Cena 2700 DIN - Leto XLII - št. 41 Kranj, torek, 30. maja 1989 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO str. 3 |S cekarjem denar Temeljna banka Gorenjske /O ljubljanska banka GORENJCin i F0RMUL4?iSs (ANKA HIHRANKA --—H n Omejitev je več kot prednosti Kako v posebej varovanih območjih, kot je Triglavski narodni park, uskladiti varovanje narave in gospodarski razvoj, je bilo osrednje vprašanje petkove javne tribune, ki sta jo v Bohinjski Bistrici v počastitev partijskih jubilejev pripravila Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko in delovna organizacija Triglavski narodni park. Načelno izhodišče je sicer jasno (gospodarski razvoj v zaščitenih območjih je mogoč le ob določenih omejitvah), vendar je bilo v desetletni praksi Triglavskega narodnega parka kar precej primerov, ko so si bili razvojni in naravovarstveni interesi v medsebojnem nasprotju (širitev smučišč, razvojni načrti predhodnikov Alpinuma...). Očitki so bili ponavadi obojestranski: parkovna uprava je bila največkrat zaznamovana kot "zaviralka razvoja" ali "zelena sitnoba", gostinsko-turistične, gozdarske in kmetijske organizacije (in kmetje) kot "uničevalci in skrunilci narave", "ljudje brez posluha za naravno in kulturno dediščino"... Čeprav je verjetno kar res, da je pri nas naravovarstveno zavedanje še precej skromno, pa se kljub temu velja zamisliti tudi nad besedami, ki jih je na javni tribuni izrekla Beba Korošec (prebivalka parka in predstavnica Turistične zveze Slovenije), češ da ljudje, ki žive tod, vedo povedati o parku predvsem to, da se v njem marsičesa ne sme. Poznavalci tujih izku- šenj pravijo, da je bila prva napaka narejena že pri oblikovanju sedanje podobe parka, saj je bil zakon sprejet, ne da bi prebivalce z območja parka natančno seznanili z idejo in načrti in ne da bi jih vprašali za mnenje. Druga, po naši sodbi glavna pomanjkljivost, ki tudi ovira usklajevanje razvojnih in naravovarstvenih interesov, je v tem, da prinaša park v življenje in delo več omejitev kot (gospodarskih) prednosti in da za omejitve ne daje (denarnega) nadomestila ali predvideva drugačnih rešitev. Kmetje, denimo, bi bili bržkone pripravljeni zmanjšati "dozo" umetnih gnojil na problematičnih travnikih in tudi nehati buldožirati (ravnati) naravne grbine, če bi jim park nadomestil razliko, ki bi nastala zaradi manjših pridelkov in težjega obdelovanja. Tudi gozdarji bi pri gradnji gozdnih cest še bolj upoštevali naravovarstvena načela, če jim ne bi bilo treba gledati predvsem na ekonomiko... Skratka - prebivalstvo bo sprejelo park za "svojega" šele tedaj, ko mu bodo zagotovljene enake možnosti gospodarjenja in nadomestila v pridobivanju dohodka zaradi omejitev, ki jih predpisuje zakon. Ker park za zdaj za te namene nima denarja, bo bržčas še nekaj časa razumljen kot - park omejitev. C. Zaplotnik Sedemdeset let KPJ (ZKJ) in petdeset let konstituiranja CK KPJ V Bohinju proslavili jubileja KPJ Bohinjska Bistrica, 26. maja - "Globoka družbena kriza - osiromašenje, eksplozivnost in nepredvidljivost socialnih in nacionalnih napetosti in konfliktov - je tudi nas prisilila k temeljitemu premisleku vi-rije samoupravne socialistične družbe, poti njene uresničitve in naših lastnih, konceptualnih" in praktičnih zablod ter napak. Vrenje iskanja izhodov iz krize je navrglo marsikatero skrajnost, toda tudi ideje, ki so se naši generaciji in mlajšim od nas zdele še včeraj malodane herezija. Danes pa so vprašanja ekonomskega in političnega pluralizma, civilne družbe, pravne države, svoboščin in pravic državljanov nepogrešljiva vsebina demokratičnega socializma," je dejal sekretar predsedstva CK ZKJ Štefan Korošec na petkovi slovesnosti, ki so jo v počastitev 70-letnice ustanovitve KPJ in 50-letnice Titovega konstituiranja CK KPJ (v usnjarni Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici) pripravili Medobčinski svet ZKS za Go-renjsko in gorenjski občinski komiteji ZKS. Kom°šUdarke iz g°vora Štefana strani \aQ,°bjavljamo na drugi Žili h Ji blovesn°sti so se udele-Ck 9* Predsednik predsedstva &ol*« o MUan Kučan- Stane KaraS šraigher- PePca Haf« L LldlJa Sentjurc, Vinko kaw 1 delegacija CK ZKJ, v rosS1 -S° bili P°leg Štefana Ko-ŠknLSe Ugtfeša Uzelac, Petar Preri t10 in Jusuf Zejnullahu, oroa - niki družbenopolitičnih obr« uacij' JLA- teritorialne štiri in še številni drugi. 6lan-r,g°renJski komunisti, ki so - Aii. K*1 že petdeset let ali več ^latn .elenc z Jesenic, Mirko Anepiar iz Lesc ter Ana Pavlin in ' so na Tepin iz kranjske občine Prejeli priznanje zlati znak gorenjskih občinskih komitejev ZKS. Slovesnosti ob jubilejih KPJ so se v Bohinju začele že v četrtek. Društvo Mali vojni muzej iz Bohinjske Bistrice je v novoure-jenih prostorih na podstrešju muzeja Tomaž Godec odprlo stalno razstavo Julijske Alpe 1915-1917, v kateri je prek šest-sto primerkov iz frontnih bojev soškega pogorja. Kot je dejal predsednik društva Janko Stu-šek, je zbirka šele s tem, ko se je iz zasebnih prostorov preselila v občinsko stavbo, dobila širši, or- fanizirani in javni pomen. Pavel erovnik, predsednik radovlji-šKegii u,vri>iicfau sveiu, ki je odprl razstavo, pa je poudaril, da je bilo v zbirko in v ureditev prostorov vloženo veliko naporov. Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko in Triglavski narodni park sta v četrtek zvečer pripravila v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici javno tribuno o gospodarskem razvoju in varstvu okolja v posebej varovanih območjih. Tribuno so strnili z mislijo, da je razvoj kljub določenim omejitvam, ki veljajo na območju Triglavskega narodnega parka, možen in da je zaščiteno območje lahko za določene dejavnosti, še zlasti za turizem, tudi velika prednost. C. Zaplotnik Letošnji pohod na Stol, že štiriindvajseti po vrsti, je bil namesto februarja, kot je bilo doslej, prestavljen na zadnji vikend v maju. Pohod je tako namesto tekmovalnega dobil družinski značaj in pot na vrh se je tokrat odprla tudi najmlajšim. Sneg, mraz in veter sta zamenjala sonce in vročina. Foto: G. Šinik Karavanški predor je prevrtan Hi ušica, 28. maja - Minulo nedeljo so se na državni meji v predorski cevi karavanškega predora srečali graditelji predora z obeh strani Karavank. Dela so zaključili pred rokom. Delavci salzburške firme Pollensky»Z61ner in delavci Slovenija-ceste tehnika so minulo nedeljo, nekaj čez sedmo uro zjutraj, prevrtali predor Karavanke in si na državni meji segli v roke. Eksplozija je porušila zadnje štiri metre stene in tedaj so si oddahnili: za njimi so bila tri leta trdega dela* ko so delali v predorski vrtini v treh izmenah; v blatu, vodi in ob nenehni nevarnosti metana. Dela so zaključili 74 dni pred rokom in srečali bi se bili še prej, če ne bi naše strani predora zalila voda. Nasploh so delavci na jugoslovanski strani delali v znatno težjih pogojih kot na avstrijski strani. Vrtina na naši strani je bila po geološki sestavi zahtevnejša, zato so naši delavci začeli z vrtanjem pol leta prej. Po sedemindvajsetih letih prizadevanj je torej nedelja, 28. maja leta 1989, zgodovinski dan, saj so izvrtali skupaj 7864 metrov dolgo predorsko cev in odprli cestno povezavo zahodne Evrope z Bližnjim vzhodom. Za dokončanje predora, ki naj bi ga za promet odprli maja leta 1991, bo treba še precej sredstev; za samo tunelsko cev, cesto in spremljajočo prometno ureditev. Poskrbeli naj bi tudi za ustrezno regulacijo vode, ki jo je zdaj iz Karavank izteklo že več kot 3 milijone kubičnih metrov in ki je delala graditeljem nemalo preglavic. Pomanjkanje vode v Karavankah pa so že občutili in še bodo tudi bližnji prebivalci, saj je v zajetjih premalo vode. Karavanški predor je prevrtan, s pomočjo laserske tehnike so si torej graditelji točno na državni meji lahko segli v roke. Karavanke so tako spet odprle svojo pot; za predorom na Ljubelju, za železniškim predorom dobivamo zdaj še cestni predor na Hrušici. D. Sedej Ker je bila letošnja zima mila, je bila spomladanska rast zgodnejša in tudi košnja se je začela teden ali dva prej kot ponavadi. Na številnih gorenjskih ravninskih kmetijah so do danes spravili v kozolce, silose, na sušilne naprave in v senike že vse seno, na hribovskih in gorskih kmetijah pa jih precej dela še čaka. c z foto. F Perdan V soboto v Domžalah Razgibajmo življenje Domžale, 29. maja - "Razgibajmo življenje" je letošnja osrednja slovenska telesno-kulturna akcija. Njen vrhunec bo v soboto, 10. junija, v športnem parku v Domžalah, kjer bodo popoldne prikazane najrazličnejše oblike rekreacije: mini košarka, metanje osebnih, kotalkanje, mali nogomet, varpa, konjeništvo, taborni-štvo, balinanje, lokostrelstvo, atletski troboj in tenis. V igrah se bo lahko preizkusilo tudi občinstvo. Prireditev, ki jo organizirajo skupno Partizan Slovenije, domžalski športniki in gospodarstvo te občine, bo potekala dvotirno. V Domžalah bo lahko občinstvo spremljalo možnosti rekreacije neposredno, kdor pa ne bo šel v Domžale, pa bo lahko domžalsko prireditev spremljal v poldrugo uro trajajočem televizijskem prenosu. Prikazane bodo tudi naprave, na katerih je možna cenena rekreacija. J. K. »Junica« v Prešernovem gledališču Gostovanje teatra u gostima Kranj - Znano zagrebško gledališče Teatar u gostima bo v okviru abonmajev do 10. junija uprizarjal komedijo Milana Grgiča Juhica. Jutri, v sredo zvečer, bo znano zagrebško gledališče v Prešernovem gledališču predstavilo svojo uspešnico -komedijo Juhico Milana Grgiča. Znani pisec komedij se v tem svojem najnovejšem delu osredotoča na meščansko sredino in komedijsko vedno učinkovit zakonski trikotnik. Delo je režiral Relja Bašič, scenograf je Peter Mi-hanovič, za kostume je poskrbel Latica Ivaniševič. V Juhici nastopa trio znanih zagrebških igralcev, ki so preko televizijskih ekranov znani tudi širšemu jugoslovanskemu občinstvu: Ksenija Marinkovič, Boris Buzan-čič in Ana Karič. (ar) 3g O r— CO LU CD LU >0 O £ O CD GLAS 2. STRAN / NOVICE IN D O GOD M Torek, 30. maja 1989 Mali vojni muzej v novih prostorih Društvo Mali vojni muzej Bohinjska Bistrica je v četrtek odprlo v novourejenih prostorih na podstrešju hiše Tomaža Godca stalno razstavo »Julijske Alpe 1915 — 1917«. Zbirka, ki je bila doslej v zasebnih prostorih, je v občinski stavbi dobila širši, družbeni pomen. Pa ne le to: ljubiteljsko zbiranje dveh navdušencev je preraslo v zbirko, ki zdaj obsega že 600 primerkov, in v društvo, ki šteje 80 članov. Foto: F. Perdan Priporočila o turizmu Jesenice - Izvršni svet jeseniške občinske skupščine je pred kratkim obravnaval turistično problematiko v občini in ugotovil, da pri delu in dejavnostih še posebej izstopa Kranjska gora, ki ima tudi najboljše kadre za tovrstno dejavnost. Turistična dejavnost je bila usmerjena v občini v turistično propagando, izdajanje raznih prospektov, akcije pri urejanju krajev ter v organizacijo in izvedbo različnih prireditev, kot so srečanje na Tromeji, tek treh dežel, izbiranje Miss narcis, Svinjska glava, promenadni koncerti, baklada in podobno. Med sprejetimi priporočili za naprej je tudi, da naj komite za gospodarstvo in urejanje prostora ter uprava za družbene prihodke skrbita, da se bo višina takse med letom revalorizirala. V Kranjski gori pa naj bi proučili tudi možnost, da bi tudi s tem denarjem čimprej odplačali kredite za ureditev smučarskega poligona v Podkorenu. Na Jesenicah naj bi se v prihodnje oblikovala tudi skupna ponudba mesta. Še posebej pa bi bilo treba izkoristiti možnosti prehodnega turizma in se tudi pripraviti na povečan tujski promet po izgradnji Karavanškega predora, (bb) Dr. Ciril Baškovič danes v Preddvoru 0 pluralizmu in razmerah v državi Preddvor, 30. maja - Dr. Ciril Baškovič, izvršni sekretar predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije, se bo danes (v torek) zvečer v Domu krajanov v Preddvoru pogovarjal s krajani o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji, o političnem pluralizmu in demokraciji. Pogovor, ki ga pripravlja krajevna konferenca SZDL Preddvor, se bo začel ob sedmih zvečer. C. Z. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za . narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za II. trimesečje 52.500 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščt- . ~-««uiega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Štefan Korošec, sekretar predsedstva CK ZKJ, na slovesnosti v Bohinjski Bistrici ob 70-letni-ci KPJ in 50-letnici konstituiranja CK KPJ: Največje socialne napetosti nas še čakajo • Kdor ni sposoben z novimi idejami in drznostjo misli odgovoriti na izzive časa, jih uresničiti s politično prodornostjo in znanjem, ta ne more biti dedič tistih generacij komunistov, ki so izbojevali zmago nad nacizmom, ki so v boju za pravico do lastne poti v socializem razbili pretenzije Stalinovega hegemo-nizma, ki so iskali nova obzorja socialistične prihodnosti v izročanju tovarn delavcem, v preraščanju partije v zvezo in v samoupravni demokraciji, generacij komunistov, ki so v svinčenih časih hladne vojne in hegemonije uveljavili politiko miroljubnega sožitja in neuvrščenosti. Zgledujoč se po njih, bomo v tem, prav tako prelomnem času v službi ljudi, tukajšnjih in sedanjih, upoštevaje njihovo različnost, zmogli prevzeti v enakopravni zvezi vseh naprednih re-formskih sil svoj del odgovornosti za našo skupno sedanjost in prihodnost. Štefan Korošec, sekretar predsedstva CK ZKJ • Nacionalizem, strah pred izgubo netržnih privilegijev in s tem povezane nacionalistične in politične konfrontacije ob nebi- • Pri iskanju reformskih poti stremimo k višji kvaliteti življenja in svobodi ljudi že danes, ne pa k preživelemu, praviloma neuspešnemu uresničevanju enkrat za vselej dane resnice. Žlahtni pragmatizem, ki naj pripomore k blagostanju ljudi, mora čimprej zamenjati stranpoti ideološkega dogmatizma in monopolne oblasti. Mladi morajo imeti vse možnosti za socializem po svoji meri • V družbenem dialogu, še posebej z mlado generacijo, ki mora imeti vse možnosti za ustvarjanje socializma po svoji meri, bomo snovali in uresničevali reforme... Ob vsej strpnosti bomo nepopustljivo zavračali kakršnekoli poskuse vsiljevanja raznih posebnih, pod plaščem jugoslovanstva prekritih idej, ki se jih želi uveljaviti z majorizacijo. Zavzemali se bomo za iskanje kontinuitete v ideji socializma, ki jo razumemo kot družbo vsestransko svobodnih in bogatih posameznikov, družbo sožitja enakopravnih narodov in narodnosti, v kateri neuvrščenost ni v nasprotju z vključevanjem v