-srbski spor med učenjaki. Bel grad. 10. junija 1913. Srbska kraljevska akademija znanosti in umetnosti v Belgradu razpošilja to-le izjavo: »Bolgarska akademija znanosti je poslala vsem slovanskim akademijam deklaracijo, v kateri protestuje proti delovanju srbskih politiških in vojaških oblasti v Makedoniji. Ona obtožuje te oblasti, da ne spoštujejo narodnih čuvstev makedonskih Slovanov, ki so po njenem mišljenju čisti in nesporni Bolgari, istočasno pa napada srbsko vlado zaradi njenega stališča v vprašanju politiške bodočnosti zapadne Makedonije. Srbska kraljevska akademija znanosti in umetnosti ne more ostaviti te deklaracije brez odgovora. Ona nima namena, da po zgledu bolgarske akademije brani z bolj ali manj znanstvenimi razlogi politiške tendence svoje vlade in da vi tem trenotku politiškega nesoglasja med Srbijo in Bolgarsko pričenja z bolgarsko akademijo kako znanstveno diskusijo, ki bi sedaj manj, kakor kdaj prej mogla biti objektivna. Toda srbska akademija ne more, vztrajajoč strogo na svojem znanstvenem stališču in uvažujoč samo interese one zveze, ki se je v zadnjem času zasnovala med slovanskimi akademijami, ne da bi protestirala proti poizkusu bolgarske akademije, da bi to zvezo takoj pri njenem prvem koraku zapletla v razpravljenje politiških vprašanj;. Ako bi bila bolgarska akademija predlagala ostalim slovanskimi akademijam. LISTEK. t Emil Hojak. Nepričakovano je usahnilo mlado življenje v vrstah našega stanu. Življenje, polno upov in nad. Bitje v najlepšem cvetu mladosti, spoštovano in priljubljeno od vseh. je odšlo v mrzlo naročje svoje matere — zemlje, in kdor je poznal zdravo osebo lepe in krepke postave, je sle-brnega presenetila vest. da je v noči od 30. na 31. maja nagloma izdihnil svojo dušo — od kapi zadet — mlad. komaj 25 let star mladefiič, tovariš Emil Hojak. Pokojnik je bil priden, vesten in delaven učitelj, ki se je čedalje bolj izpopolnjeval in izobraževal. Poln je bil tudi lepih lastnosti, radi katerih se je vsem1 prikupil. S svojo vljudnostjo, prijaznostjo in vesejim značajem si je znal pridobiti srce vsakega, s katerim je občeval. V družbi ie bil vselej zabaven, trezno vesel med veselimi. Prepeval je rad pesmi, skladal in spesnil je več takih, ki jih je poslej večji-del priobčeval v raznih listih, kakor v »Slovanu« in dr. — Najrajši in čestokrat se je veselega srca zabaval v družbi med svojimi kolegi, ki jim je bil priljubljen zaradi svoje kclegialnosti. — Pa tudi resen, stvaren in objektiven je v govoru. kadar je bilo treba. — Saj: ni čuda potem, da je slehrnega. ki je poznal to osebo — toliko bolj potrla vest o njegovi nagli smrti in vsak si domišlja, da tovariš Emil živi še kje med živimi. — Služboval je šele drugo leto v Levpi v goriškem okraju. S prihodnjim šolskim letom bi bil na lastno željo premeščen v svoj rojstni kraj in v jesenskem trminu bi prebil izpit učne usposobljenosti. Imel je načrtano lepo bodočnost — a usoda mu je načrte prekrižala — in bodočnost je padla z njim v hladno jamico. Njegovega pogreba dne 2. junija t. 1. se je udeležilo vzlic delavniku mnogo domačega občinstva, dokaz, kako spoštovan in čislan je bil pokojnik pri domačih ljudeh. — Na čelu izprevoda je korakala šol. mladina. Prišlo je okrog 32 tovarišev in tova-rišic izkazati mu poslednjo čast. V imenu teh se je poslovil od njega tovariš A. Vrč, nadučitelj v Kanalu. Pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču so mu peli domači pevci in učitelji-tovariši srce pre-tresujoče žalostinke, ob katerih tožnih zvokih je za,lesketalo veliko solz med navzoči. Krsta je padla, in grude glas je tožno in zamolklo odmeval v pozdrav. Nato so se spremljevalci razšli, potolaženi z zavestjo, da smo dostojno počastili pokoj- nikov spomin in da se z njim nad zvezdami vnovič snidemo. Čast Tvojemu spominu! O Emilu Hojaku smo prejeli z druge strani še te-le vrste: Kadarkoli sem Te pogledal sem se vzradostil: vendar eden, ki nam že lice priča, da nam bo pel o zdravju, vendar eden izmed onih redkih rojenih pesnikov, ki jim vse sile prevar in spoznanj ne morejo ukrasti rdečice in zdravja lic. Pa je prišla vest, da si se nenadoma poslovil. Zadela me je tem bolj, ker je bila suha in brez vsakega priznanja, kot bi izgubili s teboj le človeka. Zapuščina po Tebi je majhna, zakaj še mlad si odšel. A kar si zapustil, zadostuje* da Ti ohrani ime. Stal si na križpoti: Oj, oblaki nad vrhovi in v oblakih vi gradovi, kam? Sam si si vedel odgovor: stopil si k oknu in zaukal v svet. Komaj si se okrenil, si pogledal smrti v obraz. Mir s Teboj tovariš! V svojem spominu Te ohranim močnega in velikega. Zakaj zmagala Te je tista velika, mogočna smrt — niso Te ubili pritlikavi ljudje. J. Ribičič. Socialna Matica. Spisi Socialne Matice za 1. 1913. izidejo koncem tekočega poletja ali začetkom novega šolskega leta. in sicer: 1. Dr. Kari Slane: Zadruga. 2. Dr. Ivan 2mavc: Ozdravljenje socialnega življenja. 3. Prof. Ferd. Seidl: Geološki izpre-hodi. 4. Dr. Fran Ilešič: Jugoslovansko vprašanje. 5. Dr. Ferd. plem. Šišič: Politiška zgodovina Hrvatov od 1. 1867. do danes. Poslednje imenovani spis izide v hrvaščini. Samo po sebi se razume, da dobe člani kakor pri Matici Slovenski in drugod običajno ta izdanja za svojo članarino in ijm ne bo treba spisov še posebe plačevati. To je potrebno omeniti, ker smo dobili nemalo vprašanj, je li se izdanja plačujejo posebe poleg članarine. Dotičniki, ki so plačali članarino za Prosvetno knjižnico, se smatrajo za člane Socialne Matice ter dobe njena izdanja za to leto, ne da bi jim potreba še posebe plačevati udnino. To smo v dogovoru z založništvom Prosvetne knjižnice ukrenili, da naročniki tega podjetja, ki je zamrlo v kali, ne bodo oškodovani. — Doslej je priglašenih nad 300 članov, k tem se prišteje nad 150 dosedanjih naročnikov Pro- naj se v Makedoniji organizirajo skupne znanstvene ekspedicije, ki bi naj brez vsake poiitiške tendence, v zgolj znanstvenem interesu zbirale material za rešitev spornih etnografskih vprašanj o makedonskih Slovanih, bi se srbska akademija čisto gotovo ne odtegovala od tega skupnega znanstvenega dela. Namesto tega pa bolgarska akademija poziva slovanske akademije, naj v imenu etnografske pravice, kakor jo specialno pojmujejo Boilgatli, obsodijo poli-tiško postopanje srbske vlade in srbskih oblasti. Ne ozirajoč se na to, da govori bolgarska akademija o tem postopanju na podlagi nepotrjenih časnikarskih in drugih poročil, se srbska kraljevska akademija omejuje na izjavo, da ne more biti naloga takšnih znanstvenih korporacij, kakršne so slovanske akademije, da bi presojale politiško postopanje kakršnekoli vlade, marveč, da so zvezo slovanskih akademij njeni ustanovitelji zamislili kot čisto znastveno organizacijo, a ne kot nekako razsodišče, pred katerim bi se naj razpravljali spori med posamnimi slovanskimi državami.