Evropo, družbo, ki spoštuje trg, poslovnost in vse oblike pluralizma. • Strah pred razlikami, ki so vezivno tkivo našega cilja - demokratične sinteze bogastva v razlikah in ne enakosti v revščini, je tudi v zvezi komunistov v bistvu izraz negotovosti, ki jo prinaša prihodnost, in prepričanja, da je izražanje razlik šibkost. S tem se ohranja avtoritarna oblast, ki z izenačevanjem razlik med narodi in posamezniki duši tudi sleherno inventivnost. stvenih, pogosto prestižnih vprašanjih, ki zbujajo ne le zaskrbljenost, marveč tudi ogorčenje ljudi in rušijo ugled ZK, zavirajo spreminjanje zavesti o nujnosti družbene reforme v resnično pripravljenost za reformske spremembe. Poglabljanje gospodarske krize, eksistenčna ogroženost velikega dela ljudi in njihovo vse večje nezadovoljstvo pa terjajo takojšnje nujne ekonomske poteze in družbene akcije po dobro premišljenem vrstnem redu. Tudi zato, ker nas največje socialne napetosti še čakajo. Najprej tržno, potem pa še tehnološko in strukturno prilagajanje gospodarstva bo povzročilo brezposelnost prvih velikih tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev, razvojno prestrukturiranje pa še ne bo sprostilo toliko novih delovnih mest. Inflacije ne bomo zaustavili z jalovimi kompromisi • Prednostna naloga je vsekakor ustavitev hiperinflacije. Ker razdiralno in uničujoče vpliva na vsa področja dela in življenja, se ne smemo sprijazniti, da bi nam postala način življenja. Ne smemo in ne moremo več sklepati jalovih kompromisov, še posebej v konkretnih vprašanjih denarne in davčne politike in zmanjševanja porabe. Ne mo- # Vsestranske uveljavitve in enakopravnosti narodov in narodnosti ne bomo dosegli s kakršnimikoli preštevanji, z očitki o izkoriščanju, o krivicah, storjenih najzaslužnejšim za Jugoslavijo, s povečevanjem etnične distance in krepitvijo nacionalne izključnosti, z nacionalno homogenizacijo in slepim sledenjem nacionalnim liderjem, z nacionalnimi bojkoti blaga in nacionalno-ekonomskimi izsiljevanji, z vsiljenimi spremembami federalne ureditve Jugoslavije. Prav nasprotno, ta cilj bomo dosegli z usmerjanjem okrepljene politične energije v razvojne preboje, v iskanje nove vsebine in vrednostne strategije bratstva in enotnosti, z obratom k reformske-mu reševanju problemov v lastnem okolju, s popolnim upoštevanjem trajne in neodtujljive pravice narodov do samoodločbe, z razvijanjem avnojskega federalizma... remo si več privoščiti, kot se je to v preteklosti že dogajalo, odstopanja od ekonomskih sprememb v trenutku, ko ogrozijo interese inflacijskega prerazdeli evanj a. Zato je tudi v novih pogojih gospodarjenja treba jasno razmejiti solidarnost in poslovnost, sicer ne bomo učinkoviti niti v uresničevanju protiinflacijske politike niti v odgovorih na tržne izzive. • Številne zgodovinske izkušnje svareče opozarjajo, da gospodarska reforma v socializmu ne more uspeti brez politične reforme. Reformatorjem gospodarstva, ki molče o politični reformi ali pa jo zožujejo na spreminjanje odnosov med federacijo in njenimi deli, ne kaže verjeti v resnost njihovih namenov. Gre namreč za mnogo več kot zgolj za prerazdelitve administrativnih pristojnosti... usodi in usodi svojih skupnosti. Ne gre zgolj za formalno organiziranje ljudi, gre za mehanizme nadzora nad zamenljivimi nosilci oblasti, za uveljavljanje javnosti in preverljivosti njihovega dela, gre za omogočanje sodelovanja vseh zainteresiranih pri upravljanju in urejanju javnih zadev. Nujna je skupna opredelitev pravil demokratičnega obnašanja in procedure, ki morajo v celoti nadomestiti kakršnokoli arbitrarnost in politično dobro voljo. • Kritične razprave in dialogi so nam še kako potrebni, vendar pa centralni komite ni nikakršna arena za uničevanje političnih nasprotnikov, temveč prostor argumentiranega razčiščevanja razlik v pogledih in dogovora o skupni politiki vseh jugoslovanskih komunistov. Novi način političnega dela, ko nerazčiščena sporna vprašanja prenaša- Štirje gorenjski komunisti, ki so v zvezi komunistov že petdeset let in še dlje, med njimi tudi Aleš Jelene z Jesenic in Mirko Zlatnar iz Lesc, so na petkovi slovesnosti prejeli zlati znak gorenjskih občinskih komitejev ZKS. — Foto: F. Perdan • Uveljavljanje in nadgrajevanje civilizacijskih dosežkov sodobnih političnih sistemov, o katerih smo si delali iluzije, da so preseženi, ni nekritično prevzemanje tujih izkušenj niti vračanje v kapitalizem. Če nočemo v socializmu zagotoviti človeku in državljanu več svoboščin in pravic in višjo kakovost njihovega uresničevanja, potem moramo zagotoviti najprej tisto, kar je v najrazvitejših državah, tudi kot rezultat delavskih bojev, že zagotovljeno. Brez tega naš socializem ne bo postal atraktivna alternativa, marveč gospodarska, politična, kulturna in komunikacijska oaza v samozadostnosti revščine in brezpravja. Tretje poti tu ni. Kakšen bo naš politični pluralizem? # Rešitev iščemo v preseganju dileme med enostrankarskim ali večstrankarskim političnim sistemom, dileme med enim ali več političnimi monopoli. Naš cilj je nestrankarski politični pluralizem, ki bo onemogočal nastajanje političnih monopolov. • Državljanom mora biti zagotovljeno, da se samostojno in svobodno, izhajajoč iz svojih potreb in interesov, opredelijo, na kakšen način se bodo povezovali in združevali pri njihovem uresničevanju in odločanju o svoji mo v javnost, je lahko prispevek k javnosti političnega dela; vsak funkcionar ima tudi pravico predstaviti javnosti svoja stališča, toda za nekritično istovetenje ali celo spodbujanje plime nacionalističnih in kakršnihkoli drugih evforij mora vsak vzeti v zakup posledice in svojo odgo; vornost za njih. • Propagandna vojna, s kate; ro smo soočeni ne le ob zadnji seji CK, ne bo prinesla ljudem niti kruha niti boljšega življenja niti odgovorov na izzive časa-Prav gotovo pa povečuje medsebojno nestrpnost, nerazumevanje in vnaša občutek negotovo-, sti glede prihodnosti našega skupnega življenja. • Kakšno skupno življenje hočemo v SFRJ, je eno od ključnih vprašanj sedanjega in bodočega razvoja naše družbe. Ne moremo ga graditi s postavljanjem ultimatov brez predvidevanj in upoštevanj reakcij v drugih okoljih, z neargumentiranim etiketiranjem, z diskvalifikacijami posameznikov, celega naroda ali narodnosti. C. Zaplotnik V zdravstvu nič novega V naslovu zapisana trditev je resnična le napol. Resda je sedanje stanje v zdravstvu domala nespremenjeno v primerjavi s tistim ob zaključnih računih, ko je zdravstvene skupnosti davila izguba, zdravstvene organizacije pa nelikvidnost, ko je Golnik napovedoval štrajk, drugi pa so jadikovali o pomanjkanju denarja in velikanskih stroških bolnišnic, lekarn in drugih... O vsem tem bi lahko tudi danes mirne duše zapisali enako. Le da se je vmes že marsikaj zgodilo. Za premostitev finančne stiske so v zdravstvu segli po novih finančnih virih. Eden je sicer tudi povečanje prispevnih stopenj, vendar se večje zbiranje denarja iz tega vira ne obrestuje, saj še interventni zakon vedno omejuje njegovo porabo. Pač pa je kazalo, da bo dobrodošla injekcija iz rezerv Narodne banke, ki je zdravstvu namenila dvakrat po 15 milijard dinarjev, namenjena zlasti zdravstvenim organizacijam z veliko porabo materiala in zdravil. Pri prerazdelitvi tega denarja je največji delež dobil Klinični center (ob tem se vtihotapi misel, da so bile bančne rezerve pravzaprav namenjene reševanju izgub tega zdravstvenega giganta). Morda gorenjsko osnovno zdravstvo ni najbolj tipičen predstavnik, toda z darilom banke si je opomoglo le toliko, da je dobilo 2 odstotka likvidnih sredstev. Najetju posojila za majske plače (prvikrat so se bili prisiljeni zadolžiti) se kljub temu niso mogli izogniti. Drugi (dobrodošel) finančni vir, ki bo šele dobro začel pritekati, je povečana participacija, s katero tudi bolniki prevzemajo del bremen za ozdravitev zdravstva. Doplačila sicer realno niso tako visoka kot od lanskega julija do konca leta, vendar jih bodo redno valorizirali, tako da ne bpdo izgubljala vrednosti kot ona lansko leto. Ogorčenih zahtev zoper nova doplačila letos še ni bilo slišati, po prip0' vedovanjih zdravnikov pa vseeno dosega' jo svoj selekcijski namen - le da ne vemo. ali tudi med bolnimi. Pri gorenjskem osnovnem zdravstvu ocenjujejo, da bodo z doplačili zbrali okoli 4 odstotke vsega za zdravstvo potrebnega denarja - ne ravno veliko, a tudi brez te kapljice v morje t>1 zdaj težko shajali. Majhni drobnjakarski ukrepi torej. ^ prinašajo temu primerne učinke! Sicer pa je stanje še vedno tako dramatično kot ob zaključnih računih, le da ga zdaj uspava nova knjigovodska logika, ki PrV kriva pravo izgubo. Na računih zdaj n*' mreč velja fakturirana, ne pa plačana realizacija - stanje, ki zaziblje v lažno la' godje. Ob koncu leta pa bo spet natank0 isto kot lani. Le da bo namesto 25 odsto' tkov vsega denarja zmanjkalo že 30. D. Z. Žlebif 3. stran «rnmmmmGLAS S 1. junijem bo v obtoku bankovec za 100.000 dinarjev, ki bo vsaj začasno ublažil težave z gotovino S cekarjem po denar Ljubljana, 26. maja - Inflacija vse bolj ostro kaže zobe, zdaj že celo pri problemih z gotovino. Človek resnično ne ve, bi se smejal ali jokal, ko v banki zaman prosi za večje bankovce, uslužbenec za okencem zmaje z glavo in pravi, da jih nima, ter porine na pult zajeten sop bankovcev po pet tisoč dinarjev. Sale o tem, da bomo kmalu potrebovali cekarje za denar, so žal postale resničnost, nič ne pomaga, ne jeza, ne prepir z bančnim uslužbencem, ki je ze tako ali tako slabe volje, saj ima s kupi bankovcev vse več dela, da ne govorimo o trezorski službi, kjer že nekaj mesecev vladajo izredne razmere, saj delajo tudi ob sobotah in nedeljah. _ V četrtek nov bankovec za 100 tisoč dinarjev Te dni imajo največ skrbi s tem, da bodo za izplačilo pokojnin preskrbeli dovolj bankovcev po 50 tisoč dinarjev, saj poštarji res ne morejo v svojih torbah nositi kupe manjših, že tako ali tako so njihove torbe vse težje. V četrtek, 1. junija, pa bo v obtok prišel nov bankovec za 100 tisoč dinarjev, ki bo vsaj začasno ublažil težave z gotovino. Narodne banke republik in pokrajin so Prve količine novih bankovcev že dobile v trezorje, novi stotisočak bo uradno seveda Predstavila Narodna banka Jugoslavije, na petkovem pogovoru "ob kavi", ki jih pripravlja republiški komite za informiranje, je naša tokratna sogovornica Milica Ozbičeva, guvernerka Narodne banke Slovenije, potešila našo radovednost, neuradno nam je pokazala novi bankovec, ki je rdečkaste barve, na njem pa je podoba deklice. Novi bankovec bo torej omilil vse bolj Pereče težave z gotovino, vendar pa je že zdaj moč napovedati, da bo njegov učinek kmalu splahnel. Vse tako rekoč pove podatek, da bi avgusta lani, ko je bila sprejeta odločitev o njegovi izdaji, zanj dobili približno 33 ameriških dolarjev, zdaj pa je vreden te še 7,69 dolarja. Dirjajoča inflacija bi zahtevala hitrejše izdajanje novih bankovcev večje vrednosti, vendar so sredi lanskega lete bančniki dobili soglasje le za enega, čeprav je bilo predlaganih več. Šele zdaj je bite sprejeta odločitev za novi bankovec višje nominalne vrednosti, priprave normalno Rajajo poldrugo leto, torej ga lahko v najboljšem primeru pričakujemo prihodnjo pomlad. Probleme z gotovino bi omililo brezgotovinsko poslovanje, ki pa pri nas žal še ni razširjeno, kreditnih kartic denimo sploh še ne poznamo, tudi naši čeki niso pravi čeki, mnogi jih uporabljajo le kot pomožno sredstvo za dvig gotovine. Sicer pa tudi naše banke doslej niso bile prave banke, ko bodo to postale, lahko pričakujemo, da bodo same zainteresirane za uvajanje brezgotovinskega poslovanja in bodo pozabljeni sedanji poskusi uvajanja provizije za promet s čeki. "Upamo, da bodo banke s tem odnehale," je dejala Milica Ozbičeva, "saj moramo brezgotovinsko poslovanje izboljšati, ne pa poslabšati." Po gotovino v Črno goro Zaradi težav z gotovino so morali denimo gorenjski bančniki te dni ponjo v Črno goro, šli so seveda po bankovce najvišje vrednosti. Morda se vam zdi na prvi pogled stvar nenavadna, za poznavalce seveda ni.. Slovenija je namreč glede na dinarsko gotovino izrazito odlivna republika, seveda zlasti za bankovce višje nominalne vrednosti, zato so pri nas trenutno težave z gotovino največje, kar bo pri prvih pošiljkah novih bankovcev Narodna banka Jugoslavije tudi upoštevala. Ogromne količine gotovine gredo za turistično menjavo, pri tem seveda pazijo, da imajo v menjalnicah dovolj bankovcev višje vrednosti, saj je tujcu za nekaj njegovih bankovcev res težko poriti velik kup naših. Mnogo turistov v Sloveniji zamenja denar, dinarska gotovina pa se nato steka v turističnih krajih. Upravičeno tudi domnevajo, da se se nekaj izdane gotovine preliva na območja, kjer imajo stalna bivališča delavci, ki so pri nas na začasnem delu. Zanemariti pa seveda ne smemo gotovine, ki zaradi različnih razlogov ostaja pri ljudeh (zaradi črnega deviznega trga) in se ne vrača v bančni obtok. Po teh poteh odtekajo predvsem bankovci višje nominalne vrednosti, zlasti po 50 tisoč, tudi po 20 tisoč dinarjev, zato se zlasti zadnji dni marsiko zgodi, da mu v banki porinejo kup bankovcev po 5 tisoč dinarjev. Prešteli 52 milijonov bankovcev več Poglavitni razlog problemov z dinarsko gotovino je seveda dirjajoča inflacija, Narodna banka Jugoslavije je glede na predvideno stopnjo inflacie naročila pri Zavodu za izdelavo bankovcev in kovanega denarja tiskanje potrebnih količin bankovcev. Inflacija pa je trikrat večja od predvidene, zato ni čudno, da se zaloge gotovine iz dneva v dan bolj praznijo. Po drugi strani pa so seveda zaradi padanja realne vrednosti dinarja zahtevki po gotovini vse večji, kar zahteva v končni posledici nadnormalne količine gotovine. Izhod bi bil seveda v novih bankovcih višje nominalne vrednosti, toda žal počasi prihajajo v obtok. Ker novi bankovci prepočasi prihajajo v obtok, morajo to nadomeščati s toliko večjimi količinami gotovine, kar seveda poraja kopico problemov, ki se začenjajo že pri prevozu gotovine od narodne banke do službe družbenega knjigovodstva in naprej do uporabnikov. Narodna banka Slovenije je denimo vse lansko leto izdala približno 120 ton bankovcev, letos pa do 25. maja že 110 ton, kar pove, koliko dela imajo več in kako v njihovih trezor jih vladajo izredne razmere, saj morajo delati tudi popoldne, ob sobotah in nedeljah. Po besedah Milice Ozbiče-ve pri tem varnost ne trpi, saj v postopku ne opustijo nobenega opravila, njihovi uslužbenci osebno odgovarjajo za napake (plačajo jih), zato jim lahko verjamemo, da niso površni. Po svojih močeh k ublažitvi problemov z gotovino prispeva tudi Služba družbenega knjigovodstva, ki skrbi predvsem za hitrejše vračanje bankovcev višje nominalne vrednosti v obtok, tudi njihovi uslužbenci imajo veliko več dela in delajo tudi popoldne. Franc Knafelc, generalni direktor SDK Slovenije, je povedal, da so decembra lani njihove službe preštele 52 milijonov bankovcev, aprila letos pa 73 milijonov, torej skoraj 40 odstotkov več. M. Volčjak Podražitve tepejo tudi kranjsko Savo Optima II že daje prve sadove Kranj, 26. maja - Projekt Optima II, naložba kranjske Save, sicer za investitorja ni enostaven zalogaj, vendar je ena redkih, ki ze pred dokončanjem daje prve sadove. Po besedah predstavnikov Save je tetos predvsem zaradi Optime proizvodnja večja za 12 odstotkov, de-tež izvoza pa kljub večji proizvodnji ostaja na enaki ravni, blizu 40 °dstotkov. Nasploh so predlogi Save za Posojila za naložbe prepričljivi ter stvarni, brez nerazumnega tveganja, in takšne narave je tudi zadnja velika naložba v Opti-mo II, ki se že uresničuje in je P°goj, da se Sava na osnovi traj-nega poslovnega in tehničnega sodelovanja s Continentalom obdrži med petimi največjimi izdelovalci avtomobilske pnevmatike v Evropi. Korak niže in nazadovanj pri izvozu, ki se sedaj kljub večji proizvodnji giblje med 40 odstotki vse proizvodnje, |*e bi bila znanilca obetavne prihodnosti. Naložba v Optimo II pa za Sa ni enostavna. Predvsem povzročajo največ sivih las podražile. Maja leta 1987, ko je bil projekt za Optimo II izdelan, je bil vreden 27.752 milijonov dinarjev in preračunan na predvideno rast cen do jeseni letos 69.630 milijonov dinarjev. Takšna je bite tudi ocena mednarodne finančne korporacije IFC iz Washing-tena, ki je povečala svoj kreditni delež z 11,2 na 15 milijonov do-terjev. Ker pa pri nas cene vrto- glavo naraščajo, se je vrednost naložbe večala in bila konec leta 1988 153.433 milijonov dinarjev, upoštevaje dinamiko izgradnje in načrtovano rast cen pa bo naložba vredna 327.314 milijonov dinarjev. Vzroki za podražitev je splošna rast cen, tečajne razlike in krepka podražitev opreme, predvsem domače, medtem ko pa je Sava za gradbena dela plačala manj, kot je načrtovala (13 in ne 15 milijard dinarjev). Dodatna zadrega je je nastala tudi pri združevanju denarja za bančni konzorcij, ki bi moral zbrati 20 milijard dinarjev, vendar Gospodarska banka Ljubljana in Splošna banka Celje svojega deleža nista poravnali in tako je konzorcij pristal na 14 milijardah. Sava si je pomagala s svojim denarjem in krediti izvajalcev del ter dobaviteljev opreme in tako dinamika gradnje ne kasni. Še celo več. Del Optime II že obratuje in zaradi nje je proizvodnja v Savi letos za 12 odstotkov večja, kakovost izdelkov je na višji ravni, pa tudi s planiranim izvozom drži Sava korak. V Samouprava in poslovnost Ker prihaja na banko vedno več prošenj za kratkoročne kredite za sezonske zaloge gotovih izdelkov (pošiljajo ali zahtevajo jih predvsem proizvajalci s sezonskim značajem proizvodnje, ki se prodaja samo v določenem letnem času) in ker prosilci terjajo ugodno rešitev takoj ali čez nekaj ur, sta vodstvu banke ponavadi dani dve možnosti: da samo odloči ali po telefonu povpraša za mnenje člane kreditnega odbora. Na zadnji seji je predsednica Tina Nastran ponovno opozorila, da bi bilo takih telefonskih sej čim manj, razen v res nujnih primerih, prav tako pa naj bo le v skrajni sili uporabljena možnost, da vodstvo banke odloči samo. Podpredsednik poslovodnega odbora banke Zlato Kavčič je dejal, da je banka večkrat pod takimi pritiski in se je ponavadi vedno postavila na stran delovnih organizacij. Naloga vodstva je ščititi dohodkovni položaj banke in vlagati denar tja, kjer je računica. V tem pogledu organi banke vodstvu lahko zaupajo in to zaupanje so mu že velikokrat izrekli, nasploh pa v bančništvu velja navada, da nujne stvari rešujejo ljudje s pooblastili in odgovornostjo, če bo banka res postala banka, kot se obeta, potem bodo morale biti take samostojne in odgovorne poteze še pogostejše. Skratka, denar se bo moral obračati, ne pa ležati v raznih blokiranih skladih, kot se dogaja sedaj. njem vidi še naprej veliko možnost, ki jo bo morala izkoristiti še posebej v primeru, če ji bo kdo od drugih domačih proizvajalcev skušal odvzeti domači primat, mogoče z nekaj milijoni cenejšimi gumami, kar je danes, ko ljudem manjka denarja, mogoče. Da bi Sava lažje obvladovala podražitve, ji je kreditni odbor Temeljne banke Gorenjske na petkovi seji odobril 10.000 milijonov dinarjev posojila (20 odstotkov podražitev, ki znašajo skupno 50 milijard), ter sklenil, da Gospodarsko banko in Splošno banko Celje ponovno spomni na obveznosti do konzorcija. J. Košnjek ^ Brdu konferenca ameriških in naših poslovnežev Ameriški pogled na poslovno sodelovanje z Jugoslavijo M. Kr v četrt Jr*i" •^ei?*er za usP°sabljanje vodilnih delavcev na Brdu bo skih no 1 J"n*ia> pripravil konferenco ameriških in jugoslovan-slavije" 1?-Vnežev "Amerisl" pogled na poslovno sodelovanje Jugo-in »oV ' se DO seveda nanašal predsem na novi zakon o podjetjih n zakon o tujih vlaganjih. nJegovS°delOVan^U S°- Prite8nin podjetnike, ki poznajo naš sistem in vseh m ~^F^meT^e m so zainteresirani za poslovno sodelovanje v goslnv 0Zn oblikah (uvoz in izvoz, vlaganja v mešana ameriško ju-odvet '-v pod;ietJa itd)- Tako bo Mark Ellis, ekonomist in partner škem11 f druž^e Irvin & Ellis v Washingtonu, spregovoril o ameri-JJte P°g|edu na naš zakon o podjetjih in zakon o tujih vlaganjih. etzfi1\v . ves- Pravni zastopnik družbe Pepper, Hamilton & Sche-tem okvi n^°na bo Predaval na temo "Kako prodajati v ZDA" in v c° du ruvsPre8°voril o ameriški zaščiti pred nelojalno konkurenco .!?Pinškimi posli in podobno, o splošnih in posebnih značilnosti vanipS uvoznih omejitev (označevanje izdelkov, omejitve in trgo-J s posebnimi izdelki, kot so hrana, zdravila, kozmetika itd), o organizacijskem in pravnem vidiku prodaje na ameriškem tržišču in podobnem. Scott Blacklin, pravni zastopnik družbe Potomac Group International se bo ukvarjal z vprašanjem "Kako najbolj učinkovito prodajati in kupovati na ameriškem tržišču", njegovo predavanje bo obsegalo štiri glavne teme: posebnosti in pomanjkljivosti, s katerimi se jugoslovanska podjetja srečujejo na ameriškem tržišču, izbiranje in strukturiranje poslovnih odnosov z ZDA, vzpostavljanje distribucijske mreže na ameriškem tržišču, uvoz in izvoz ameriških izdelkov in izdelkov držav tretjega sveta z oziroma na ameriško tržišče. Poleg omenjenih predavateljev se bodo srečanja udeležili tudi predstavniki ameriške ambasade iz Beograda, ameriškega generalnega konzulata iz Zagreba, US - Yugoslav Economic Council Inc ter Linda Cimperman, koordinator za bilateralne trgovinske odnose in sodelavka Centra na tem srečanju. Naši poslovneži bodo torej imeli priložnost, da prisluhnejo nasvetom in napotkom iz prve roke in navežejo konkretne poslovne stike. Topčiderska brda Markovićeva vlada namerava ukiniti jugo-menice, ki niso nič drugega kot kovnice denarja, brezštevilna Topčiderska brda, raztresena po državi. _ Markovićevo vlado so doslej gospodarstveniki le hvalili in ji izražali podporo, pričakovati je moč, da kaj kmalu ne bo več tako množična, saj bo, kot vse kaže, Ante Marković prizadejal smrtni udarec jugo-menici, kar naj bi bila sestavina celovite monetarne reforme, ki sicer še nima povsem jasnih obrisov, nekatere stvari pa je vendarle moč že slutiti. Kot najbolj vročo temo prav jugo-meni- Menica, kakršno poznajo v svetu, je namreč le odlog plačila, ki ga njen podpisnik jamči s svojim premoženjem. Naše menice pa so posebnost, kakor so bile doslej mnoge stvari pri nas, na njej je aval banke, ki jamči s svojim kreditnim potencialom. Ker menice lahko izdajajo vsi, tudi tisti, ki v normalnih financah menice sploh ne bi upali napisati, to praktično pomeni, da od banke izsilijo kredit, praksa je pokazala, da neomejeno kreditiranje, ki je banke prisililo, da so te "kredite" plačevale s poseganjem v emisijo. Jugo-menica je tako dejansko plačilno sredstvo, denar, ki ga tiskajo kjerkoli, v vsakem podjetju. V Jugoslaviji torej nimamo samo enega Zavoda za izdelavo bankovcev in kovanega denarja na Topčiderskem brdu v Beogradu, imamo jih ^kolikor hočete, kar mrgole po državi. Nad njimi nihče nima pregleda, ocenjujejo, da je v obtoku 40 do 80 tisoč milijard dinarjev takšnih menic. Kaj bo napravila Markovićeva vlada? Bo jugo-menice čez noč ukinila (1. julija?) ali pa bo "zasebnim" tiskarnam denarja počasi priprla vrata (naprej za 30 odstotkov zmanjšala možnost bančnega avaliranja menic)? Veliko bolj stvarna je seveda druga možnost, saj bi prva povzročila velike pretrese v gospodarstvu. Dotlej pa ugibajte, je bil Fikret Abdić najslabši ali najboljši jugoslovanski direktor, bolje rečeno tiskar denarja. M. Vočjak IICOSPODARSKECA SVETA Šola na Brdu poslej podjetje Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu, ki je nastal pri Gospodarski zbornici Slovenije, se osamosvaja in tako bomo tudi formalno dobili prvo managersko šolo pri nas. Center je namreč dejansko to že postal, saj je v zadnjih letih, odkar ga vodi dr. Danica Purg, prerasel v pravo, mednarodno uveljavljeno podjetniško šolo. Razvili so sodobne oblike izobraževanja, pripravljajo krajše in daljše tečaje, v katerih se je lani usposabljalo več kot tri tisoč ljudi, ki so jim predavali domači in tuji predavatelji. Skratka, center se je že uvrstil med znane evropske podjetniške šole in zato pogumno stopa na samostojno pot. Izobraževalne oblike za usposabljanje vodilnih delavcev je lani uvedla tudi Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, tudi magistrski študij. Predavanja, ki prav tako potekajo na Brdu, vodi priznani sociolog dr. Janez Jerovšek. Usposabljanje podjetnikov pa namerava uvesti tudi Visoka šola za organizacijo dela v Kranju. Zbornik razprav o Evropi 92 V knjigarnah se je te dni pojavila prepotrebna knjiga Evropa 92, zbornik razprav, eseje in dokumentov šestnajstih avtorjev, ki z različnih zornih kotov osvetljujejo, kaj pravzaprav pomeni evropsko združevanje, kakšni so temelji nove združbe, kaj to pomeni za njene članice in nečlanice in kaj je njen osnovni smisel. O Evropi 92 zdaj veliko govorimo, malo pa o njej vemo, zato je knjiga resnično dobrodošla, tudi zavoljo tega, ker bo popestrila našo skromno letno ponudbo publikacij o mednarodnih ekonomsko-političnih vprašanjih. Knjigo je izdal in založil Gospdarski vestni, uredil Iztok Simoniti. Izšla je v nakladi 800 izvodov, kar je seveda zelo malo, ker zanjcrniso našli finančne podpore boste morali zanjo odšteti 330 tisoč dinarjev. Knjiga ima torej visoko ceno, še veliko višjo pa bomo plačali, če ne bomo vedeli, kaj se v Evropi dogaja, in če se vanjo ne bomo vključili. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Novi gumi iz Save V Savini tovarni avtopnematike v Kranju so pred kratkim na redili ničelno serijo (sto komadov) novih plaščev 195/70 R 14 M 600, ki imajo tudi oznako "HI SPEED", kar po naše pomeni visoko hitrost. Konstruirani so namreč za hitrosti do 210 kilometrov na uro. Doslej opravljeni testi v preizkusni postaji so pokazali, da novi plašči vzdržijo načrtovane oziroma predvidene obremenitve in je možno pričeti z redno proizvodnjo. V kratkem pa bo stekla tudi proizvodnja še dveh dimenzij tovrstnih plaščev za višje razrede osebnih avtomobilov. Pri nas večjega povpraševanja ni pričakovati, saj so omenjeni avtomobili bolj redki, da slabih cest ne omenjamo. Večina proizvodnje bo zato namenjene za izvoz. Iz stiskalnic pa je prišla tudi manjša količina novih plaščev 195 R 15 M 729, ki imajo tudi oznako "TOP GRIF', kar v prevodu pomeni vrhunski oprijem. Plašči so sedaj na vzorčenju oziroma testiranju. Namenjeni so za zahtevnejša terenska vozila s pogonom za vsa štiri kolesa. Na letališču je najbolj prometen dan ponedeljek Na brniškem letališču pričakujejo letošnje poletje vsaj tolikšen promet kot lani. Izgubili so sicer povezave s Chicagom, Madridom, Barcelono in Zadrom, v Tel Aviv pa bo letalo Adrie Airways letelo enkrat tedensko. Tudi Lufthansa je zaradi preusmeritve na prevoz s tovornjaki začasno ukinila svojo tovorno linijo, vsa prizadevanja pa tečejo v smislu ponovne vzpostavitve te linije. Pridobili pa so dve redni liniji Adrie Airways v Pariz, povečali pa tudi število povezav s Frankfurtom in Zuerichom. Naši izseljenci pa imajo zdaj možnost enkrat tedensko leteli direktno iz Clevelanda in De-troita v Ljubljano. Domači prevozniki pa bodo tudi letos imeli čar-trske prevoze v Španijo, Grčijo in Turčijo, veliko poletov pa pričakujejo tudi za angleške turiste. Na novo pa so pridobili dva tuja prevoznika, trikrat tedensko bosta na brniškem letališču Swissair in Britannia. Veliko pridobitev pa predstavlja nov Adriin airbus, ki bo letel na domačih in mednarodnih progah, proti Beogradu, Zagrebu, Larnaci na Cipru, Tel Avivu, Londonu in Parizu ter na čar-trskih poletih v ZR Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo. Poleg večjih pa letos pričakujejo tudi več manjših letal, JAT namerava kar za 60 odstotkov povečati število pristankov ATR-a. Na brniškem letališču bo najbolj prometen dan v tednu ponedeljek z 32 odhodi, sledijo pa petek, torek in sreda. GLAS 4. stran Torek, 30. maja 1989 L KRATKE Z GORENJSKE Na proslavi, kjer so podelili odličja in priznanja, je v programu nastopila tudi gorjanska godba Vodite mladino v gore Gorje, 27. maja - »Na planine, na planine, vedno vleče me srce...«. S temi verzi in z napotilom ob jubileju: »Vodite mladino v gore...