« Naše stališče o tem vprašanju je tako: o politiških vprašanjih naj razpravljajo in razsojajo politiki, znanstveniki in učenjaki pa se naj v te posle ne vmešavajo. Kako si znajo na Koroškem pomagati! V Klobasnici je šel jeseni minulega leta nadučitelj Zenkl v pokoj. Dež. šolski svet je namestil neko suplentinjo ter razpisal nadučiteljsko mesto. Zahtevali so znanje slovenščine. Za mesto so prosili trije učitelji, med temi dva Slovenca, ki imata izpit iz slovenščine. Ta dva bi morala priti torej v poštev — a pri enaki kvalifikacijti odločujejo službena leta. V tem slučaju bi bil torej imenovan Slovenec, ki ima izpit iz slovenščine in je tudi drugače sposobnejši zaradi svojega znanja v sadjarstvu. To pa se ne sme zgoditi. Volksratova želja je. da nadučiteljem v Klobasnici postane šolski vodja J. Fleist iz Kasaz, ki je nemškutar. da bi pomagal na noge obnemoglemu nemškutarstvu. Ker pa ta nima izpita, bi ne mogel priti v poštev. Da jse pa vendarle ukrene nekako, se je sklenilo imenovanje nadučitelja zavleči tako dolgo, dokler Fleist ne napravi izpita iz slovenščine, kar se zgodi prej ko ne v jeseni. Mi pa smo radovedni, kdajj bo konec teh nekorektnosti in krivičnosti, in kdai nehata deželni šolski svet in dež. šolskj nadzornik Benda biti dninarja »Volksra-ta« ? I Dokler bomo imeli tako vlado in tako svoje parlamentarno zastopstvo na Dunaju — nikoli! _ Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Jubilejski koncert naše »Zaveze«. Skupna pevska vaja za jubilejski koncert se je vršila na binkoštni torek v pevski dvorani »Glasbene Matice« v Ljubljani. Pevska vaja je trajala zjutraj od 9. do 12. ure, popoldne pa od 2. do 4. ure. K sodelovanju jubilejskega koncerta se je priglasilo 30 sopranov, 20 altov, 30 tenorjev in 60 basov. Je to sicer lep pevski zbor, a za ogromno in skrbno delo, ki ga je imel koncertni odsek, še davno zlasti število sopranov in altov ne odgovarja bogatemu pevskemu materialu, ki ga ima učiteljstvo v svojih stanovskih vrstah po svetne knjižnice in 250 narodnoradikalnih starešin, tako da znaša sedanje stanje članov 700, med njimi 12 ustanovnikov. Dosedanja poverjeništva Socialne Matice so sledeča: Gorica: Birsa, Učiteljsko društvo, Urbančič. P a z i n : Saša Šantel. Ljubljana: Ante Beg in odborniki. Kranj: Dr. Dolar, dr. Marn. Novo Mesto: Dr. Slane, dr. Ke-lemina. Idrija: Dr. Lončar, Gangl. Ribnica: Viktor Grčar. Celje: Dr. Božič, dr. lirašovec. Maribor: Dr. Pivko. Slov. Bistrica: Otilija Feigl. Ljutomer : Josip Bankart. Dunaj : Slovenija. Radgona: Janez Ev. Štuhec, Križamo. Trbovlje: Fran Oset. Trst: odborniki. Omeniti je, da so nekatera poverjeništva že doslej razvijala prav živahno delovanje ter nam pridobila mnogo članov; druga delujejo zopet srednje; nad polovico pa nam ni poslala še nobenega poročila. vseh slovenskih pokrajinah. Od vseh 140 priglašencev se je udeležilo pevske vaje 82 pevk in pevcev. Nekateri priglašenci s Štajerskega so opravičili svojo odsotnost, ker so imeli ta dan že pouk. Istotako se je vzelo na znanje opravičenje Trža-čanov, ker so imeli prav tedaj v Trstu nekateri mnogo opravka ob priliki koncerta ljubljanske »Glasbene Matice«, vrhu-tega bi jih vožnja k naši skupni pevski vaji vendarle preveč stala. Binkoštna pevska vaja je uspela nad vse pričakovanje prav dobro. Pevovod-stvo ie v srečnih rokah veščega in ne-utrudljivega ljubljanskega učitelja Frana Marolta. Večina je preštudirala vse skladbe, ki so določene za koncert, prav natančno že doma. Koroške in slovenske narodne pesmi so se pele po navodilu sesta-viteljev O. Deva in J. Žirovnika; navzoča skladatelja E. Adamič in F. Juvanec pa sta izrekla na željo pevovodje svoje stro-kovnjaško mnenje, kako naj bi se proizvajali njiju skladbi. Za jubilejski koncert je obljubila svoje sodelovanje odlična koncertna pevka gospa Mira Costaperaria-Devova iz Trsta, naša bivša koleginja. Pogajanja pa se vrše ravnokar z dvema gospodoma, da prevzameta solo točki na klavirju, oziroma na goslih. Najkasneje do 15. julija t. 1. dopošljejo vsi ti sodelovalci natančen vzpored proizvajajočih skladb. Okrajni društveni predsedniki in pevovodje naj poskrbe, da bo v vsakem okraju do koncertnega nastopa vsaj še po ena okrajna pevska vaja. Kjer pa je v enem okraju premalo glasov, tam naj se združita k taki pevski vaji po dva okraja. Vsi priglašeni pevci in pevke, ki re-flektirajo ob jubilejskih dneh na prosto stanovanje, ga dobe brezplačno po posredovanju pevskega odseka, za kar se je treba zglasiti reflektantom najkasneje do 1. avgusta t. 1. Na željo pevskega odseka se je preložilo jubilejsko zborovanje na 6. in 7. september. V mesecu avgustu so navadno Ljubljančani na letoviščih, avgustovo vroče vreme pa neugodno vpliva tako na pevce,, kakor na dober obisk občinstva. Koncert se vrši nepreklicno v Ljubljani v »Narodnem domu« dne 6. septembra ob 8. uri zvečer. Generalna pevska vaja se vrši isti dan dopoldne od 9. do 11. ure, popoldne pa od 2. do 3. ure. Pevke naj pridejo h koncertu po možr nosti v belih, pevci pa v črnih oblekah. Pevk v mešanem zboru je na vsak način premalo. Če ve kdo za kakšno so-pranistinjo ali altistinjo, ki se h koncertnemu sodelovanju še ni priglasila, naj jo pregovori, naj se nemudoma priglasi. Vsi oni pevci in pevke, ki so kakorkoli zadržani priti h koncertu, pa so dobili note v naštudiranje skladb, naj do-poslane jim note čimprej vrnejo glavnemu pevovodji Franu Maroltu, učitelju v Ljubljani (Mestni trg). Važnejše stvari ali morebitne izpre-membe v koncertnem programu se bodo objavljale v »Učit. Tovarišu«, na kar se zlasti pevke in pevce že sedaj opozarja! Pevski odsek. Kranjsko. Občni zbor učiteljskega društva za Radovljiški okraj se vrši dne 21. t. m. ob 3. uri popoldne na Jesenicah restavracija Schrey. — K obilni udeležbi vabi odbor. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj logaški je zborovalo dne 5. junija t. 1. na Blokah. Dasi leži ta kraj prav na periferiji našega šolskega okraja, vendar je bil letošnji občni zbor tako številno obiskan, kot že leta in leta ne. To zborovanje ie zopet pokazalo, da vkljub vsemu pritisku in preganjanju ne klone napredno učiteljstvo tilnika, in tako je Tem potom prosimo vse one poverjenike, ki nam doslej še niso poslali nobenega poročila o svojem delovanju in o nabranih članih, da to nemudoma store. Istotako prosimo poverjenike, da nam blagovolijo naznaniti za važnejše kraje, kjer še nismo zastopani, pripravne agilne osebe, ki bi prevzele naše poverjeništvo. Knjižni program za leto 1914. bo pri-občen poverjenikom, še preden izide letošnje izdanje. Vsekakor pa opozarjamo že sedaj, da bo knjižni program za prihodnje leto že daleč nadkriljeval sedanjega začetniškega ter da bo pričel uresničevati že dolgo gojeno željo slovenskega razumniŠtva po čtivu znanstvene vsebine, zlasti gospodarske, sociološke, znanstveno-politiške, filozofske itd. Člani Socialne Matice dobe 20% popust pri naročnini »Vede«, i. s. tako, da se računa popust vsem, ki se naroči na »Vedo« od 1. majnika naprej, in z novim letom vsem članom Soialne Matice bre2 izjeme. Poverjeniki z nad 10 člani so članarine oproščeni. Odbor Socialne Matice. prav! Čim huje bo pokal klerikalni bič po naših hrbtih, tem tesneje se oklepajmo svoje organizacije! Le v sebi samem in med svojimi iščimo rešitve in spasa — pa nikjer drugod! — Na zborovanju je predaval tovariš Miha Kabaj iz Begunj o temi: »Umno čebelarstvo važna panoga kmetijstva.« Njegov strokovnjaški referat je bil vseskozi podučen in zanimiv. Hvala mu za njegovo požrtvovalnost. Izvolil se je stari odbor, samo namesto odstopivšega tov. Schullerja je bil izvoljen tov. Jug iz Blok. Delegatom so bili izvoljeni sledeči tovariši, oziroma to-varišice: Karel Stravs iz Hotedršice, Pavel Podobnikar iz Rovt, Leopold Pun-čuh iz Gor. Logatca, Mirko Fegic iz Planine, Adolf Harmelj iz Cerknice, Steno-vec Ivan od Sv. Vida nad Cerknico, Šu-šteršič Marija od sv. Duha nad1 Blokami. Nato je predsednik tov. Punčuh zaključil lepo uspelo zborovanje, poudarjajoč važnost stanovske organizacije. 2 veseljem smo vzeli na znanje njegovo izjavo, da društvo ne peša, temveč raste in cvete. Naše vrste se čistijo — največji ro-govileži so presedlali, v društvu pa ostajajo sami kristal-značaji, ki vkljub vsem viharjem vztrajajo. Skupno kosilo smo imeli pri g. Mo-dicu v Novi vasi. Bili smo izredno, dobro postrežem, za kar bodi velespoštovani rodovini izrečena najtoplejša zahvala. Tudi smo dolžni hvale tov. Jugu, saj ie največ njegova zasluga, da smo imeli toliko užitka od tega dne. Vračali smo se proti večeru vsak na svoi dom s sladko zavestjo, da smo storili svojo sveto dolžnost. Mimogrede bodi omenjeno, da se nam je izgubil na poti od Rakeka proti Blokam en tovariš. Vse iskanje je bilo zaman. Tudi na Blokah ga ni bilo. Bog ve, če ni kam zašel! Štajersko. Konjiško učiteljsko društvo je prvotno nameravalo tokratno zborovanje združiti s kakim izletom, a z ozirom na važnost zborovanja in zaradi tega želeče polno-številne udeležbe se je izlet opustil ter se je dne 5. junija t. 1. zborovalo v središču okraja — v Konjicah. — Kakor že po navadi, je bila udeležba tudi tokrat hvalevredna. — Po predsednikovem pozdravu ter prečitanju in odobrenju zadnjega zapisnika je predsednik Schell natanko poročal o dne 12. m. m. se vršečem dele-gacijskem zborovanju Zveze v Celju. V zadevi akcije za izboljšanje naših gmotnih razmer se je v konj. učit. društvu izprožilo več predlogov, od katerih so se nekateri zaradi nujnosti poslali naravnost vsem spodnještajerskim učiteljskim društvom, drugi so se predložili v obravnavo delegacijskemu zborovanju Zveze; zaradi teh predlogov pa je neupravičeno sumničiti, da izhajajo zahrbtni napadi na Zvezo od kakega člana konj. učit. društva in lahko z mirno vestjo izjavljamo, da ne izvirajo ti napadi odtod. — Kot delegata za letošnjo glavno skupščino Zaveze, ki se vrši 6. in 7. septembra t. 1. v Ljubljani. sta bila izvoljena tovariša Schell in Keržič, kot namestnik pa Golež. — Na-daljni pogovori so se tikali okrajne učiteljske konference v Konjicah. — Povabilu za pristop konj. kmetijski podružnici se je odzvalo 20 tovarišev. — Sklenilo se je zbrati gradivo za domoznanstvo konjiškega okraja, k čemer naj pripomore učiteljstvo vsake šole za svoj okoliš in če mogoče, bo se spravila ta tema prihodnje leto na dnevni red okrajne učiteljske konference. Tovariš Bregant je priporočal sodelovanje učiteljstva pri planinskih društvih. Na predsednikovo vzpodbudo se je pričelo z zbiranjem za okrajni učiteljski sklad, v kateri namen se je nabrala po zborovanju pri skupnem obedu v Narodnem domu precejšnja vsota. — Če ne prej, na veselo snidenje na prihodnji okrajni učiteljski konferenci! F. B. Šaleško učit. društvo je zborovalo dne 1. junija t. 1. v Šoštanju. Ta dan je priredilo semkaj Celjsko učit. društvo svoj majniški izlet, pa tudi nekaj tovarišev in tovarišic iz Vranskega in Slovenjgra-škega učitelj, društva je prihitelo v prijazni Šoštanj, kjer smo si po dolgem času segli veseli zopet v roke. Bil je to pravi bratski sestanek, ki nam ostane v prijetnem spominu. — Ob 10. uri dbp. smo se podali v veliko dvorano pri Rajšterju, kjer je predsednik domačega učiteljskega društva, tov. Koropec, otvoril zborovanje, srčno pozdravil vse navzoče ter izrazil veselje nad lepo udeležbo. Z radostjo v srcu je poudarjal nadalje, da je zavela v zadnjem času med domačimi in sosednimi učiteljskimi društvi bratska vzajemnost in harmonija ter želi iskreno, da bi se ta bratska ljubav krepila med nami ter živela i vbodoče. — Nato je pozdravil še posebno g. ravnatelja H. Schrei-nerja, ki se je radevolje odzval našemu vabilu ter prišel predavat o temi: »Lažnivost v ljudski šoli.