«, je Matija Klinar, častni predsednik Planinskega društva Gorje v pozdravnem pismu, ker se zaradi bolezni ni mogel udeležiti sobotne proslave ob 60-letnici društva v dvorani Doma TVD Partizan v Gorjah, čestital vodstvu in članom ob praznovanju jubileja gorjanskega planinskega društva. Šestdesetletno delo je na proslavi orisal sedanji predsednik Planinskega društva Gorje Alojz Jan, ki je med drugim poudaril, da bi širša, tudi planinska, skupnost morala imeti danes več posluha za gorništvo ter za vzdrževanje in oskrbo visokogorskih planinskih postojank. Za delo v dolini pa je rekel, da ima gorjansko planinsko društvo prek 800 članov, in da bi bili uspehi lahko še večji, če bi bilo delovno zagnanih vsaj 10 odstotkov, pripravljenih za sodelovanje pri organiziranju dejavnosti pa vsaj 5 odstotkov. »Vendar,« kot je ugotovil Alojz Jan, »ni bojazni, da se planinstvo v Gorjah ne bi obdržalo, saj je med člani kar dobra tretjina mlajših od 25 let. «Svečanost ob 60-letnici Planinskega društva Gorje so v programu v soboto obogatili gorjanski godbeniki, kvintet bratov Zupan in učenci osnovne šole Bratov Žvan. Podelili pa so tudi pohvale in odličja Planinske zveze Slovenije ter društvena priznanja. Odličja Planinske zveze Slovenije je podelil sekretar izvršnega odbora PZS Jože Stanonik. Dobili pa so jih: Marcel Vogelnik - pohvalo, Vinko Okršlar - bronasti znak, Kristl Ogris, Albin Jakopič in Jože Skuma- Alojz vec - srebrni znak in Bogdan Klinar ter Ma- sednik PD Gorje rica Okršlar - zlati znak Planinske zveze Slovenije. A. Žalar Jan, pred- Poveljnik se poslavlja Kranj - Franc Košnjek, poveljnik gasilske enote na letališču Brnik odhaja v pokoj. Vsa leta po vojni je bil v službi in je uspešno vodil gasilsko enoto na Brniku. Je pa tudi poveljnik občinske gasilske zveze Kranj in tako nadzoruje 36 gasilskih društev v občini. Gasilci iz občine in raznih krajev Gorenjske se mu zahvaljujemo za njegovo vestno in uspešno ter odgovorno delo. Želimo mu, da bi še veliko zdravih let preživel med nami gasilci, (ip) Med najboljšimi Kranj - Podjetje za PTT promet Kranj je po oceni inšpekcijskih služb Skupnosti jugoslovanskih ptt, ki spremlja kakovost ptt storitev, v samem vrhu najboljših. Podjetje za PTT promet Kranj se je namreč lani skupaj z Novim mestom in Varaždinom uvrstilo med tri najboljša v državi. Lani, v letu kakovosti ptt storitev, pa so na pobudo Združenih organizacij PTT Slovenije ocenili ptt enote in izbrali najboljše tudi v Sloveniji. Enota ptt Radovljica, kot najboljša v kranjskem podjetju, je bila tudi v Sloveniji zelo visoko ocenjena. Takšno akcijo bodo letos v Podjetju za PTT promet Kranj letos ponovili, da bi s tem spodbujali kakovost pri delu in opravljanju ptt storitev. Sicer pa je na območju kranjskega PIT podjetja 49 poštnih enot in 11 poštnih zbiralnic. Ena enota tako odpade na 3184 prebivalcev, kar je v primerjavi z drugimi ptt podjetji pri nas precej nadpovprečno. Od približno 191.000 prebivalcev na območju Podjetja za PTT promet Kranj jih dobiva pošto šestkrat na teden okrog 65 odstotkov, pet krat 30 odstotkov, trikrat na teden pa 4 odstotki prebivalcev. A. Ž. Minuli teden na Bohinjski Beli Preverjanje znanja na vajah Bohinjska Bela, 29. maja - V Centru obrambnega usposabljanja na Bohinjski Beli so bili minuli teden na petdnevnem teoretičnem in praktičnem usposabljanju pripadniki posameznih delov enote Teritorialne obrambe Staneta Žagarja iz radovljiške in jeseniške občine. Za starešine se je usposabljanje v Centru začelo sicer že nekaj prej, za pripadnike posameznih delov enote pa v začetku tedna. Večji del programa je bil tokrat namenjen praktičnim vajam in urjenju na terenu. Pripadniki posameznih delov enot so imeli v Centru v glavnem poleg obnavljanja teoritičnega znanja streljanje s tako imenovano osebno oborožitvijo, medtem ko so taktična urjenja potekala na širšem območju Bohinjske Bele, Ribnega in Jelovice. Starešine in pripadniki posameznih delov enote so tokrat še posebno skrb namenili organiziranemu delu in dejavnostim v vojaškem kolektivu. In rezultat? Kljub kratkemu času, ko so bili na usposabljanju in urjenju, se je izkazalo, da se med seboj že dobro poznajo in da so tudi usposobljeni za različne naloge. Sicer pa je v zadnjih petih letih celotna enota TO Staneta Žagarja na rednih vsakoletnih usposabljanjih in vajah nekajkrat temeljito predela celoten program in najbrž je prav to tudi razlog, da je ta enota bila in je še vedno med najboljšimi v Sloveniji in Jugoslaviji. Med usposabljanjem so pripadnike obiskali tudi predstavniki radovljiške in jeseniške občine. A. Ž. ureja ANDREJ ŽALAR Telefonija v Poljanski dolini Želja po telefonu je močnejša Log, 27. maja - Ze nekaj časa je Poljanska dolina vključno s Škofjo Loko in Zmincem pa tja do Gorenje vasi v veliki telefonski akciji. Trenutno na glavni trasi v krajevni skupnosti Log polagajo medkrajevni in naročniški kabel. V sosednji krajevni skupnosti Poljane so svoj del pri tej akciji že končali. V krajevni skupnosti Log, kjer imajo skoraj slabo polovico celotne 16-kilometrske trase, pa so z deli začeli že 19. aprila, si malce oddahnili med prvomajskimi prazniki, zdaj pa že cel mesec vsak dan, še posebej pa ob sobotah, krajani z lopatami in krampi »strežejo« delavcem Tegrada pri polaganju kabla. Na trenutke, ko je bilo na skalnatih odsekih najtežje, so razmišljali, kako je pravzaprav v tem sistemu telefonije nekaj narobe: že doslej je moral vsakdo plačati skoraj dva tisoč mark (v dinarjih seveda), narediti po več kot 30 prostovoljnih ur, koliko bo še obojega, se niti še ne ve, ko pa bo zazvonil telefon, bo treba plačevati še impulze?! Nekaj škriplje v tem sistemu, vendar želja, potreba po telefonih je močnejša... V sedanjem sistemu gradnje telefonskih omrežij je navadno tako, da krajevne skupnosti gradijo naročniško in razvodno omrežje, pri primarnem oziroma medkrajevnem kablu, kot je to v Poljanski dolini, pa ne sodelujejo. Vendar pa je škofjeloško gospodarstvo že veliko prispevalo, da tudi v tej dolini dobijo telefone. Zato so se v krajevnih skupnostih odločili, da sodelujejo z delom tudi pri tej začetni akciji. »Če že morda ne najtežji pa imamo na celotni trasai vsekakor najdaljši odsek,« je v soboto popoldne, ko je bilo cel dan na gradbišču okrog 50 prebivalcev krajevne skupnosti Log, pripovedoval Drago Prevodnik, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo telefonije v krajevni skupnosti. »Trije odseki na 7 kilometrov dolgi trasi medkrajevnega kabla, kjer v isti jarek Tegradovci polagajo tudi naročniškega (Podpečna, na Logu in Gabrški ovinek), so bili najtežji. Okrog tisoč vrtin smo morali narediti v živo skalo za mini-Drago Prevodnik ranje Težki odseki so bili to, vendar ljudje pridejo in radi delajo. Vsak član gradbenega odbora, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, je vodja skupine po 20 ljudi. Kar precej smo že do zdaj prispevali za telefone. Takole okrog 3 milijarde dinarjev bi rekel, da se vrti naš prispevek v krajevni skupnosti. Mislim, da bomo čez teden dni prišli do Brod, avgusta, morda septembra, lahko pa da tudi celo prej, pa nas potem čaka druga faza gradnje naročniškega kabla. Imamo že pripravljenega, položiti pa ga bo treba do razvodišč še okrog 9 kilometrov.« Toliko ima gradbeni odbor, v katerem že od vsega začetka, ko je bil ustanovljen pred dvema letoma, delata z roko v roki Drago Prevodnik in predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Demšar, v načrtu za letos. Da pa bo po programu prihodnje leto zazvonilo 135 telefonov v krajevni skupnosti (zdaj imajo dva in še to je dvojček), jih čaka iz-, gradnja še celotnega razvodnega omrežja v naseljih v dolini (na Logu, Log, Gaberk in Brode) in v hribih (Bukov vrh, Kovski vrh, Valterski vrh, Gaberška gora in del Florjana nad Zmincem). Kabel za celoten razvod morajo še nabaviti. Torej akcija ne delovno, ne finančno še ni zaključena. Še bo treba Tomaž Košir je povedal, da po celotedenskem delu v zbornici ob koncu takšna akcija »kar paše«. »Morala je dobra, če pa pomislim, da glavni vod in vse ostalo delamo krajani, ko bomo imeli telefone, bomo pa še impulze plačali, pa mislim, da s tem sistemom nekaj ni v redu...« Mojca Janhar: »Od 1976. leta sem tajnica v krajevni skupnosti in prav dobro vem, kako si ljudje želijo telefone. Tako kot vsi drugi, se zavedam, da moram delati. Vsi že težko čakamo, da bo tudi v naši krajevni skupnosti zazvonilo...« Na različnih odsekih je v sobotni akciji delalo okrog 50 krajanov v krajevni skupnosti Log... zbirati denar in prihodnje leto ob popoldnevih, sobotah in nedeljah delati na trasi. »V teh dneh, ko praktično vsi delamo, je veliko tudi zadovoljstvo, da se je v težko pričakovani telefoniji v dolini vendarle premaknilo,« je v.vročem sobotnem popoldnevu na trasi med krajani, čeprav je imel marsikdo doma precej dela še s spravilom košnje, razlagal Stane Demšar. »Zelja in potreba sta veliki; in tudi pripravljenost. Doli slej še ni bilo težav, da ne bi dobili ljudi skupaj. 150 gospo; dinjstev je. v krajevni skupnosti in ko bo C* zazvonilo vseh 135 telefonov, bo praktično cela krajevna skupnost pokrita; v dolini in v hribih. Stane Demšar Vsak bo prispeva| enak denarni delež. Vsak se je obvezal tudi za delo, krajevna skupnost pa že tretje leto namenja domala vsa investicijska sredstva za telefonijo. Tudi širša pomoč pri celotni akciji ni majhna. V drugi fazi naročniškega omrežja pa letos računamo tudi na pomoč vojakov.« Ob že dokajšnjem prispevku in fizičnem delu krajanov je še posebno v zadnjem časil precejšnje organizacijsko in finančno bre^ me na vodstvu akcije. Nepoklicno delo pri vodenju takšnega nekaj milijard vrednega projekta terja ne le razumevanje v službi, ampak poleg trdne volje, organizacije in dobrega gospodarjenja, tudi dan dopusta, če je treba, in doma, če tako nanese, tudi tisto, najbolj nujno, pač počaka. Tako pač danes pri nas gradimo telefonska omrežja... In ko sem se v vročem popoldnevu poslavljam od zadovoljnih krajanov, ker jim je šlo delo dobro od rok, ko so delali s prepričanjem, da so na ta način vsako uro bližje telefonu, sem razmišljal, kako bi jim na gradbišču pri številnih opravilih, ki so povezana s takšno akcijo, prišel na gradbišču prav začasno vsaj en »gradbeni« telefon... A. Žalar Obnova cest v jeseniški občini Nova cesta od Martuljka do Belce Jesenice, 29. maja - V jeseniški občini nadaljujejo z rekonstrukcijami magistralnih in regionalnih cest. Največja dela na magistralni cesti od Jesenic do Kranjske gore pri Belci. jejo. Investitor je republiška skupnost za ceste, rekonstrukcija pa sodi v plan obnov in rekonstrukcij republiške skupnosti za ceste. Odločili so se namreč, da magistralko od Jesenic do Kranjske gore obnavljajo postopoma, po etapah. Najprej so uredili nevarni odsek v Logu pri Kranjski gori, potem v Martuljku, zdaj pa so pri kamnolomu na Tabrah. Dva kilometra ceste do mostu na Belci je precej zahtevnih, saj je precej ovinkov, ki jih je treba odstraniti. Cesta bo speljana po ravnini, vse do W' ■stu na Belci. . Za vršiško obvoznico se zdal izdeluje projektna dokumentacija, letos pa naj bi jo zgradu1 vsaj v makadamski izvedbi-Most preko Jasne v Pišnici bodo letos zgradili. V Radovni pa s° priglasili dela za nadaljevanj6 rekonstrukcije in za asfaltiranje do Mlak.« D. Sedej Med največje in najbolj potrebne cestne obnove sodi rekonstrukcija in razširitev ceste od Martuljka do Belce na magistralni cesti od Jesenic do Kranjske gore. - Foto: Gorazd Šinik V jeseniški občini imajo v planu rekonstrukcij, novogradenj in obnov magistralnih in regionalnih cest med drugim sofinanciranje izgradnje obvoznice Kranjska gora s skupnostjo za ceste Slovenije, nadaljevanje modernizacije ceste Mojstrana -Radovna, med lokalnimi cestami pa nameravajo poleg rednega vzdrževanja dokončati modernizacijo ceste Planina pod Golico in ceste Javornik - Javor-niški Rovt, pripravljajo pa še tehnično dokumentacijo za kategorizirane' ceste in industrijsko cesto na Plavškem travniku. Med največje obnove pred letošnjo turistično sezono pa v je- seniški občini sodi nadaljevanje rekonstrukcije na magistralni cesti Jesenice - Kranjska gora v Gozd Martuljku in na Belci. »Cestni odsek od Belce do Gozd Martuljka je eden najbolj prometno nevarnih odsekov na magistralni cesti Jesenice -Kranjska gora, saj je bilo prav tu v preteklih letih veliko prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom,« pravita Alojz Katnik in Hrvoj Cerne iz komiteja za gospodarstvo jeseniške občine, »Cestno podjetje Kranj se je odločilo, da z rekonstrukcijo nadaljuje, saj so doslej obnovili in razširili že odsek od Martuljka do kamnoloma, zdaj pa nadalju- Kranj, 25. maja - Na dan, ko je slavila mladost, so si nekaj vedre sproščenosti privoščili tudi manj mladi. V kranjskem domu upokojencev ta čas vselej pripravijo pomladni piknik, ki razvedri sicer enolično jesen življenja. Z leti je postal že kar tradicionalen. - Foto: F. Perdan 5. stran (mmmwmmQiLAS Prof. Janez Bole in Slovenski madrigalisti KAJ Čeprav je lahko vsak dan poslušal očeta organista na Brezjah, kjer je bil rojen, pa to najbrž m določilo prof Jane™ BoletuprZga koraka v življenje9Po kranjski gimnaziji ga je pot vodila v Ljubljano in na univerzo kjer je «^U™JV°>. vmes je vojna prekinila študij; potem se je vpisal na medicino, dokončal pa slavistiko. Toda tud toni bilo tisto, kar je hotel. pjnekaj letih profesure na ljubljanskih gimnazijah seje kot tridesetleten ^ ^^ffi^.«** 'Zr^ovelske akademijo, vse ob službi. Potem pa so prišli pevski zbori, najprej Slovenski oktet pa APZTone Tomsic, pa zbor Slovenske filharmonije in še cela vrsta reprezentativnih slovenskih pevskih skupin. Pri vseh je pustil svoj pecat - navdušenje za dobro muziko. _ KULTURNI KOLEDAR Morda je še najbolj povezan s svojimi madrigalisti. Tako s prvim zborom Slovenskih madri-galistov, ki jih je zbral leta 1966, da bi Slovencem predstavil ustvarjalnost Jakoba Gallusa. Brez dvoma velja prof. Bole danes kot specialist za glasbo 14., 15. in 16. stoletja. Prav to glasbo goji tudi z novim pevskim sestavom Slovenskih madrigalistov, skupaj so tretje leto. Z njimi je posnel dve kaseti in ploščo Gre-gorianskih koralov po naročilu SAZU. Pevskih zborov, ki ste jih vodili, skoraj ni mogoče prešteti. Se niste nikoli hoteli ukvarjati z drugačne vrste glasbo kot le z zborovskim petjem? »Zborov, pri katerih sem imel kaj zraven, je res okoli 40. Najdlje sem vodil pevska zbora na srednji glasbeni šoli in na akademiji. Tudi zdaj, ko "sem v pokoju, imam poleg novega zbora Slovenskih madrigalistov še Komorni zbor v Celju, pa še kaj. Skrita želja je bila sicer biti dirigent simfoničnega orkestra, toda v glasbo sem stopil zelo kasno, pa marsikatero drugo priložnost zamudil zraven, pa sem, kar sem zdaj. Toda zadovoljen sem. Srečajo me bivši učenci, se mi zahvaljujejo, da sem jih naučil uživati v glasbi, sreča me Marjana Lipovšek, v mojem zboru je pela 12 let, zdaj je svetovno znana, pa me prisrčno pozdravi...« Na kaseti, ki ste jo pred dnevi Posneli s svojimi sedanjimi Slovenskimi madrigalisti, je Gallus. Je to glasba, ki jo najbolj razumete, jo najraje poustvarjate? »Res, ta glasba iz obdobja vokalne polifonije, to je iz 14. do le- stoletja in renesanse, mi je ze|o blizu. Tudi pevci v zboru, vsi so moji bivši učenci, večina jih ima tudi akademijo za glasbo, tako da s temi notalnimi, šo-lanimi glasovi najlažje uresničujem predstavo o madrigalu. Ta oblika posvetne glasbe iz minu- lih stoletij je po svoje zapletena, ker skladatelj ni zapustil nobenih označb glede dinamike, tempa, kar je danes nekaj običajnega. Vendar moji madrigalisti zdaj že obvladajo zahtevno interpretacijo na višini, kot si jo predstavljam, da bi jo morali. Le malo še manjka do popolnosti. Petje nam gre dobro, zato bi rad Gallusa, tega v glasbi najznamenitejšega Slovenca, ki bi ga bilo treba še bolj predstaviti svetu, predstavil še na nekaj ploščah, morda kar vsega, čeprav ga je zelo veliko: 19 maš, okoli 360 mo-tetov, 100 madrigalov.« Zakaj je petje madrigalov tako zahtevno ? »Težko je prodreti v glasbo, ki je 400 let oddaljena od nas, težko je dognati njeno interpretacijo. Prvi izvajalci te glasbe so bili umetniki, poklicni pevci, ki so zlahka obvladovali pet ali šest-glasno petje. Skladatelj je zapustil gole note, nobene partiture, polifonijo peti brez partiture, to si je težko predstavljati. Zato morajo biti sodobni pevci v vseh pogledih glasbeno dovršeni, da se lotijo tega, najvažnejše pa je, da to večglasnost slišijo.« Ste potem svoj zbor že popeljali v osrčje renesanse, v Italijo, da bi dojeli duha tiste dobe? »Le kako! Še za potne stroške ne spravimo skupaj. Že tako so raztreseni po vsej Sloveniji, na vaje se vozijo v Ljubljano iz Kopra, Tolmina, Nove Gorice, Polj-čan, skratka navdušenci, zastrupljeni z lepo muziko.« Poleg snemanja kaset in plošč načrtujete tudi kaj gostovanj? »Seveda. Morda bi že zdaj povedal za veliko glasbeno prireditev, ki bo 23. junija popoldne na Sv. gori pri Novi Gorici. Koncert posvečen 230 - letnici skladatelja Handla bomo pripravili s Slovenskimi madrigalisti, Goriškim komornim zborom in Obalnim orkestrom. Sicer pa bi kazalo našo slovensko glasbeno podajanje Gallusa več predstaviti tudi v tujini. Ne dokoplje se namreč prav vsak dirigent in zbor do muzi-kalnega jedra skladbe, zato se tudi Gallusa različno interpretira.« Je potem vaša interpretacija kaj različna od drugih? »Mislim, da se razlikuje. Sam ločim tri šole poustvarjanja: temperamentno južnjaško, taka je italijanska, hladno, razumsko, kot je anglosaksonska in pa francosko, ki je s svojim galskim duhom še najbližje temu, kar razumemo pod glasbo tega obdobja. Mislim, da so v tem Pariški madrigalisti najboljši. No, da se pohvalimo tudi slovenski madrigalisti, tudi kritiki menijo, da smo tej francoski interpretaciji polni igrivosti in iskrivosti dodali še malo slovanskega čustva, kar je muziki samo v prid. Sam menim, da je najvažnejši čut za pravo mero. No, nisem se imel priložnosti pomeriti na kakšnih pomembnih mednarodnih tekmovanjih, toda to, kar sem slišal drugje, mi pritrjuje, da sem madrigale dobro razumel. Ni jih pa lahko, to pa že rečem: poslušati je treba plošče, obrati Evropo, poslušati tuje interpretacije in izmed vsega najti nekaj svojega, kar misliš, da je najbližje skladateljevi zamisli. Leta in leta minejo, da najdeš.« Poslušate še kakšno drugo glasbo, kaj vam je pri srcu? »Vsako glasbo imam rad, le da je dobra, le popevk in jazza ne poslušam rad, niti v najboljši izvedbi. Najraje pa imam Mozarta in Beethovena. Tudi v opero grem, na koncerte. Toda z leti postane človek zelo zahteven, takoj slišim, ali se je izvajalec približal zamisli skladatelja ali pa muzicira kar tako. Tega ne trpim, vstanem sredi koncerta, odidem po prvem dejanju v operi. Bole že odhaja, nič ne bo, so že vajeni ugotoviti ostali poslušalci. Tako je, če si zavezan glasbi.« Lea Mencinger Ringaraja in pevska revija v Tržiču GLASBENI NASTOP MLADIH Tržič - Pred kratkim sta bili v Tržič« dve kulturni prireditviu Prvo .o^M^SJ^S^111 naJmlaiŠi ^ ^ * ^ ^ revija otroških in mladinskih pevskih zborov UorenjsKe._ RINGARAJA, ki se je razlegal iz avle DO Peko v Tržiču, pomeni prvo prireditev najmlajših za mlade vseh starosti. Odrasle poslušalce je za debelo uro povrnila v mladost, otrokom pa ponudila novo obliko kulturnega preživljanja prostega časa. Peli so otroci iz vrtca Tončke Mokorelo-ve, združeni v pevski zubor »Deteljica«, ki pomeni ne samo v gorenjskem, tudi v slovenskem kulturnem prostoru pravo redkost. Že kar nekaj let nastopajo JJ6 javnih prireditvah pod strokovnim vodstvom vzgojiteljic Marije Gašperlin in Milene Hostnik. Peli so ubrano, sproščeno, brez treme, skratka, navdušili so. Izvedli so tudi pesem, ki so jo ustvarili skupaj s tovari-sico, pa še zaplesali so povrhu. Ringarajali pa niso samo pevci, veseli druščini nastopajočih so se pridružili še najmlajši učenci glasbene šole Tržič, ki spoznavajo lepoto glasbene govorice s pomočjo klavirja, kitare, harmonike... Mladi gledališčniki iz osnovne šole Podljubelj pa so predstavili nekaj prizorov iz Pike nogavičke. V tej prireditvi mladih pa smo Pogrešali tudi pevce iz osnovnih sol, vsaj tiste najmlajše. Prav gotovo se bodo pridružili RIN-OARAJI prihodnje leto, saj je število navdušenih poslušalcev prav gotovo spodbudilo organizatorja prireditve, Zvezo kulturnih organizacij Tržič, da kaže s takšnimi prireditvami nadaljevati. Da lahko sjtrbno in strokovno vodena kontinuirana glasbena vzgoja, pričeta že pred vstopom v šolo, obrodi sadove, smo se prepričali tudi kasneje na gorenjski reviji otroških -in mladinskih pevskih zborov na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah. Sodelovali so pevski zbori iz vseh gorenjskih občin, izbrani na občinskih pevskih revijah. Občino Tržič je predstavljal že omenjeni zbor »Deteljica« iz WO Tončke Mokorelove. Šolski pevski zbori delujejo v približno enak« težkih pogojih (težko prilagodljiv šolski urnik vajam zbora, prepletanje interesnih dejavnosti na šolah). Zato velja pohvaliti vse nastopajoče pevce in njihove zborovodje za kvalitetno izvedene izbrane pesmi, ki so segale od priredb ljudskih, pa umetnih slovenskih in tujih pesmi, do najnovejših pesmi naših skladateljev mlajše generacije. Na območnih srečanjih mladih pevcev zasledimo iz leta v leto vidno rast kvalitete zborovskega petja. To pa je mogoče doseči le ob stalnem strokovnem izpopolnjevanju zborovodij (študij pevske literature, izbira programa za različne kategorije zborov, študij manualne tehnike) in dolgoletni zborovski praksi. V tem pogledu se je odlikoval otroški pevski zbor iz OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki ga že vrsto let zelo uspešno vodi Pavla Grahek. Zbor je zvenel ubrano, izvedba je bila muzikalna. Med otroškimi zbori se je predstavil tudi zbor iz OŠ Jurija Vege iz Moravč, ki je ob veliki zavzetosti zborovodje Staneta Habeta izvedel tri pesmi Tomaža Habeta. Tudi mladinske zbore odlikuje pretežno lepo oblikovan zborovski zvok, čista intonacija, smiselna dinamika in agogika. To so zbori, ki jih vodijo že izkušeni zborovodje, nekateri so se predstavili že na republiški reviji pevskih zborov v Zagorju (MPZ OŠ Staneta Žagaj a iz Kranja). Svežino v programu je prinesla izvedba pesmi Alda Ku-marja Tiče, pesem z novo zvočno podobo (MPZ OŠ Toneta Ču-farja iz Jeesenic). Pevcem in zborovodjem želimo še veliko pevskih uspehov ob skupnem muziciranju, vodstvom šol pa veliko razumevanja za razvoj pevske kulture osnovnošolskih otrok. Darinka Bole MEDNARODNI EKOLOŠKI ___FILMSKI DNEVI 4 F*nj," Prihodnji teden - od 6. do 9. junija - prireja Interfilm Kranj dite odne ekološke filmske dneve. Na letošnjo filmsko prire-kot 6n°r v^a*a se b° v kinu Center in v Carniumu, je prispelo več Ma "hmov in video posnetkov. V redni program sta selektorja p0r]an Maher in Matija Hudovernik uvrstila 25 filmov in video Prerf®~J0v iz 16 držav. Filme bo ocenjevala mednarodna žirija, ViharnikJe ^ režiser Tone Frelih, najboljši pa bo prejel nagrado SREČANJE PEVSKIH ZBOROV GORENJSKE Kranj — V okviru dogovorjenih skupnih akcij ZKO — jev Gorenjske, pripravlja ZKO Kranj Srečanje pevskih zborov Gorenjske na dvorišču gradu Kieselstein, kot prvo letno prireditev na prostem in to v petek, 2. junija, ob 20.15. Na koncertu bo nastopilo sedem zborov gorenjskih občin in zbor iz zamejske Koroške. Tako se nam bodo predstavili: ŽENSKI PEVSKI ZBOR VEZENINE BLED, zborovodja Andreja Peternel; MOŠKI PEVSKI ZBOR DKD SOLIDARNOST KAMNIK, zborovodja Ivica Ropaš; MEŠANI PEVSKI ZBOR DKD SVOBODA MENGEŠ, zborovodja Matevž Goršič; ŽENSKI PEVSKI ZBOR MILKO ŠKOBERNE DPD SVOBODA TONE ČUFAR JESENICE, zborovodja Anton Cimperman, MEŠANI PEVSKI ZBOR SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA GORJANCI KOTMARA VAS - KOROŠKA, zborovodja Jožko Pack; MEŠANI KOMORNI ZBOR PEKO TRŽIČ, zborovodja Jožei Močnik; OBRTNIŠKI MOŠKI PEVSKI ZBOR KRANJ, zborovodja Janez Foršek; MEŠANI PEVSKI ZBOR LUBNIK ŠKOFJA LOKA, zborovodja Tomaž Tozon. Povezovalka programa bo Alenka Bole — Vrabec. Po dogovorjenih kriteriji prijave, pričakujemo koncert na visoki kvalitetni ravni. Poslušala pa ga bo tudi dvočlanska strokovna komisija, ki smo jo povabili tudi z namenom ponovne strokovne pevske povezave na Gorenjskem, saj je dejavnost Pevskega združenja povsem zamrla. Obetamo si tako lep koncertni večer v prijetnem in akustičnem ambientu, če pa nam vreme ne bo naklonjeno, pa bo prireditev v Gimnaziji Kranj ob isti uri. Prisrčno vabljeni! Miha Plajbejs KRANJ - V Prešernovi hiši in v Mestni hiši je na ogled retrospektivna razstava likovnih del akad. slikarja Franca Vozla. V Prešernovem gledališču bo jutri, v sredo, ob 19.30 za red sreda L predstava Teatra u gostima iz Zagreba s komedijo M. Grgica Juhi-ca. V četrtek bo predstava za red četrtek L JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del akad. slikarja Kamila Legata. BLED - Jutri, v sredo, ob 19.30 bo v dvorani GG Bled koncert Ženskega pevskega zbora Bled pod vodstvom Slavka Mežka. Prireditev povezujeta Alenka Bole - Vrabec in Matjaž Konda, na citre bo igrala Cirila Pogačnik. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava slik iz ciklusa Barjanska zemlja Toneta Lapajne. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Jože Slak. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. * TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Lendavsko lončarstvo in ličkarstvo. V Paviljonu NOB razstavlja Janez Lenassi. KAMNIK - V Likovnem razstavišču Domžale razstavlja akvarele in skulpture Josip Šimič. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 8. do 16. ure. (tel. 80 -115) DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan razen sobote od 8.30 do 15. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure. (tel. 80-411) KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija (etnografski muzej) je odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 19. ure. Pregledna razstava del Franca Vozla SLIKARSKE METAMORFOZE FIGURE Kranj - Pregledna razstava del akad. slikarja Franca Vozla je rezultat desetletje dolgih in napornih raziskovalnih in ustvarjalnih likovnih prizadevanj od avtorjevega zaključka rednega šolanja oziroma podiplomskega izpita na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani do danes. To, kar je videti na razstavi porazdeljeni na Prešernovo hišo in Mestno hišo, je le delček opusa, ki je v teh letih polnil umetnikov atelje, ali prešel v last različnih ustanov in posameznikov. S prvo samostojno razstavo se je slikar leta 1981 predstavil javnosti v Mestni hiši v Kranju. Potem pa ga je ustvarjalna pot vodila še v druge galerije pri nas in na tujem. V okviru pomembnih skupnih nastopov velja omeniti umetnikovo sodelovanje na Bienalu mladih ali na mednarodni razstavi originalne risbe na Reki, na razstavi Društva slovenskih likovnih umetnikov Zapis na papirju v Ljubljani, na razstavi Aktualnost figure v Jakopičevem razstavišču, na razstavi Soočenja v Mestni galeriji v Ljubljani, na festivalu jugoslovanske palete mladih v Titovem Vrbasu ali v Zimskem salonu v Hefcegnovem, na razstavi Mlade jugoslovanske umetnosti v Budimpešti, v Beljaku na razstavi Mali format, v Miinchenu na predstavitvi sodobne slovenske umetnosti, dalje na številnih predstavitvah Likovnih prizadevanj na Gorenjskem v Kranju, Piranu, Murski Soboti, Beljaku in drugod v organizaciji Gorenjskega muzeja. Neimenljivost večine Vozlovih del, piše v katalogu k razstavi likovni kritik Aleksander Bassin, je izredno pomenljiva konstanta v njegovem delu, ki sicer opredeljuje človekovo anonimnost, ne-' moč, propadlost fizisa v nasprotju z duhovnim preživetjem, vztrajanjem in obstojem. V takem izhodišču se razkriva visoka pozitivna opredeljenost umetniškega sporočila slikarstva Franca Vozla. Po kar izredni ustvarjalni volji, aktivnosti, disciplini in pronicljivosti ter vztrajni doslednosti pri uresničevanju zastavljenega likovnega koncepta se France Vozel uvršča med najbolj vidne predstavnike sodobnega slovenskega likovnega snovanja. Cene Avguštin Poletne prireditve PESTRO OB VEČERIH Radovljica - Znano je, da v tem letu v Radovljici, pa ne samo tam, slavijo 200-letnico prve uprizoritve Županove Micke njihovega slavnega rojaka Linharta. Da pa bi vrsta prireditev načrtovanih v jeseni dobila tudi primeren uvod že zdaj, so se pri ZKO Rado-vljica odločili popestriti nekaj že utečenega kulturnega dogajanja tudi v vročih poletnih dneh. Tradicionalni so že glasbeni večeri v radovljiški graščini. Kaj bo še novega? .. — » »V Radovljici je še cela vrsta primer- nih krajev, kjer lahko nastopajo manjše pevske, instrumentalne skupine, nastopajo igralci v monodra-mah,« je povedal strokovni sodelavec ZKO Radovljica Matija Mil-činski. »Za nastope je primerno dvorišče ob knjižnici, končno pa recimo kratek nastop pihalne godbe razveseli tudi kopalce na kopališču.« Je program prireditev že sestavljen? »Povsem še ne. Upoštevati je treba, da se poleti v mestu vendarle kar nekaj dogaja, poleg večerov v graščini bodo tu še glasbene prireditve ob akademiji stare glasbe. Vsekakor pa bo še nekaj gledaliških večerov, med njimi ponovitev nastopa skupine iz Boh. Bistrice z Mandragolo.« Bo to, kar se bo julija in avgusta dogajalo v mestu, namenjeno tudi turistom? »Če jih bo zanimalo, so dobrodošli. Vendar so prireditve predvsem namenjene poživitvi kulturnega utripa v mestu, torej njegovim prebivalcem, ki tudi najbolj znajo ceniti takšne nastope.« Ko bo hladneje, se bo treba s prireditvami preseliti v kakšno dvorano, ki pa jih v Radovljici ni na pretek? »Narejeni so načrti na predelavo kinodvorane, v kateri bi lahko ob jubileju morda celo Linharta zaigrali. Sicer pa zdaj postaja zanimiva za nastope tudi majhna dvorana v kleti novega prizidka knjižnice, v kateri je prostora za kakih 80 gledalcev.