« V dve uri trajajočem zanimivem in poljudnem govoru nam je gospod ravnatelj orisal laž ter njene vrste in podal par sredstev, s katerimi jo zatiramo v šoli. Navzoči so poslušali z velikim zanimanjem. Da nam je gospod predavatelj govoril iz srca, je pričalo burno ploskanje ob sklepu govora. Tov. Koropec se mu je za njegovo požrtvovalnost in naklonjenost napram učit. društvom iskreno zahvalil ter želi, da bi ga še večkrat videli v naši sredini. — Po skupnem obedu v spodnji dvorani, smo priredili majhen izlet v bližnjo okolico. Razvila se je domača, živahna zabava, ki jo je posebno povečal naš humorist tov. Košut-nik, s svojim šaljivim podavanjem. Učiteljsko društvo za pol. okrai Ljutomer je imelo svoj izredni občni zbor v Četrtek, dne 5. junija, v Radincih. Zbralo se je ob lepem vremenu 31 članov in dva gosta tov. Kovačec in gospa od Sv. Andraža. — Po obravnavi običajnega dnevnega reda smo poslušali predavanje gdč. Bernardove o njenem potovanju v Švico. Potopisi brez skioptikona so nehvaležna naloga, ker ni lahko poslušalca tako zainteresirati, da za dlje časa pazljivo posluša in si stvarja primerne slike. Gdč. Bernar-dovi pa se je to imenitno posrečilo. Način opisovanja, lep jezik in — izrazito .čitanje gdč. Zencovicheve — vse troje je sililo k pazljivemu poslušanju ,in menda ni bilo nobenega, ki si ne bi bil želel gledati na lastne oči teh krasnih gorskih krajev in mest. S tem _oa je bil dosežen namen predavanja. Zanimanja imamo dosti, volje tudi, treba nam je samo še — regulacije. Izraženi želji, naj se priobči referat v »Učit. Tov.« gdč. predavateljica gotovo rada ustreže. O delegacijskem zborovanju Zveze nam je poročal tov. A. Lah. Na dnevnem redu je bila nadalje točka: »Iz-prememba pravil«. Izredni občni zbor je sklenil pridržati staro besedilo, vendar pa je tolmačiti preporno točko § 12. tako, da se sme sklicati občni zbor enkrat v letu, kadarkoli. Delegatom za Zavezino zborovanje so se volili tov. Tomažič iz Mavčič, namestnikom pa tov. Cvetko in Lah. Glede enotnega postopanja pri telovadbi, predlaga tov. Cvetko, da se naprosi tov. Velnarja, ki naj nam na enem prihodnjih zborovanj poroča o tem. Ker imamo uradno konferenco 9. avgusta, društvo v juliju ne bo zborovalo; sicer pa se je dalo odboru na prosto, sklicati po potrebi tudi v juliju zborovanje. Slovenjebistriško učiteljsko društvo ie zborovalo dne 5. junija t. 1. v Poličanah v lepo okrašeni šoli. Zbralo se je kaj lepo število članov in nekaj gostov. Prav prijazno pozdravi predsednik J os. Sabati, predavatelja tov. BI. Jurka, istotako tov. Jos. Dobnika, ko gosta, ki prihaja k nam s Ponikve, če le količkaj mu v to razmere pripuščajo. Le ta je prinesel s sabo pozdrave šmarsko-rogaškega učiteljstva. Istotako se prečita pozdrav, ki ga nam je poslalo konjiško učit. društvo. Njegovemu .nasvetu, da bodoče leto priredimo nekam svoje skupno izletno zborovanje, pritrdimo v polni meri. — Mariborskemu učit. društvu se k 401etnemu jubilejnemu slavju brzojavnim potom čestita. — Vzame se na znanje, da sta pristopila društvu gospa M. Jankovič in tov. Bož. Gselman. Zavezi se k jubilejskemu slavju dovoli prispevek v znesku 10 K. Reši se še nekaj drugih dopisov v njih smislu. - Na to poroča Blaž Jurko: »Izbira žene, velevažen trenotek v učiteljevem življenju.« Vsakomur se je naslov predavanja_j)ač .zdel malo čuden; če se pa pomisli važnost tega vprašanja s socialnega stališča, dobi stvar drugo lice. V gladkih verzih nam je predavatelj označil značaj soproge, gospe in žene; izvajal, da spremi soproga moža do smrti, gospa do groba, žena pa s svojim spominom čez grob. Zato, učitelj, ne išči si soproge niti gospe; vzemi si ženo! Burno ploskanje je plačalo originalno prt davanje. Delegat Boštjan Krotky je poročal 6 Zvezinem zborovanju v Celju; delegatom Zavezi pa se je izvolil tov. Ljudevit Vari, učitelj v Poličanah; namestnikom pa Krotky Boštjan, učitelj istotam. — Predsednik izpodbuja, da naj se jubilejskega slavja Zaveze udeleži naše učit. društvo v večjem številu in zaključi lepo uspelo zborovanje z željo, da se na prihodnjem zborovanju, ki bo 1. četrtek v mesecu novembru, zopet snidemo polnoštevilno. __R. Književnost in umetnost. »Glasbena Matica« v Ljubljani javlja tem potom; svojim članom, da so dru-štvenikom namenjene muzikalije za leto 1912/13. izšle ravnokar v tisku. Društve-niki dobijo letos za članarino 6 K dva zvezka slovenskih izvirnih muzikalij. Prvi zvezek obsega na 19 tiskanih straneh jako lene tri samospeve za sopran s spremlje-vanjem klavirja, ki jih je zloži Oskar Dev: Pastirica, Kanglica, Snegulčica. — Drugi zvezek, ki je namenjen slovenskim mladim goslarjem, pa na 11 straneh »Album 25 slovenskih narodnih za gosli prirejenih pesmi s spremljevanjem klavirja«. Delo '•'».,. . -«v». . -(. - i- "'■ olske potrebščine Marija _J»_ trgovina s oaoirie v i if*CS** Zaloga Grubbaueijevih in Slatnar- I ICdJT jevih zvezkov ter vseh priprav za trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole. vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 ~ nizke!" Postrežba točna! (nasproti „Zlate kaplje". sta priredila vijolinska učitelja 2iga Pola-šek in Josip Vedral. Partituri drugega zvezka je priložen tudi vijolinski glas za igralca. — Cena za Devave samospeve znaša za nečlane 5 K, za Album 25 pesmi za gosli pa 3 K, posamezni vijolinski glasovi se še posebe dobivajo po 30 v. Kdor pa pristopi kot član h Glasbeni Matici, dobi oba zvezka za članarino 6 K. Razpošiljanje muzikalij dosedanjim članom se te dni prične ljubljanskim članom po društvenem slugi, izvenljubljanskim pa po poverjenikih v kraje, kjer obstoje, kjer pa poverjenikov ni na osebni naslov po pošti. Za leto 1913/14. se nameravajo izdati »Zlata kanglica« dr. A. Schwaba, »Slovenske koroške narodne pesmi«, ki jih je nabral g. Zdravko Šusteršič, in še druge muzikalije, o katerih bo odbor »Glasbene Matice« v kratkem sklepal. Odbor »Glasbene Matice« prosi, da ostanejo vsi dosedanji člani društvu zvesti, vabi pa gostoljubne Slovence sploh, da pristopijo h »Glasbeni Matici« kot podporni člani. Prijave se pošiljajo »Glasbeni Matici« lahko po dopisnici. Želeti je, da bi vsi glas-boljubni Slovenci pristopili kot člani h »Glasbeni Matici« in z letno članarino 6 K podpirali kulturno delovanje »Glasbene Matice«.___ Politiški pregled. * Za bosanske izseljence Mohame-dance stotisočaki. Kako dobra je avstrijska vlada, kako mehko srce ima in kako dobrohotno se odpira njena mošnja zlatnikov in jih trosi kot zlat dež — toda ne za svoje narode, ne za narode slovanske, ki so Avstriji največja opora — marveč za one Mohamedance, ki so za aneksije Bosne iz mržnje do Avstrije pobegnili in se naselili v nekdanjih turških pokrajinah, katere so sedaj rešili večstoletnega rob-stva slovanski balkanski junaki. Avstrija uvaža te Mohamedance zopet v Bosno na svoje stroške in dobrohotno jim deli velikanska ozemlja v Bosni in Hercegovini. Moiiamedanci se bodo sfeveda sedaj prelevili. pozabili bodo mržnjo do Avstrije, postali bodo vneti njeni prijatelji, toda sovraštvo do Slovanov jih bo dovedlo na pot, da bodo uspešno orožje vlade proti Slovanu. Sto in sto tisočakov je darovala in žrtvovala Avstrija za te begune turškega polumeseca in v nemških lisitiiih se ji poje tudi velika slava. Res, ginljivo je to dobrosrčjejoda za njim se skriva prijateljstvo do Mahomedancev in odpor in sovraštvo do Slovanov. V tem oziru so Nemci mojstri nad Italijani. * Naučni odsek je sprejel Glocklov predlog, po katerem naj bi se definitivni okrajni šolski nadzorniki uvrstili po 7. letih v VIII.. po 10. letih pa v VII. činovni razred. Poročevalec Kasper je nato izjavil, da kot poročevalec odstopi, ker se s tem sklepom onemogoči cela postava, ker temu sklepu vlada ne bi pritrdila. * Pogubne posledice mobilizacije. »Ri-ječke Novine« poročajo, da so v Sarajevu rezervisti poizkušali štrajkati. Soglasno se poroča, da z rezervisti silno grdo postopajo. Po Dalmaciji so cele vasi brez moških, polja pa neobdelana. Oderuhi zahtevajo po 50 do 100 odstotkov! Rezervisti, ki se bodo vrnili, se izsele v Ameriko. Cela sela se okužujejo s spolnimi boleznimi. * Nova verska dogma? Liberalni >Corriere della Sera« poroča, da proglasi papež 15. avgusta za dogmo nauk katoliške cerkve o Marijinem vnebovzetju. Obrambni vestnik. ** Brošuro »Dejanja govore« zatajujejo! Pod tem naslovom piše torkov »Slovenec« doslovnoj »Dež. poslanec Gangl je bil prevzel nalogo, da zbere gradivo za brošuro, ki je izšla pod naslovom »Dejanja govore«. — Glavno besedo imajo v tej brošuri, obsebi umlijvo — učitelji, stebri liberalcev, kakor Žerovnik, Grmek in tem podobni. Vmes so prišli pa tudi nekateri. ki že sedaj obžalujejo, da so bili speljani na led. Tozadevno izjavo nam je ooslala gospa Piki, učiteljica v Zalogu, ki obžaluje, da jo je doletela nesreča, da je v tej brošuri in pravi, da bi bilo za učitcljstvo bolje — manj zabavljanja in nsovk napram deželnemu odboru. Gangl, Žerovnik, Grmek bodo z brošuro kmalu ostali doma.« — Tej »Slovenčevi« trditvi nasproti konštatujemo. da je poslala ga. Piklova — kakor vsi drugi — svoje po- datke popolnoma prostovoljno, želeč obenem obilo uspeha! — Ako kdo sedaj kaj »obžaluje«, to na stvari prav nič ne iz-premeni, ampak je le dokaz — novega pritiska, novega terorizma, izvajanega na nesrečne ljudi! Tiste, ki se jih to tiče, naj bo sram v dno duše! Ali pa nam klerikalci morda zbirajo gradivo za novo brošuro? — Sicer pa ni v brošuri nobenega zabavljanja in nobenih psovk; priobčena so gola dejstva. Ko bi ne bilo tako, bi nam brošuro konfiscirali. V tem slučaju bi res ostali z njo doma. Sedaj je pa nimamo doma nič več. 25.000 slovenskih izvodov, je šlo med svet, sedaj pojde še nemški in češki prevod. Od vsakega jezika pojde po en izvod celo v Najvišjo kabinetno pisarno; kam so šli in kam pojdejo vsi drugi, to bomo svoječasno povedali, ali pa bodo povedali tisti, ki so jih in jih še bodo prejeli. Klerikalni Cerberus naj torej s svojo jezo ostane za lastnim pragom — našim korakom, ki smo jih in jih še bomo storili v obrambo svojih pravic, svoje časti in svoje eksistence, ne bo križal ceste, ki se sedaj razpleta na vse strani, koder bijejo poštena, človeška srca! Kranjske vesti. —r— Umrla je v Ljubljani gospa Cecilija Sadarjeva. roj. Krekova, soproga mestnega učitelja Adolfa Sadarja, stara 47 let. Mestnemu učitelju Matiji Janežiču je umrla nadepolna hčerka Jožica, stara komaj 19 let. — Obema rodovinama naše sožalje! —r— Iz seje deželnega šolskega sveta pripoveduje »Slovenski Narod« znamenit pripetljaj, ki kriči o korupciji naše klerikalne stranke: »V tej velevažni kor-poraciji je sedaj sedem zastopnikov S. L. S. Ti ljudje imajo v deželnem šolskem svetu svojo večino in v pest se smejejo vsakeum drugemu, posebno pa vladi. V vrhovni deželni šolski oblasti je vlada prava ničla, in le tako slabotni zastopniki vlade, kot je baron Schwarz v deželi, je mogel osrednji vladi v sankcijo priporočati zakonski nestvor, s kojim se je vlada sama obglavila v našem deželnem šolskem svetu! Ali to naj baron Schwarz in centralna vlada med sabo uredita kakor jima drago. — 2e naprej pa se je moralo vedeti, da bodo klerikalci uganjali v deželnem šolskem svetu strahovlado, in da bodo vse pravice s svojimi farškimi ka-noni pomendrali. In tako se tudi godi: vlada pa trepeta ob strani kot z vodo polit koder. Značilen v tem oziru ie slučaj oddajanja služb na šoli v Sp. Šiški. Bilo je razpisano mesto, za katero je prosil edin kompetent g. M. Mož najboljše kvalifikacije, z odličnim izpitom in z ¡zbornimi učnimi uspehi. Na vse pretege ga je priporočal deželni šolski nadzornik. V nad-zornikovo besedilo pa se je vtaknil dr. Lampe ter oblastno spregovoril: »Tega ne bomo imenovali, ta je Sokol!