« L. M. ureja LEA MENCINGER ®@£3I3S&j@IEnGLAS6. stran /podlistek, pisma, odmevi^ Torek, 30. maja 1989 111 j l11111111 j 11# l f ^J^jfi^^J^\\^ i \ ^jjj^ ODPRTO PISMO TONETUVOGRINCU NEKATERA OPAŽANJA 0 TEHNIKI IN METODIKI USMERJANJA V ALPSKO TEKMOVALNO SMUČANJE Glede na tvoje napore za dobrobit naše smučarije, te želim seznaniti in opozoriti na nekaj negativnih pojavov in z usmeritvami pri delu selekcij in klubov predvsem v alpskih šolah, pa tudi reprezentancah mlajših kategorij. Glede na to, da sem več kot 25 let aktivno delal na SZS in ZVUTS na strokovnem področju tehnike in metodike smučanja in še sedaj aktivno sodelujem na seminarjih v tujini, vodim klub v Srbiji, ki je prvi tam in imajo počasi večje ambicije, ter spremljam tuje strokovne publikacije in tudi sam objavljam doma in v tujini (bil sem tudi nagrajen za referat na zadnjem Interskiju v Banf-fu), sem ob zadnjih treh seminarjih v tujini ugotovil, kako pozorno spremljajo in analizirajo naše smučanje - pozitivno in negativno, že nekaj let pa brezuspešno opozarjam na naš zaostanek v tehniki in metodiki učenja novosti in v tekmovalnem usmerjanju, ki je posledica nedela - strokovnega v ZVUTS in na FTK, ki v zadnjih treh letih niso dali nič od sebe, potrošili veliko denarja in opreme. Tako je naš učni načrt še vedno iz leta 1983, edino novost letos pa so prepisali iz leta 1973 (avtor Aleš Guček). Že tri leta na snegu ponavljajo isti program, v katerem so nekatere stvari povsem napačne za tekmovalno smučanje, npr. stranski premik v prestopu, samo dva načina vstopa (neaktivna - sonožen in enonožna razbremenitev v paralelnem položaju) v vpadnico, namesto sedmih tipov, kalršnih mlade tekmovalce učijo v Švici, Avstriji in Franciji, to pa je v državah, ki trenutno tudi tekomo-valno napredujejo. Opozarjam in te prosimm, da proučiš predvsem naslednje pripombe: 1. Prenos novosti je zaustavljen z združitvijo ZVUTS tehnične komisije in FTK, ker ni konkurenčnosti v delu in mišljenju. Predlagam ločitev organizacij in dela, možnost javne strokovne razprave, argumentov in odpravo blokad na SZS proti posameznikom (dr. Rajt-majer, Štele, Šmitek, Guček, drugi pa so se raje sami umaknili). 2. V klubih in alpskih šolah je treba dvigniti strokovno raven učiteljev z novostmi, sedanji demonstratorji in vodstvo na FTK-jih žal ne pozna ali pa noče prenesti v prakso (učijo samo dva tipa zavojev) in dve bazični tehniki. Predlagam odprt seminar. 3. V svetu ne znamo vnovčiti naše tehnike in znanja in jih prodati s pomočjo Križaja, Strela, FrankatSvetove in drugih, ker ni organiziranega sodelovanja med njimi in tistimi, ki znajo to obdelati in zapisati. To je pot tudi za večji prodor naše smučarske industrije. 4. Hvale vredna je odprava slaloma za cicibane, saj jih uči le avtomatizirati napake, vendar pa je nerazumljivo, da je to ostalo na regijskih tekmovanjih. Predlog: odpraviti tudi tam! 5. Večjemu številu mladih trenerjev in učiteljev je treba zagotoviti udeležbo na tujih seminarjih, saj so sedaj brez strokovne primerjave in kritike in jih večji del meni, da vse znajo. Resnica pa je povsem drugačna, to se kaže pri opazovanju njihovega dela na terenu, kjer sta odliki predvsem delavnost in velika volja. Za to si odgovoren predvsem ti, ki tega, glede na svoj vpliv, nisi zagotovil in si se omejeval le na ozek krog strokovnjakov. Predlagam najprej temeljit, javen in odprt seminar doma, nato pa usmerjen in opredeljen nastop v tujini s točno opredeljenimi zahtevami za področja znanja. 6. Mentalni trening tehnike smučanja je uveljavljen povsod v svetu in pomaga predvsem v brisanju avtomatizacije smučarskih gibov skupno s prostim smučanjem v anti gibih. Omogoča predvsem starejšim tekmovalcem (po stažu več kot 10 let ali nad 16 leti starosti) pospešeno učenje novih gibov in tehnik tudi 2 - 3 x (primera Fromelt, Girardeli), pri nas tega ne zna noben trener v reprezentanci, kaj šele v alpskih šolah. V tujini tako učijo že turiste; uspeh v smučarskih šolah 30 - 60 % boljši. Predlog: demonstracija in izdelava programa za alpske šole in selekcije. Ni isto avtoge-ni trening. 7. Demonstratorsko vrsto v ZVUTS je treba potegniti iz FTK, ker je tam blokirana s skupino Petrovič - Zvan, ki brani pozicije uspe šne Rokove tehnike izpred treh let, toda zaostale sedaj, saj je ostala ista, drugi pa so iz nje izpeljali nove, boljše in hitrejše rešitve v aktivni začetni fazi zavoja in obliki pospeševanja. Mladim je treba dati naloge in izbrati take, ki se izkažejo z lastnimi delom in predlogi, ne pa da so pod kontrolo FTK in so le nemi izvajalci, ki si nič ne upajo. Vrsto je treba zmanjšati, na novo izbrati po gornjih merilih in zahtevati izvedbo po točno opredeljenem strokovnem programu. 8. Takoj je potrebno zamenjati predsednika ZVUTS, ki ni strokoven kader, je nesposoben in se ne zastopi na problematiko organizacije, še manj pa je sposoben organizacijo povezati in vključiti v mednarodne strokovne organizacije, kjer smo po nekaj letih le nemi opazovalci, brez strokovnih in organizacijskih pobud in akcij. 9. V mednarodne organizacije za strokovno obravnavo smučanja je treba vključiti ljudi, ki imajo tam renome in so sposobni tudi kaj doseči za nas. Sedanji udeleženci hodijo tja le na izlete. 10. Predlagam strokovno obravnavo kriterijev za selekcije, kjer je rezultat v kategorijah le eden od njih, pa še ta ne odločujoč. Konkretno predlagam, da mora pionir v selekciji obvladati še vsaj 5-7 tipov zavojev, ciciban 3-5, izpolniti osnovne motorične zahteve. To je treba izvesti v prehodnem obdobju 2 let. 11. Predlagam ti ustanovitev strokovne ekipe, ki bo spremljala tuje dosežke na seminarjih v državah, kjer je opazen smučarsko-tekmo-valni napredek in je opozicija trenerjem selekcij in predlagatelj ukrepov strokovnemu štabu. To je mogoče le z ljudmi, ki imajo izkušnje in poznanstva s tujimi vplivnimi ljudmi v stroki. Ta ekipa naj bo opozicija tudi FTK, ki bo nato morala dati več od sebe. Moja opažanja in predlogi so dobronamerni, vendar brezkompromisni in direktni. To je edina pot do boljšega. dipl. ing. Marijan ŠTELE Kajuhova pot 10 61240 KAMNIK ZAVARUJMO ALJAŽEV STOLP Reklama Zavar. skupnosti TRIGLAV bi se lahko razširila še na sam Triglav ali sonce, saj ni verjetno, da bi odškodnino bilo treba plačati. Po tem načelu gredo verjetno tudi odškodnine iz avto zavarovanja, vsaj pri meni. Po poškodbi avtomobila, katero je povzročil voznik iz celjskega območja,sem 7. marca poslal te j zavarovalnici račune kleparja in ličarja, katere sem moral poravnati ob prevzemu avtomobila. Po devetih dneh sem telefoniral v Celje in izvedel, da mojo zadevo obravnava tov. Čevnik, ki je bil v tem tednu na terenu. Naslednji teden sem ga končno dobil z obljubo, da bo poravnavo poslal do konca marca. Bilo ni nič prav tako pa tudi ne na ponovne urgence. Sedaj je konec aprila in v teh mesecih je več kot 1,6 milijonov din, da o stroških PTT sploh ne govorim izgubilo polovico vrednosti. Namesto da bi se ta denar obrestoval, mi ga je Zav. skupnost ukradla in to v najbolj humani skupnosti na svetu. Le kje v ure- jenem svetu je to mogoče, zato naj »Triglav« svojo propagando naslovi na Bušmane. Zavrl - Bohinj PODRAŽITVE NAM NE PRIZNAŠAJO NIC DOBREGA Zadnje čase lahko opažamo, da se draži razno blago in predmeti skoraj vsakodnevno. Med drugim smo lahko prebrali v časnikih, da se je podražilo tudi mleko in mlečni izdelki. Mleko se je podražilo kar na 5.280 dinarjev, kar je dražje kar za šestkrat. Sicer se zaradi tega mojega pisanja ne bo nič pocenilo, je pa to malo prehud skok, kajti družine z več otroki bodo to dobro občutile in že star rek velja, da tam, kjer je dovolj otrok, je ponavadi tudi denarja manj. Vemo pa tudi, daje mleko še kako potrebno ■ za otroke, pa tudi za mladeniško dobo in odrasle, pa se bodo ti slednji raje odločili in stopili v bližnji bife, čeprav tudi tu ni nič več poceni. Tako naj bi predelovalci mleka dobili tam okrog 2.200 dinarjev za liter oddanega mleka. Takoj pa se postavlja vprašanje, kam gre razlika od prodanega mleka v trgovini in zneskom, ki ga bo dobil pridelovalec?! Ta razlika pa je že kar precejšnja, saj znaša 3.080 dinarjev. Ta razlika pa je že cena, ki je težko verjetna, da bi bil prevoz mleka iz Go-rij v kranjske mlekarne in nazaj tako drag in še pakiranje v litrsko embalažo, no nekaj pa mlekarna tudi zaračuna, ko mleku odvzame tudi del tolšče, da lahko delajo iz nje mlečne izdelke?! Še nekaj me tišči! Predelovalci mleka se bodo sedaj prav go-"Utrudili, da bodo oddajali čim več mleka, kupna moč pa bo gotovo padla in zna se zgoditi, da bo mleka naenkrat več kot dovolj, trg bo z njim prenasičen, da pa bi ga prodajali v druge naše republike je malo verjetnosti, kajti že sedaj je slovensko mleko in mlečni izdelki v teh republikah za 30 % dražje. In šele takrat, ko bodo cene vsemu blagu začele usihati, bomo lahko govorili o boljšem gospodarjenju. Jože Ambrožič Crni lokal v žiganji vasi V časopisu GLAS je bil 11. 4. 1989 na strani 11 objavljen članek vaše novinarke D. Dolenc, v katerem enostransko in nerealno prikazuje razmere okoli mojega lokala v Žiganji vasi. Članek me je zaradi številnih neresnic, kontradiktornosti in enobarvnega črno-belega prikazovanja prizadel, še bolj pa dejstvo, da se tovarišici Dolenčevi ni zdelo vredno priti po informacije tudi k meni in bi tako vsaj poskušala dobiti realno sliko o dogodkih, ki jih opisuje. Ne bom vam našteval laži in podtikanj, ki jih je Dolenčeva tako zlahka »našla pri dobrem sosedu«, ampak bi želel, da Dolenčeva obišče tudi mene in moj lokal, se pogovori na KS ter z vsemi ostalimi krajani Žiganje vasi. »Sistem butnvrata« ima namreč tudi drugo plat. Prosim, da v skladu- z zakonom o tisku moje pismo objavite. S spoštovanjem Željko Preradovič Žiganja vas 31 inles X© ljubljanska banka 4000 IMETNIKOV TEKOČEGA RAČUNA NA GORENJSKEM SI ŽELI, DA BI JIM BANKA ČEKOVNE BLANKETE POŠILJALA NA DOM V LJUBLJANSKI BANKI TEMELJNI BANKI GORENJSKE SMO SE POTRUDILI Na vseh bančnih okencih, kjer izdajamo čekovne blankete;boste prejeli pismo zaupanja, na katerem označite: — število čekovnih blanketov, — številko vašega tekočega računa — in naslov, na katerega želite prejeti blankete. Izpolnjeno pismo zaupanja vložite v ovojnico in jo oddajte v najbližji poštni nabiralnik brez plačila poštnine, saj bo le-to poravnala banka. V NEKAJ DNEH VAM BO VAŠ PISMONOŠA DOSTAVIL ŽELENE ČEKOVNE BLANKETE Temeljna banka Gorenjske Sergej Nikitič Hruščov UPOKOJENEC ZVEZNEGA RAZREDA » Prevedla S. P. in E. T. Zgodilo se je tudi, da mi je bilo tega dne namenjeno prisostvovati v še eni, res je, povsem nepomembni epizodi. Zvečer, po koncu filma, me je Anastas Ivanovič prosil, naj grem z njim. Brez pomisleka sem takoj šel z njim. Na dači je Mikojan bival sam. Povzpela sva se v drugo nadstropje in z gibom roke me je poklical v spalnico. Tam je odprl trodelno omaro in, sklanjajoč se, šel z roko pod visok kup perila, ki je ležal na spodnji polici. S težavo je izvlekel izpod perila mojo mapo. .»Vse je točno zapisano, samo na koncu dodaj moje besede o tem, da v popolnosti verjamemo in ne sumimo v poštenost tovarišev Podgornega, Brežnjeva in ostalih, da ne dovoljujemo pomisliti na možnost separatističnega delovanja z njihove strani. Mikojan je govoril »mi« iz navade, v imenu prezidi j a CK. To me ni presenetilo. Iz spalnice sva šla v jedilnico, prav takšno, kot je bila v naši dači. Celo pohištvo in prevleke so bili enaki. »Sedi in piši.« Sedel sem in začel pisati. Anastas Ivanovič je stal poleg mene in mi od časa do časa pogledal čez ramo. uredništvo tel. 21860 Ko sem končal, sem mu dal rokopis. Pazljivo je prečital zadnji odstavek in zadovoljno pokimal z glavo. Nekaj časa je premišljal in mi vrnil liste nazaj. »Podpiši se.« Bil sem presenečen, saj to ni uradni dokument. »A zakaj?« »Bolje bo tako. Ker si ti zapisoval pogovor.« Nikakršnih razlogov za ugovor nisem imel. Na številnih stenogramih, ki sem jih na glas čital očetu, je na koncu stalo: »Pogovor zapisal ta in ta.« »Vidiš, zdaj je vse dobro.« Anastas Ivanovič je pazljivo poravnal liste, jih zložil v mapo im molče odšel v spalnico. Nisem vedel, kaj naj storim in sem, obotavljajoč se za trenutek, tudi sam molče odšel za njim. Mikojan je odprl omaro in potisnil mapo pod zložene srajce. »Tu bo varneje,« je malo zbegano pojasnil Anastas Ivanovič, »in sploh se vidi, da si je tvoj človek veliko izmislil. Vorobjev je včeraj vse do kraja zanikal. Dogaja se, v ljudeh se brez razloga porodi sumničavost.« Poskusil sem obzirno pripomniti, da bo, če je to, kar je povedal Goljukov resnica, - Vorobjev, udeleženec v vsem tem, težko pri priči, brez vsakega dokaza, to priznal.« »Dobro, pojdi domov,« je odgovoril Mikojan, očitno brez volje, da bi o tem razpravljal. Ko sem se vrnil, se je oče že umaknil v svojo sobo, da bi dokončal prebiranje večerne porcije spisov. Jutro dvanajstega oktobra nas je pozdravilo s toplim, jasnim vremenom. Nizko sonce ni močno grelo. Na vrtu je v živih barvah žarelo poslednje cvetje odhajajočega poletja. Goljukova in njegovega opozorila nisva omenjala, Mikojan se ni pojavljal, in oče se je po zajtrku in masaži udobno namestil v naslonjaču na odprti terasi plavalnega bazena, zgrajenega ob samem robu vode. Poleg njega je stal lahki pleteni stolček s telefonom specialne linije »VČ«. Namestil sem se poleg njega. Morje je privlačilo pogled. Valovi so se srebrno bleščali in s tihim šumotom pljuskali ob prazno plažo. Do nje je bilo deset metrov. »Kaj imamo tu?« je vprašal oče pomočnika, ki je v eni roki držal debelo mapo z dokumenti, ki so ta dan prispeli iz Moskve. V drugi roki je imel polno aktovko spisov, ki so čakali, da pridejo na vrsto: gradivo za novo ustavo, pismena poročila, načrti odločb, ki jih je potrebno proučiti. »Nič nujnega, Nikita Sergejevič,« je odgovoril Vladimir Semjonovič Lebedev. Danes je bil on na vrsti, da poroča o pošti. »Dobro, bomo pogledali. Kako pa napreduje delo na gradivu za ustavo?« »Te dni bomo obdelali vaše pripombe in vam jih pokazali,« se je kot ponavadi vljudno nasmehnil Lebedev. »Midva sva se tudi med dopustom ubadala s pripravo besedila nove ustave. Zavleklo se nam je to delo. Hotel sem, da za novembrski plenum pripraviva redakcijo za preočevanje. Narekoval sem svoje misli, zdaj jih obdelujejo,« mi je pojasnil oče. Moj odgovor ni bil potreben. Molče sem lahko poslušal poročilo, dokler ni prišla vrsta na zaupne dokumente. Tedaj je oče običajno kratko rekel: »Pojdi, sprehodi se...« »Jutri boste sprejeli Francoza Gastona Pelev-skega, državnega ministra. Prispel bo z večernim letalom,« ga je spomnil Lebedev.« Tukaj je informacija o njem. »Dobro, pustite tu. Z gostom bomo postopali takole: pripeljite ga ob dveh. Jaz se bom z njim pogovoril, potem pa se bova sprehodila po parku in skupaj obedovala,« se je odzval oče. Lebedev je položil na mizo tanko papirnato mapo z informacijo, poleg nje pa so ležale debele mape: zelena z izvlečki iz tujega tiska, rdeča - š ši-friranimi poročili poslanikov v tujini, in svetlo siva s spisi, prispelimi iz raznih ustanov. Sam Vladimir Semjonovič je sedel poleg očeta in se pripravil, da mu poroča. V zadnjem času so mu pomočniki vse pogosteje spise čitali na glas, vid mu je oslabel, oči so se mu hitro utrudile. Samo dokumente, ki so zahtevali posebno pozornost, je čital sam. Ta dan oče ni hitel s pregledom pošte. Dan m bil povsem običajen - zjutraj bi morali izstreliti v orbito vesoljsko ladjo »Voshod« s tričlansko posadko. Oče je pazljivo spremljal vsako lansiranje. Ra' ketna in vesoljska tehnika sta bili njegovi lju' bljenki, in on jo je z vsem srcem spremljal na vsakem koraku, se z otroško neposrednostjo veselil •uspehov in z grenkobo doživljal neuspehe. Nesreče ob izstreljevanju ladij z vesoljci se niso dogaja' le, a nihče od njih ni bil zavarovan pred njimi-Prav zato je prepovedoval, da bi se izstrelitve odrejale za praznike: iznenada lahko pride do nesreče. »Delajte mirno, brez hitenja, ne lovite svečanih datumov. Ljudi pošiljajte v vesolje samo po temeljitih pripravah,« je velikokrat ponavljal KorovljO' vu. Oče je vedel za čas izstrelitve in je zato stal' no pogledoval na malo pravokotno uro, ki mu jo je bil poklonil Leo Scilard, znani fizik. Oče je zelo cenil to uro in jo z zadovoljstvom pokazal vsakomur-ki je to želel. Ura je bila zaprta v jekleni škatlic1; sestavljeni iz dveh polovic, ki sta se odpiraj1 vstran. Tedaj se je pokazala številčnica. Ob odp1' ranju in zapiranju se je ura sama navijala, kar je bilo očetu še posebej všeč, saj je imel rad bistroumne tehnične domislice. Laskalo mu je tudi to, ker je dobil dar od takšne svetovne veličine, kot je bil Scilard. Torek, 30. maja 1989 za dom in družino, iz šolskih klopi 7. stran (mimmm^oiLAs NAŠ BIO VRT NE LE ZA SETVE Zadnjič smo zapisali, kako vplivajo lune in planeti na naš vrt. Bio- vrtnarji, tudi Marija Omahen, pa ugotavljajo, da je čas, ugoden za setve in saditve posameznih rastlin, hkrati tudi najboljši čas za vsa dela okrog teh rastlin. Tako sadimo krompir v ugodnem času za korenina-ste rastline. Pozneje ga v dneh, ki so ugodni za koreninaste zelenjave, tudi okopavamo in osipa-vamo ter izkopljemo. Tak krompir se tudi pozimi bolje obdrži. Solato sejemo in presajamo v dobi za listnato zelenjavo, za zimo pa jo tudi izpulimo in spravljamo v klet tiste dni, ki so ugodni za listnate rastline. Za zbiralce zelišč pa je zanimiva ugotovitev, da so pri analizi vsebine zeli ugotovili: v času prvega krajca so imele več zdravilnih snovi v gornjih delih, v listih in cvetju, ob zadnjem krajcu pa v koreninah. ZALIVANJE Za zalivanje v vrtu je najboljša deževnica, zato si preskrbimo večji sod in prestrezajmo deževnico s strehe. To pustimo stati, kajti za zalivanje je najboljša Postana, od toplega zraka ogreta deževnica. Biološki vrt potrebuje manj vode za zalivanje, saj nJegova pokrita humusna tla zadržujejo vlago v zemlji. To rastlinam bolj prija, kakor obe drugi trajnosti, suša in mokrota. Če padavin dolgo ni in je zrak suh, moramo upoštevati različne Potrebe rastlin. Te so odvisne od yrste, razvojne stopnje in tudi od prvotne domovine rastlin. Fi-z°l potrebuje poleg tople lege (sonca) stalno vlažno zemljo. Prav tako paradižniki, kumare, bučke. Tudi sestava zemlje je pomembna. Rastline na peščeni zemlji zahtevajo več vode kot one na ilovnati in humusni zemlji. Kadar je v ozračju veliko vla-§e, potrebujejo rastline manj zalivanja. Za pravilno zalivanje torej ni enotnega, povsod veljavnega Pravila. Vsakdo mora na svojem vrtu sam odkriti skrivnost, koliko vode potrebujejo njegove gredice. Znan pa je star vrtnarski nasvet: rahljanje tal je boljše kot zalivanje. Izhaja iz spoznanja, da se skozi kapilarni sistem v zemlji dviga voda na površino, kjer potem ob toploti in vetru izhlapi. Rahljanje ovlaži površje vrtne zemlje, a hkrati prekine cevke, da vlaga preneha uhajati skoznje. Iz tega sledi, da z rahljanjem zemlje obvarujemo pred izgubo vlage spodnje, vlažne zemeljske plasti, torej humusne zemlje, v kateri so rastlinske korenine. Če tla med zelenjavo in pod drevjem, ribezom, malinami stalno pokrivamo, tudi poleti gornje plasti ne bodo izsušene. Vsakodnevno zalivanje ni priporočljivo. S pogostnim in površinskim zalivanjem voda ovlaži samo gornjo tanko plast zemlje. Posledica je, da take rastline razvijejo predvsem površinske korenine (ker se jim ni treba truditi po vlago v globljo plast zemlje). Če potem zaradi dopusta ali iz drugega vzroka vsakodnevno zalivanje ni mogoče, te razvajene rastline suša najbolj prizadene. Bolje je, da zalivamo le vsakih nekaj dni, a takrat temeljito. Paradižnikov, fižola, kumar, bučk, zelene ne škropimo po steblu in listju, ker se na njih zato rada pojavita rja in plesen. Zali-vajmo samo zemljo nad njihovimi koreninami. Škropljenje po listih pa imajo silno rade solate in radiči. Poleti ne zalivajmo zjutraj , dokler je na rastlinah še rosa, ki rastline zelo osveži in učinkuje nanje bolje kot vsaka druga voda. Zalivajmo zvečer. Spomladi in jeseni pa naj ima prednost jutranje zalivanje. Z mrzlo vodo iz vodovodne cevi v bio-vrtu ne zalivamo, kajti mrzla voda je dobesedno šok za rastline. Raje jo natočimo v sod, pustimo dan, dva, da se segreje in potem zalivajmo, če ne moremo priti do deževnice. Moda Prav vse ne moremo biti suhi-ce, da bi nam pristajale male številke konfekcije ali oblačila iz butikov. Imamo pač nekaj kilogramov preveč in če se z njimi dobro počutimo, si res ni treba delati sitnosti. Da smo le zdrave, kajne! Bodo že naše šivilje poskrbele, da bo tudi naša postava prišla do izraza in da bo pokrito tisto, kar pač mora biti. Tale model smo vzeli iz revije Burda, izdane posebej za močnejše postave. Drobno pikčasto blago nas ne bo naredilo debele, život pa si bomo malce podaljšali in stanjšali z rezom, ki ga spustimo pod pas, z nekaj gubami, z gumbi, ki se zapenjajo globoko pod pasom. In ker so tudi to poletje modne čipke, si jih našijmo okrog vratnega izreza. Naš model je v lepi svetlo rjavi barvi, ki je letos silno modna. POSKUSIMO ŠE ME JOTA PO NAŠE PRAV JE, DA VEMO_ MINERALNE SNOVI KALIJ Kalij je v celicah in vzdržuje osmozni pritisk. Potreben je pri presnovi ogljikovih hidratov in za pravilno delovanje mišic. V mešani hrani ga ne primanjkuje. Mnogo kalija vsebujejo krompir, sadje in zelenjava. KALCIJ Kalcij je gradbena snov kosti in zob. Razen tega je nepogrešljiva sestavina vseh tkiv in organov. Njegova prisotnost je nujna v vseh telesnih tekočinah. Brez kalcija se kri ob poškodbah ne strdi in ne zapira ran. Živčni ustroj odpove, če v telesu zmanjka kalcija. Sprejem kalcija iz hrane se izvrši v zgornjem tankem črevesu. Izrabo kalcija zniža prisotnost oksalne kisline in fitina, ki je stranski proizvod razgradnje ogljikovih hidratov. Vpliv oksalne kisline in fitina se zmanjša, če uživamo dovolj mleka. Oksalno kislino vsebujejo rabarbara, špinača in kakao. Fitin je v žitnih izdelkih. Žitarice, razen ovsa, vsebujejo fermente, ki razkrajajo fitin. Del fitina se razkroji tudi pri peki in kuhi, zato ne pomeni posebne nevarnosti. V sodobni uravnovešeni hrani nima fitin nobene pomembne vloge več. Naš organizem lažje izkoristi kalcij iz živil, ki so bogata maščob in vitamina D. Najboljši vir kalcija za naše telo so mleko in mlečni izdelki. Dnevno potrebujejo otroci od 1 do 9 let 1 mg kalcija, otroci od 10 do 12 let 1,2 g, dečki od 13 do 20 let 1,4 mg, deklice teh let pa po 1,3 mg kalcija dnevno. Možje in žene od 25 do 65 let potrebujejo 0,8 mg kalcija dnevno, noseče žene v 3. tromesečju nosečnosti 1,5 mg, doječe žene pa 2 mg kalcija dnevno. Posledice pomanjkanja kalcija v hrani so hude zlasti za otroke (zobna gniloba, rahitis). "Pri nas kuhamo joto vedno s kislo repo in ne z zeljem. Nam bolj tekne," piše naša bralka in pridna dopisovalka Ivana B. "Kislo repo dosolimo, zalijemo s toplo vodo, dodamo nekaj zrn celega popra in kuhamo. Posebej kuhamo že zvečer namočen fižol z lovorovim listom. Če je jota z mesom, zraven skuhamo prekajeno svinjsko meso. Olupljen krompir narežemo na manjše kocke in kuhamo z dodatkom jušne kocke. Ko je vse kuhano, odlijemo odvečno mokroto in jo shranimo za zalivanje. Repo, fižol in krompir rahlo zmešamo, dodamo zrezano meso, doli jemo fižolovo ali krompirjevo vodo, da je jota primerno gosta. Iz precej masti in čebule naredimo prežganje, dodamo 2 strta stroka česna in zabelimo joto, ki naj vre še 10 minut." PISANI SENDVIČI Čas piknikov se začenja. Pri tej draginji bodo žari, bogato obloženi z mesom, sicer redki, vendar nas to naj ne zadrži, da bi ne šli v naravo. Si pripravimo za piknik v travi pač kaj drugega, cenejšega, pa morda zato nič slabšega. Naša zvesta bralka Slavica P. predlaga pisane sendviče. Odlični pa so tudi za pogostitev gostov ob vročih večerih. Potrebujemo "francoski" kruh, posebno salamo, sir, kapre, ribje filete, malo masla ali margarine, lahko tudi kuhano jajce, kisle kumarice. Štruco prerežemo in izdolbemo sredico. Salamo, sir in jajca zre-žemo na kocke, na drobno pa narežemo tudi filete in kisle kumarice. Vse skupaj zmešamo z razdrobljeno sredico, ki smo jo izdolbli, ka-prami in penasto vmešano margarino. Lahko dodamo še žlico majoneze. Če imamo tudi na kocke zrezano jajce, ga dodamo nazadnje. Nadev naložimo v izdolben kruh in ga z ročajem lesene kuhalnice potlačimo. Tako nadevane štruce zavijemo in pustimo čez noč v hladilniku, da se sredica napne, margarina pa vse lepo zveze. Ko se odpravljamo v naravo ali preden pridejo gostje, štruco razrežemo na sendviče. Če imamo doma solato, sendviče položimo na solatne liste, okrasimo z rdečo redkvico in prijetno bo za oko in usta. Seveda lahko vzamete tudi katero koli drugo salamo ali mesnino. Porabite lahko tudi razne ostanke. Štruca ne bo nič boljša, če boste zanjo kupili drago suho salamo. Voda, brez okusa si, brez barve, brez vonja, ne moremo te določiti, okušamo te, pa te ne poznamo. Življenju nisi potrebna: ti si življenje. G. Sauvage de Saint Marc nost. Deževnica in talna voda imata kakovostno pred Vlaku bratstva in enotnosti na pot Težki okovani čevlji so priropotali po stopnicah. Roka je zatresla vrata. Prebivalci hiše kljub pozni uri še niso spali. Na pragu se je Prikazal gospodar. Sprva ni mogel verjeti svojim očem. Noge so mu ueopazno klecnile. »Odpeljali vas bomo,« reče prvi prišlek. Oče je potiho poklical ženo in otroka. »Hitro se pripravite,« jim je šepnil. Najstarejši sin se je hotel skriti, a mu je oče rekel, da je najbolje, če ostanejo skupaj, pa naj se z njimi zgodi karkoli se že mora. Prijazni" Nemci so jim dovolili, da so s seboj vzeli kar precej stvari. °dpeljali so jih na mestni trg, kjer je bilo že veliko ljudi. Tu pa tam So zaslišali otroški jok. Preplašeni otroci so se stiskali k mamicam ln jih spraševali, kam gredo. To vprašanje je vznemirjalo tudi odrasle. Le koliko časa jih bodo še pustili v negotovosti? Kmalu so po prašni cesti priropotali tovornjaki. Nesrečnike so založili nanje in se povzpeli do bližnje železniške postaje. Postavili s° jih v vrste. Čakali so na vlak. Spraševali so se, kam jih bo odpe-jJal. Če bo vlak prišel s severa, bo še kar dobro, če pa z juga, bo katastrofa, saj nihče ne bi rad okusil zloglasnih taborišč. Na srečo je vlak Popeljal s severa. Para je čakajočim neprijetno dražila nosnice. Natrpali so jih v navadne živinske vagone. Lokomotiva je potegnila in njihova rodna Pokrajina je izginjala v noč. Večji del poti so molčali. Sem in tja je tišmo premotil kratkotrajen jok. Otroci so s preplašenimi očmi gledali P° vagonih. Le kdo je kriv za njihovo uničeno mladost? Vrhovi gora so se obarvali rdeče. Kaj jim bo prinesel nov dan? Upali so, da rdeča arva le ni simbol eoria in nesreče. simbol gorja in nesreče. Počasi se je zdanilo in tisočkrat prekleti jekleni konjiček se je "stavil. Množica ljudi se je zgrinjala na peronu. Utrujeni prišleki so i J?znali- da so v Srbiji. Mnogi so si oddahnili. Vsaka srbska družina •j, k sebi vzela nekoga iz Slovenije. Raztepli so se po različnih krači*' Družina- ki smo jo bežno spoznali na začetku, se je na ropotajo-m VOzu cijazila nekam v hrib. Gostitelji so prišleke gledali dokaj ezaupljivo, le sem in tja so izmenjali kakšno besedo. Kmalu so pripeli do lepe domačije v hribih. Domači so jih od daleč gledali. Naponi so jih v barako, kjer je bilo nekaj slamnatih ležišč. Utrujeni izgnanci so popadali na slamo in trdno zaspali. Zbudili so se šele na-inii 1 dan P°P°ldne. Soočili so se tudi s prvimi težavami, z bolhami n la*oto. Skrbelo jih je, kako naj domačim povedo, da nimajo hra-žol l ?ac?rege Jih Je spravila gospodinja, ki jim je prinesla kruh, fi-m kajmak. Trema je bila premagana. Podobne probleme so doživljale tudi druge družine. Seveda pa lo n1 bil° tako slabo- Tistega davnega leta tudi ljubezni ni manjka-• O, da, nekateri so se še pred koncem vojne poročili. . Velika večina izgnancev je tiste kraje zapustila precej pred kon-^ano vojno. Po vojni prijateljstvo ni bilo pozabljeno. Ljudje so si do-»jsovali, tesnejših stikov pa si niso mogli privoščiti vse do uvedbe V1aka bratstva in enotnosti. Vlak je čvrsta vez med Slovenci in Srbi, m Prav je tako. Rdeča zarja je bila za mnoge simbol sreče. Boštjan Žakelj, 8. a r. OS Padlih prvoborcev Ziri Narisala Urška Ilovar Pomlad je čas zaljubljencev, trdi Mateja Kuzma iz 4. d OŠ Petra Kavčiča v Škofji Loki. Pobirali smo kamenje Zjutraj smo prišli v šolo. Ko smo pomalicali, smo odšli na kmetijo. Najprej smo si ogledali živali: krave, bike, pujske, muco in psa. Potem smo odšli na njivo. Pobirali smo kamenje. Nabrali smo šest kupov. Dobili smo piškote, napolitanke in bombone. Potem smo šli na golf. Pili smo radensko. Petra Bonča, 1. a r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center REZERVIRANO ZA ZVEZDE Tokrat vam bom natresla nekaj pop novičk. Pevec skupine Bon Jovi John Bon Jovi se je poročil. Njegova dolgoletna prijateljica in zdaj končno žena Dorothea Hurley menda že pričakuje otroka. Skupina Bon Jovi in