« In to pred zbranim deželnim šolskim svetom, očitno in brez sramu! No, pa kdaj je bilo še cigana sram? — Prosilec ni bil imenovan — ker je Sokol, ker je član postavno dovoljenega društva. Katoliški duhovniki — med njimi dr. Lampe — so poštenemu možu požrli vsakdanji kruh, ker telovadi v društvu, katero ni všeč spridenemu deželnemu odboru. To je krivica in korupcija, ki smrdi do neba, a vzlic temu ne opažamo nikjer tistega velikega razburjenja, kot smo ga pričakovali. Tako svinjarijo je treba visoko na steno pribiti, da bo zasmrdela na vse strani.« —r— Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta. Na ljudskih šolah so bili imenovani: Amalija Sever za učitljico na Dobrovi. Marija Zakrajšek za učiteljico v Metliki, Ivan Primožič za nadučitelja v Mekinjah, Friderik Kosin za učitelja v Gorenjem jezeru, Anton Krištof za učitelja v Radomljah, Gabriela Šimenc za učiteljico v Zalogu. Avgusta Klančar za nad-učitelijco in Angela Kenda za učiteljico v Kamniku. Adam Draksler za učitelja v Planini (okraj Črnomelj), Felicitas Poljšak in Julijana Luschiitzky za učiteljici v Suhorju, Iv. Cerar za nadučitelja v Črnučah. Pavel Kunaver in Franc Lončar za učitelja na osemrazredni deški šoli v Sp. Šiški. Marija Vider in Milena Vencajz za učiteljici na osemrazredni dekliški šoli v Sp. Šiški^Friderik De.rmelj za nadučitelja v Višnji gori, Terezija Furlan za učiteljico v Šmatrnem pri Litiji, Marija Hirschmann za učiteljico v Horjulu, Josin Am-brožič za učitelja na I. mestni deški šoli v Ljubljani. Na osemrazredni deški šoli v Sp. Šiški je bilo razpisanih 5 mest. Nezasedena mesta se še enkrat razpišejo, in sicer 1 mesto za izključno moške, ostali dve mesti pa s kompetenčno pravico za moške in ženske. Na ljudski šoli na Viču se sistemizira mesto veroučitelja. V Malem Slatmiku 3e ustanovi dvorazredna ljudska šola. Trorazredna šola v Planini pri Logatcu se razširi v štirirazredno ljudsko šolo. Ustanovi se dvorazredna ljudska šola v Stranjah. Sprejme se predlog, da je podeliti naslov profesorja pravim učiteljem na mestnem dekliškem li-ceju: Ivan Mlakar, dr. Pavel Grošelj, dr. Pavel Pestotnik, dr. Ivan Pretnar, dr. Rudolf Mole in Josio Brce. Sprejme se predlog, da je pomakniti v VIII. činovni razred srednješolske profesorje: Josip Bučar, Martin Majcen, Makso Pirnat. Josip Reisner, Bogumil Remec. dr. Henrik Swoboda. —r— C. kr. okrajni šolski svet za kranjski šolski okraj se je na podlagi § 23. zakona z dne 23. oktobra 1912, dež. zak. št. 66. nanovo ustanovil in obstoji iz sledečih članov: 1. predsednik: c. kr. okrajni glavar v Kranju, odnosno njegov namestnik v uradnem vodstvu politiškega okrajnega oblastva. 2. od knezoškofijskega or-dinarijata imenovan duhovnik: dekan Anton Koblar v Kranju; njegov namestnik Alojzij Šare, župnik v Šmartnem. -3. Ve-ščaka-učitelja: Vilibaldl Rus, učitelj v Kranju, Franc Luznarv nadučitelj na Prim-skovem; namestnika: Karol Završuik, uč. v'Dupljah, Lovro Perko, nadučitelj v Poljanah. 4. Zastopniki občin: a) za sodni okraj kranjski: Blaž Zabret, župan v Predosljih: njegov namestnik Anton Ko-ritnik župan v Cerkljah; b) za sodni okraj škofjeloški: Matija Mrak. dekan v Stari Loki; namestnik: Franc Uršič, župan na Trati; c) za sodni okraj tržiški: Josip Po-tokar, župnik v Tržiču; namestnik: Josip Ahačič, posestnik v Steničnem, št. 6; 5. Zastopnika deželnega odbora: Dr. Ivan Hubad. okrožni zdravnik v Škofji Loki, Janez Brodar. posestnik v Hrast ju pri Kranju; namestnika: Avguštin Šinkovec, župnik v Škofji Loki, Iv. Kumer, posestnik v Kranju. 6. Okrajna šolska nadzornika: Karel Simon, v Kranju, dr. Henrik Svoboda, v Ljubljani. —i— Strel v šoli. Šestošolec I. državne gimnazije Jožef Ferjančič je prinesel nabasan samokres v šolo in ga pokazal svojemu sošolcu Anton Bataglju, ki ga je radovedno ogledoval. Nakrat se je pet minut pred poukom, samokres izpro-žil, in krogla je Bataglja zadela v levo nogo pod kolenom. Ranjenega Bataglja so prepeljali v deželno bolniščnico. Štajerske vesti. —š— Za vročinske počitnice, prosti popoldnevi, po kmetih je čuti vedno več glasov iz krogov naših pedagogov. Pa kaj bi ne? Saj se ponajveč najde na deželi šole z razredi, v katerih sedi 80—120, časih tudi še več otrok. Da v časih vročine, kot smo jo imeli zadnji dni, ni mogoče poučevati s povoljnim uspehom, se pač razume. Tozadevne izpremembe bi bile gotovo dobro došle. —š— Nemška kultura. Iz Gradca poročajo o nekem dogodku, ki kaže nemško kulturo zopet v jako lepi luči. Trije dijaki in en poštni praktikant so ponoči počakali nekega njim neljubega študenta medicine. Ko so trčili z njim skupaj, so planili nanj in ga prav krvavo pretepli. Pjreibili so mu zgornjo ustnico ii>n čeljust in mu izbili en zob, tako da so ga težko ranjenega morali prenesti v bolniščnico. Ako se stepo kje preprosti kmetiški slovenski fantje, nemško časopisje kar nori in skače od veselja, sedaj pa so lepo tiho, ker so pokazali njih izobraženci — nemško kulturo. Goriške vesti. —g— Tiranske razmere v tolminskem šolskem okraju. Dolgo, dolgo smo čakali, da so nam pričeli pošiljati plačo potom čekovnega računa. Bili smo deležni te milosti s 1. januarjem t. 1., a menim, da si zdaj gotovo želi i slednji tolminski učitelj, da bi biio ostalo pri starem — da bi prejel svojo plačo na davkariji. — Zdaj je namreč že drugi mesec, ko sem moral prvega šele študirati, kdaj mi bodo poslali dobro prislužene krone. Prejšnji mesec sem prejel plačo tretjega, a danes smo že četrtega junija, o plači pa ni ne duha ne sluha! Kaj naj delajo oni učitelji-očetje, ki imajo svoje otroke v mestu v šoli? Kje na dobijo prvega denar, da ga pošljejo svojim otrokom za stanovane in hrano? Ali naj si ga izposodijo, ko bi pa morali svojega dobiti?! — Prosimo slavni c. kr. okrajni šolski svet, da bi temu od-pomogel ter doposlal učiteljem plače pravočasno! —g— Obrtna nadaljevalna šola v Ajdovščini je sklenila svoje tretje šol. leto v nedeljo, dne 1. junija, z običajno razstavo pismenih izdelkov vseh obrtnih učencev. Pri zaključitvi se je zbralo precej domačih obrtnikov ter učenci, ki jih je pozdravil gospod župan Kovač kot predsednik šol. odbora obrtne nadaljevalne šole. Poročilo o šolskem letu 1912/13. pa je podal vodja šole tov. Pavel Plesničar. Iz tega posnemamo, da je obiskovalo šolo 25 učencev in to 7 čevljarjev, 3 mizarji, 2 krojača, 4 ključavničarji, 1 zidar, 1 pek in 7 trgovskih učencev. Vspeh je bil povoljen. S prihodnjim šolskim letom se otvorita I. in II. razred ter se bo sprejelo v šolo tudi ženski naraščaj. —g— Vzpored šolske slavnosti pri Sv. Križu. 1. Gregorčič: »Mojim slavil-cem«, deklamacija. 2. Pozdrav. 3. Aljaž: »Šolski mladini«, troglasen zbor. 4. Gregorčič: »Oljki«, deklamacija. 5. Stritar: »Oba junaka«, prizor spetjem. 6. Mara Gregoričeva: »Čista vest«, igra. 7. Stritar: »Stari oglar«, deklamacija. 8. Volarič: »Divja rožica«, dvoglasen zbor. 9. * * * »Slepec«, prizor. 10. * * * »Fantje od fa-re«. nastop s petjem. — Odmor. — II. Kosi: »Kosova gostija, spevoigra. 12. Vole: »Osulo vejam se je cvetje«,... deklamacija. 13. Ruska narodna: »Sarafan«, prizor s petjem. 14. * * * »Boj se meše-tarjev!...« igra. 15. Narodna: »Sirota«, prizor s pecjem. 16. Stritar: »Vinska trta» in »Čuden gost«, deklamaciji. 17. Mara Gregoričeva: »Cveltičarica, mlekarica, krušarica«. nastop s petjem. 18. * * * »Urban iz Ribnice«, prizor s petjem. 19. Parma: »Mladi vojaki«, nastop s petjem. 20. Telovadba: a) proste vaje s palicami, b) igre. Pevske točke se proizvajajo s spremljevanjem klavirja. —g— Za mladino v Gorici. Poročajo nam: Prihodnje šolsko leto otvorijo v Gorici slovensko sirotišče. Obenem otvo-rij slovenski dekliški zavod za učenke in dijakinje, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici. Zavod bodo vodile šolske sestre. —g— Zaradi nemoralnega ravnanja z otroki je bil aretiran neki Anton Humei s Tolminskega. —g— 501etnico zrelostnega izpita so praznovali v Sesljanu sledeči gospodje: Monsgr. Ivan Kolavčič, dvorna svetnika Matija Trnovec in Franc Canevari. višje deželnosodni svetnik Franc Kodrič, de-želnosodm svetnik Henrik Krušič in učitelj v pokoju Josip Toroš. —g— Obrtno-nadaljevalna šola v Mirnu je imela minolo nedeljo zaključek šolskega leta. Ob tej priliki se je zbralo v šolski dvorani obilno število domačega in drugega občinstva. Po pozdravnem govoru predsednika kuratorija župana Petra Uršiča je orisal važnost in namen obrtno-nadaljevalne šole voditelj šole Anton Fer-lat ter pri tem podal sledeče poročilo: V I. razred je bilo vpisanih 26, v II. razred pa 20 učencev. V obeh razredih je bilo skupno: črevljarjev 29. zidarjev 5, mizarjev 4, krojačev 1, strojarjev 5, ključavničarjev 2. Kakor vsako leto tako je bilo tudi letos na razstavi razstavljenih lepo število jako lepih in čednih izdelkov. —g— Sklep šolskega ieta na ljudskih šolah v Gorici bo dne 28. t. m. Na srednjih šolah v Gorici pa 5. julija. —g— Okrajna učiteljska konferenca v Gorici bo dne 30. t. m. v telovadnici ženskega učiteljišča. —g— Učiteljske vesti. Ker je učitelj v Biljah Drofenik obolel, ga začasno sup-lira okrajni učitelj Anton Mungerli. — Nadučitelj v Zaloščah Iv. Golja je dobil začasni dopust. Suplira ga okrajni učitelj Franc Martine. — Umrlega učitelja v Levpi Hojaka suplira Anica Mungerli-jeva. —g— S Krasa na Goriškem nam pišejo: Dne 4. junija t. I. se je zbralo uči-teljstvo sežanskega okrajnega glavarstva k letni okrajni učiteljski konferenci, ki se je vršila v šolskem poslopju v Dutovljah. Predsednik, c. kr. okrajni šolski nadzornik M. Kante, otvori nekaj minut po 9. url konferenco ter pozdravi navzoče učitelj-stvo in dutovljanskega in tomajskega žu- pana, ki sta prišla h konferenci kot gosta. Ker ni mogel c. kr. okrajni glavar zaradi mnogih uradnih poslov posetiti konference nas je dal po gospodu predsedniku naj-srčneje pozdraviti. Istotako sta se opravičila neka druga dva odlična gospoda. Gospod predsednik se spomni v vznesenih besedah umrlih tovarišev Trampuža in Praprotnika, nadučitelja v pokoju. Prav tako se spomni v svojem govoru pred kratkim preminulih bivših udov okrajnega šol. sveta in prijateljev učiteljstva, t. j. A. Muhe. I. Ravbarja in Kocjana. Učiteljstvo se dvigne ganjeno raz sedeže in kliče pokojnim: Slava njih spominu! Dutovijanski župan pozdravi navzoče učiteljstvo. želeč mu obilo uspehov na zborovanju. Namestnikom predsednika je bil imenovan tov. Tomšič, nabrežinski nadučitelj, zapisnikarjema si na učiteljstvo izvoli tovariša Pečka m Caharijo. V svojem poročilu se je gospod nadzornik izrekel pohvalno, zakaj učiteljstvo sežanskega okraja si vestno prizadeva izpolniti važno svoj nalozo. Referat tov. Hreščaka: »V koliko se dado reformna stremljenja risanja uveljaviti v naših šolah« je bil kal dobro premišljen in izdelan. Navzoči so besedo za besedo z največjo pazljivostjo poslušali ter tudi ob koncu govornika z aplavzom pohvalili. Potem je prišlo poročilo ravnatelja Berginca in tovariša Pahorja o okrajnij učiteljski knjižnici. Opoldne je šlo učiteljstvo k skupnemu obedu v gosiilnico g. Ukmarja. Ob dveh popoldne se je konferenca nadaljevala. Tovariš Ravbar nam je podal »Nekaj misli o metodi in načrtih za pouk petja v naših šolah«. Nato je poročal tov. Kosovel, nadučitelj tomajski, o učni snovi iz petja. Poročilo je bfilo sprejeto s pohvalo vsega navzočega učiteljstva. Končno si izprosi besedo tovariš A. Fakin. V vznešenem govoru opiše težave svojega 401etnega službovanja ter se v srce segajočimi besedami poslovi od stanovskih tovarišev, preden gre v zasluženi pokoj. Gospod nadzornik želi osivelemu, zaslužnemu nad-učitelju, da bi še mnogo srečnih in veselih let užival trdo prisluženo pokojnino. — Ko je bil dnevni red končan, zahvali gospod predsednik navzoče na vztrajnosti in obilni udeležbi na razgovorih in sklene konferenco ob 4. popoldne. Tov. Tomšič zahvali v imenu vsega učiteljstva gospoda predsednika na izbornem vodstvu konference in za podeljene nasvete. Tržaške vesti. —t— Zavedne slovenske učenke. Laški plakaterji so hoteli v soboto nalepili na slovensko šolo v Trstu sramotilen lepak proti Slovencem. Slučajno je prišlo mimo več slovenskih učenk, ki so lepak strgale s slovenske šole, češ, da Lahi nimajo pravice lepiti svojih lepakov, še najmanj pa tako sramotilnih na zasebno slovensko last. Plakaterji so odšli, ne da bi izvršili svojega zlobnega namena. Medtem se je nabralo okolo odločnih slovenskih deklic kakih 100 laških pobalinov, ki so deklice dejansko napadli. Deklice so zbežale v šolo, laški pobalini so drli za njimi celo v vežo, kjer pa jih je neljubo sprejel šolski sluga z metlo !in jih napodil. —t— Obrtna šola v Trstu. Lahi imajo obrtne šole v Trstu, imajo jih tudi Nemci, le Slovenci, ki tako krvavo potrebujejo svojo obrtno šolo, je vkljub neštetim spomenicam in prošnjam še vedno nimajo. Slovenstvo, posebno delavstvo, je zaradi tega silno ogorčeno in smatra tako zatiranje napredka slovenskega življa za naravnost nesramno. Slovenci prirede zaradi tega vkratkem protestni shod, in sicer na Velikem trgu pred namestnikovo palačo, da tam dvignejo svoj glas in zahtevajo svoje piraVtice, ki se jim tako nesramno kratijo. —t— Odbor »Slovenske obrtne nadaljevalne šole v Trstu« se iskreno zahvaljuje gospodom pekovskimi mojstrom v Trstu za znesek 162 K, ki so ga_ izročili po svojem zastopniku g. Vinku Škerku kot čisti dobiček letošnjega v korist naši »Slo venski obir tno-n ad al j e v alnJi šoli« prireje nega plesa! — Slava zavednim pekovskim mojstrom! Upamo, da bodo vprihodnjem šolskem letu tudi mojstri drugih obrti, ki so imeli koncem letošnjega šolskega leta na »Slovenski obrtno-nadaljevalni šoli« 28 svojih vajencev, posvečevali tej prepo-tr^bni šoli svoje dobrohotno zanimanje. Istrske vesti. —i— Učiteljiščniki iz Kastva so po setili Gorico, iz Gorice so odšli na Bled in v Ljubljano in od tam zopet domov. Pozdravni včer je bil pri Jelenu v Gorici. Koncert so priredili goriški učiteljiščniki. Prišlo je precej občinstva. —i— Dijaki VIII. razreda c. kr. gimnazije v Pazinu so priredili v soboto, dne 7. t. m., ob 8. in pol zvečer koncert s predstavo v dvorani »Narodnega doma« na korist »Dijaškega podporn. društva«, —i— Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela skupščino 8. t. m. v Krša-nu. Skupni dohodek je v preteklem poslovnem letu znašal 225.000 K. v tem pa je všteta vsota 70.000 K, ki jo daje vlada za vzdrževanje Šol v Pulju, Čresu in Lošinju. Da ni bilo te vsote, bi društveni dohodki znašali za 20.000 kron manj kot lani. Družba vzdržuje 55 hrvaških šol s 75 učnimi osebami. Preteklo leto ie družba otvorila osem novih šol z 12 učnim osebami. —i— Novo italijansko politično društvo v Istri. Dne I. junija so imeli v Po-reču shod prisstaši nove laške poJitiške struje. Ustanovili so novo politiško dru-vo »Unione Nazionale« (Narodna zveza) ter mu izvolili odbor. Predsednik mu je znani »prijatelj« Hrvatov 'in Slovencev, dr. Felice Bennati iz Kopra, podpredsednika za dr. Jakob Amoroso iz Poreča in dr. Kozma Albanese iz Pulja. V odboru so nadalje: Livij Benardelii iz Rovinja, dr. A. Corazza iz Motovuna, dr. Franco Dapas iz Vrsara, Italo1 de Franceschi iz Umaga. Italo Gabrieli iz Pirana in Viktor Mrach iz Pazina. Sami ljudje, s katerimi je vsaka narodna sprava v Istri nemogoča! Koroške vesti. —k— Pačenje slovenskih krajevnih imen. Koroški Nemci so popačili mnogo lepih slovenskih krajevnih imen. Najtežje delo so imeli s pačenjem gorskih slovenskih imen. Ravnatelj Jahne je pred par leti izdal celo brošuro naravnost izmišljenih, umetno narejenih krajevnih imen. Tako je med drugim imenoval Grlovc v Karavankah Ferlalcher Horn, Zelenico pa — Spinatkogel. Izraza Ferlacher Horn se je začela posluževati tudi že uradna »Kla-genfurter Zeitung«. da pa bodo čitatelji vedeli, kaj je to. pristavlja v oklepu slovensko ime. izgovorjeno v dialektu, »Har-loutz«. —k— Ogroženim bratom! Kdo so ti bratje, kaže jasno Sudmarkina podružnica za Velikovški okraj. Tu je bil namreč prosil za podporo neki Nemec po rodu in krvi, a odbor je prošnjo zavrnil do prizadevanju nekega odbornika, češ, da se denar rabi za druge narodne namene, ter daje neumno in grdo. ako Nemec zahteva od Siidmarke podpore! Omeniti je le še treba neumornega delovanja te podružnice, ki je baje razdelila v Velikovškem okraju eno leto 30.000 K podpor. Res velikanska vsota in le čudež, da se že ves okraj ni pogreznil v Nemštvu! Splošni vestnik. Obletnica Aškerčeve smrti. Pretekli torek je minulo leto, odkar je umrl v Ljubljani sdavni slovenski pesnik-epik Anton Aškerc. Usoda je hotela, da ni doživel zmagovite balkanske vojne, v kateri so združenji balkanski Jugoslovani štrli za vedno krutega Turčina in ga pregnali iz Evrope. Maščevano je Kosovo polje! Časten spomin pesniku velikanu, ki je v svojih pesmih s proroškim duhom naznanjal maščevanje naših balkanskih bratov nad1 Tur činom. Slovanski časnikarski kongres v Sko-plju. Predsednik srbske časnikarske zveze Branislav Nušič sklicuje za prihodnje dni izredno skupščino srbske časnikarske zveze, ki bo apelirala na »Slovansko časnikarsko zvezo«, naj bo letos jeseni slovanski časnikarski kongres v Skoplju, in to tembolj, ker mesto za letošnji kongres še ni določeno1. 1645 oseb je izstopilo iz katoliške cerkve. Češki listi poročajo, da je češka p,r £anizacija anarhistov pričela z vso vnemo agitacijo za izstop iz katoliške cerkve Do 20. maja je na severnem Češkem izstopilo 1645 oseb iz katoliške cerkve. Konec šolskega leta. Poslanec dr. Lukacsky je bil pri naučnem ministru in ga prosil, da bi se končalo letošnje leto v soboto, dne 5. julija. Minister je obljubil, da se bo v nekaj dneh glede te prošnje odločil. Klerikalen list o koritarstvu. »Zora., glasilo katoliško-narodnega dijaštva, piše pod naslovom »Poglobimo versko življenje v naših vrstah« sledeče: »V začetku našega dijaškega organizacijskega življenja so se priglašalj za naše bojevnike le tisti tovariši, ki so bili res globoko verni in ki so se to svoje prepričanje upali tudi javno izpovedati in je zagovarjati; svoje krščanstvo so tudi: praktično izvajali. Ti pristaši so bil res značafni in neomahljivo so ostajali zvesti svojim načelom. Katoliška stranka se je okrepila, šla je od zmage do zmage. Ta'moč katoliške stran-ce ima pa vidno svoje slabe posledice. Vedno so bili na svetu ljudje, čijih ideal ne seže preko trebuha in njihovih potreb.