The Scorpious bosta poleti skupaj nastopili v Moskvi v okviru kampanje proti mamilom. Michael Jackspn je 17-letnega oboževalca, ki ima AIDS, povabil za vikend na svoj ranč v Santa Barbari. Ste videli ali slišali, da je Rob Lowe na podelitvi Oskarjev zapel in to sploh ne slabo? Jason Donovan igra mladega vojaka Happv Houstona v TV nadaljevanki The heroes (Heroji). Zgodba se odvija med drugo svetovno vojno. Manija v zvezi s skupino Bros je dobila nov zalet, ko je Craig potožil, da je bolan, šefi skupine pa so zahtevali, da se mora show nadaljevati. Neki angleški časopis se je o tem razpisal pod naslovom ^Moral je delati, čeprav je bil bolan". Tudi londonski The Sun je "kruto odpisanem Craigu" posvetil kar precej časopisnega prostora. "Craig toži Bros, ker ga je odpustil," je zapisal. Bros je namreč Crai-ga odpisal in mu dal milijon funtov popotnice (funt je približno 20 tisoč dinarjev). Pišite! Čao, Marjeta Pri obrambi Nas peljal je tovariš Štajerc pri obrambi na sprehod. Tu učil nas reševanja, če v vodo pade kak gospod. Tako sedimo na pomolu, ko slišimo slaboten glas: "Na pomoč! Je tu kaj znanja? Kdo reši bednega komarja?" Fantje vrli hitro v vodo, rešimo komarja. A ko ga pošljejo v svet, revež pade v vodo spet. Aleksandra Zupane, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Čebelica Stoji, stoji tam hišica, na hišici je oknica, za oknico je sobica in v sobici je mizica, na mizici je sličica, na sličici je rožica in na rožici čebelica. Kristina Potočnik, 2. b r. OŠ Selca Bili smo na železniški postaji Tovarišica nam je obljubila, da si bomo šli v Kranj ogledat železniško postajo, če bo lepo vreme. Peljali smo se z avtobusom. Tam nas je počakala delavka, ki je zaposlena na železniški postaji. Razložila nam je vse o vlakih. Ogledali smo si peron in čakalnico. Videli smo tudi vlak, ki je pripeljal na postajo. Pozdravili smo prometnika. Pokazal nam je ploščo, na kateri je veliko tipk in lučk. S tipkami premika tračnice in ugotavlja, na katerih progah so vlaki. Ogledali smo si tudi skladišče, kjer je shranjen tovor, ki se prevaža z vlaki. Preden smo se vrnili na avtobus, smo se še posladkali v slaščičarni. Dejan Sajovic, 2. b r. OŠ J. in S. Mlakarja Šenčur S&£gIE5IGLAS 8. STRAN Torek, 30. maja 1989 Prve znanilke vročega poletja ob Šobčevem bajerju kažejo, da nas le še nekaj tednov loči od glavne turistične sezone. V kampu Šobec so se nanjo dobro pripravili, med drugim so uredili tri nova teniška igrišča, dostopno cesto in postavili informacijski tabli ob cesti Lesce - Bled. C. Z., foto: F. Perdan Vojaški piloti na Gorenjskem Kakšen je poklic pilota Kranj, 29. maja - Tudi letos so gojenci Letalske vojaške akademije iz Pule za končni izlet prišli v Slovenijo. Konec minulega tedna so obiskali nekatere turistične kraje na Gorenjskem, danes pa so v nekaterih kranjskih osemletkah in srednjih šolah učencem predstavili poklic vojaškega pilota. Šestindvajset mladih fantov - gojencev zadnjega letnika Letalske vojaške akademije v Puli iz vseh jugoslovanskih republik (med njimi pa tokrat v zadnjem letniku ni nobenega iz Slovenije) je v petek za končni šolski izlet prišlo na šestdnevni obisk v Slovenijo. Mlade pilote letal Galeba 4 in Miga 21, ki so bili tokrat prvič na takšnem izletu v Sloveniji, smo v soboto dopoldne srečali na poti v Bohinj pred vojašnico na Bohinjski Beli. Navdušeni nad lepotami Gorenjske so povedali, da je njihov obisk svojevrstna, in lepa nagrada po končanem šolanju, hkrati pa bodo mladim na srečanjih predstavili tudi šolanje in poklic vojaškega pilota. Na Gorenjskem so mladi piloti obiskali Bohinj in Bled, Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in karavlo Maršal Tito na Ljubelju. V Domu JLA v Kranju so se srečali tudi z mladimi iz kranjske občine. Danes dopoldne pa sta jih je v Kranju sprejela in pozdravila tudi predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar ter sekretar sekretariata za ljudsko obrambo Zlato Erzin. Po krajšem sprejemu pa so mladi piloti obiskali osnovne šole Matije Čopa, Bratstvo in enotnost in Franceta Prešerna ter Šolski center Iskre in Gimnazijo, kjer so učencem višjih razredov osnovnih šol'in dijakom predstavili šolanje in poklic vojaškega pilota. Mladi piloti z Vojaške akademije v Puli pa so popoldne odpotovali na Štajersko, kjer bodo do srede, ko bodo po končanem izletu odpotovali v Pulo, kjer jih čakajo letala in po uspešnem študiju začetek poklicne pilotske poti na Galebih in Migih... A. Ž. Lojze Dežman s Kokrice je stuhtal zanimivo idejo Vzdržljivi in poskočni petdesetletniki Kokrica, 27. maja - Kdor je bil ali pa še bo letos star 50 let, kar pomeni, da se bo srečal z Abrahamom, je bil vabljen na Abrahamov pokal, ki ga je v petih športnih panogah organiziral in speljal Lojze Dežman s Kokrice. Za začetek udeležba ni bila velika. V četrtek je začelo tekmovati sedem petdesetletnikov, lovoriko naj vzdrži ji ve jše-ga pa je pobral Jože Ramovš z Britofa, komercialist pri Petrolu. Ko je Lojze propagiral idejo za tekmovanje, ki je zrasla na njegovem zelniku, je poudarjal, da Abrahamov pokal, kot je tekmovanje imenoval, nima samo tekmovalnega, rekreativnega pomena, ampak tudi družabnega in da zato kandidatov za tekmovanje, ki so se morali izkazati z osebno izkaznico in potrditi svojo starost, ni treba biti strah. Verjetno pa je dejstvo, da je tekmovanje novo in da je bilo konec tedna organiziranih več tekaških tekmovanj, na katere odhajajo rekreativci, prispevalo k skromnejši udeležbi. V četrtek popoldne se je v pet tekmovalnih disciplin Abrahamovega pokala zagrizlo sedem petdesetletnikov: Lojze Dežman, Jože Ramovš, Vlado Marn, Janez Bobnar, Marjan Burja, Ivo Sekne in Janez Baloh. V četrtek popoldne so kolesarili, streljali z zračno puško in kegljali, v petek popoldne pa tekli in skakali z mesta v daljino. Čeprav razdalje in naloge niso bile pretirano zahtevne, so se pošteno upehali, čeprav so vsi še dokaj poskočne in vzdržljive korenine, saj na primer preteči 7 kilometrov v dobrih dvajsetih minutah ali skoči- Lojze Dežman ti z mesta v daljino krepka dva metra, ni ravno enostavno. Sedmerica je vzela tekmovanje zares, saj je bil to zanjo nekakšen mnogoboj, in so v petek, po končanem tekmovanju, nekateri tarnali nad nategnjenimi kitami, zvitimi gležnji, oživljenimi starimi poškodbami. V soboto popoldne pa je bil v Dežmano-vem parku zaključek pokala s tekočimi zadevami, pokali, priznanji in praktičnimi nagradami. Lojze Dežman je dobro poskrbel tudi za to plat tekmovanja. "Vedno tuhtam, da bi organiziral kaj novega. Na Kokrici smo po mojih idejah že marsikaj organizirali. Ker sem sam petdesetletnik in sem navdušen športnik rekreativec, mi je prišla na pamet ideja o Abrahamovem pokalu, ne preveč zahtevnem športnem in družabnem druženju petdesetletnikov. Važno je, da tekmuješ, da tekmuješ sam s seboj, se krepiš. Večina od nas nima problemov, če smo prejšnji dan pretekli 10, 15 Sedmerica Abrahamov kilometrov ali počeli kaj drugega. Če bomo tako nadaljevali, bomo še dolgo zdravo živeli. Udeležba na prvem pokalu ni velika. Pogrešam nežnejši spol, saj se nas je zbralo samo sedem fantov. Če bo interes, bo ta pokal ostal, sicer pa lahko ta sedmerica pogrunta kaj drugega,"' je povedal po zaključku tekmovanja, ko se je sedmerici prilegla v senci steklenica piva, Lojze Dežman. In kako so tekmovali petdesetletniki? V kolesarjenju je bil prvi med sedmimi Lojze Dežman, za njim pa so se zvrstili Ramovš, Marn, Bobnar, Burja, Sekne in Baloh. Marjan Burja je kolege namazal v streljanju. Za njim so se zvrstili Ramovš, Bobnar, Dežman, Baloh, Marn in Sekne. Burja je tudi najbolje kegljal in prehitel Bobnarja, Marna, Ramovša, Dežmana, Sekneta in Baloha. Jože Ramovš je najbolje tekel (verjetno bi slavil Marn, pa je spregledal označbo in zašel), drugi je bil Marn, tretji Dežman, nato pa Bobnar, Baloh, Sekne in Burja, zadnja preizkušnja pa je bil skok v daljino z mesta. Lojze Dežman se je stegnil kar 253 centimetrov daleč in preskočil Baloha, Marna, Ramovša, Bobnarja, Sekneta in Burjo. Jože Ramovš Potlej so se "abrahami" preračunali in proglasili Jožeta Ramovša za dobitnika prvega Abrahamovega pokala. Drugi je bil Dežman, tretji Marn, nato pa Bobnar, Burja, Baloh in Sekne. In izjava zmagovalca Ramovša: 'Tek, smučarski tek, kolesarstvo in planinstvo so moji najljubši športi. Gojim jih, kolikor mi dopušča čas ob družini, službi in hiši. Zdrav sem, nikdar bolan in to pripisujem športu. Posebno pa sem zadovoljen, da mi uspeva, čeprav sem se z rekreacijo začel ukvarjati šele pri štiridesetih.'" J. Košnjek, slike F. Perdan Desetič so se srečali slovenski tovarniški novinarji Novinar na direktorjevem plačilnem spisku Gozd Martuljek, 26. maja - V Sloveniji je blizu 250 ljudi, ki se ukvarjajo z novinarstvom v združenem delu, in še veliko več tistih, ki to počno hkrati s kakim drugim delom. Skrbe za okoli 450 tovarniških listov v skupni letni nakladi več kot sedem milijonov in pol izvodov. Kakšne težave tarejo poltretjo stotnijo tovarniških obveščevalcev, od zapiranja informacij, konfliktov z vodstvi, ukinjanja listov, in kaj jih čaka v prihodnjem podjetniškem sistemu (o čemer so se pogovarjali tudi na desetem jubilejnem srečanju v Martuljku), naj povedo kar sami. Na poti v Bohinj smo v soboto dopoldne mlade pilote z Vojaške akademije v Puli srečali pred vojašnico na Bohinjski Beli... Jasna Šinkovec, vod- 1'a sekcije tovarniškh lovinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije: »Opis del in nalog še nič ne pomeni, položaj novinarja v združenem delu je tak, kakršnega si leta naredi. O prodornosti vsakega od nas je odvisno tudi, kaj bomo napravili za svoj položaj. Pionirski časi, ko so nam omejevali gibanje in zapirali informacije, so mimo, zdaj nas čakajo nova nasprotja, povezana z uvajanjem podjetništva. Poslovodne strukture, ki hočejo imeti roko nad informacijo, bodo morale dojeti, da je pravočasna informacija nujna, da ne moremo pisati le o dobrem, pač pa tisto, kar bodo narekovale razmere. Ljudje ne verjamejo več v pravljice, ki so jih bili nekdaj polni vsi časopisi. Od položaja obveščanja v tovarnah je odvisen tudi obstoj tamkajšnjega časopisa: predvsem za Gorenjsko je značilno ukinjanje tovarniških časopisov. Nekateri res z vsebino ne opravičujejo obstoja, torej z njimi ne moremo lažno solidarizirati. Pač pa moramo v sekciji pomagati dobrim časopisom, ki jih ukinjajo iz materialnih razlogov. Informacije so potrebne v slehernem okolju, dokaz za to so že številni štrajki, za katere je na drugem mestu vzrok slabo obveščanje.« Boris Jalovec, predsednik aktiva gorenjskih tovarniških novinarjev: »Organizator letošnjega, desetega, srečanja je sekcija DNS, tako da smo se znebili tutorstva sindikata. Položaj novinarjev je danes slab, nas v združenem delu pa še posebej, saj večinoma ni jasno, kaj smo: smo novinarji, propagandisti, osebe za stike z javnostjo ali deklice za vse. Ali je naše delo obveščanje delavcev ali pa z glasilom predstavljamo delovno or- ganizacijo navzven! Navadno je to odvisno od odnosa vodstva do kolektiva, ki tudi novinarju da vedeti, kdo mu reže vsakdanji kruh.« Marija Slapar, iz Peka: »Z dvojezičnim mesečnikom in dnevnimi informacijami delavce obveščamo o praktičnih stvareh, samoupravljanju, sindikalnih akcijah, javnih razpravah in podobnem. Kadar so delavci za informacijo resnično zainteresirani, so v eni uri vsi obveščeni. Bistvo je obveščanje, tovarniški novinarji pač ne moremo iznajti smodnika. Naš položaj je zato takšen, kakršnega si ustvarimo sami - naučiti se je treba, da ne butaš ob robove, ne pri vrhu ne pri delavcih.« Konrad Derlink, Občinski sindikalni svet Kranj: »V Kranju smo lani izdelali analizo o obveščanju v združenem delu in od tedaj so od 32 tovarniških glasil že 6 ali 7 ukinili. Utemeljitev je, da je list predrag. Ob tem pa so ohranili ves ostali sistem obveščanja, od sindikalnih skupin naprej, kar navadno v tovarnah z glasilom vred tvori celoto. V teh delovnih organizacijah zato ostaja sistem obveščanja okrnjen. Sicer pa obstajajo v Kranju na eni strani dobra glasila, ki vsebujejo veliko za delavce pomembnih informacij, pa tudi taka z lepim tiskom in platnicami, pa malo vsebine. Poglavitna pomanjkljivost glasil je, da obveščajo o že preteklih stvareh, manj pa o tistem, kar se bo zgodilo. Mesečno izdajana glasila tudi ne morejo biti zelo aktualna, ponekod se temu upirajo z računalniško tehniko, ki omogoča , da delavci prej pridejo do informacij, žal to ne drži za večino.« Vera Drašak, Sava: »Ker gospodarstvo prehaja v prido-bitniške vode, se spreminja tudi odnos do obveščanja in novinarja. Slednji je že zdaj na plačilnem spisku direktorja. Novinarji pa bi bili radi neodvisni pri svojem posredovanju informacij delavcu. Vprašanje, kje je naše mesto, bo v podjetniškem sistemu še večje. Že zdaj ugotavljamo, da nam manjka znanja, v prihodnje pa nam bo tega treba še več, vendar ne klasičnih novinarskih znanj, temveč znanj s področja businessa.« Jela Rebolj, Merkur: »Medtem ko se večina kolegov pritožuje nad svojim statusom v združenem delu, je moj položaj V redu: ne zapirajo mi informacij, dajejo mi strokovno pomoč, docela resno jemljejo potrebo, da je delavec obveščen. Tega položaja mi ni bilo treba izboriti, v delovni organizaciji imajo preprosto posluh za to. Obveščenost pomeni stik z delavci, pomeni več zagnanosti za delo in slednjič dobiček. Delavci pri nas so vajeni rednih informacij in kolikor vem iz svojih anket, bi jih pogrešali, če jih ne bi bilo.« Mile Crnovič, Železarna: »Z zakonom ° podjetjih se bo položaj novinarjev v združenem delu spremenil. Poštah naj bi enakovredni partnerji v novona-stalem razmerju moči, izpostavljeni mUO" sti in nemilosti vodil' nih struktur. Tak položaj bo terjal več znanja, več izobraževanja. To sproža tudi dvom v sedanje izobraževalne institucije - ali bodo potem še za' doščale ali pa bo treba razmisliti o novih.« D. Z. Žlebir Pomlad se počasi, a zanesljivo poslavlja, saj so dnevi že kar poletno vroči. Kaže pa tudi, da se umirja naša živahna domača politična scena in da bomo počasi le spoznali, da smo pravzaprav še vedno več ali manj navdušeni navijači, ki gledamo nogometno tekmo, kjer igra samo eno moštvo. Uaaa, uaaa, smo se drli od navdušenja, ko so se začele formirati nove zveze, srčno upajoč, da se bo frontni monopol, ki pleše kot avantgarda piska, kar sam sebe ukinil. A se ni, ker se noče in ne more: ima namreč izvrstni aparat, članstvo in denar, zveze pa tozadevnega nič. Morda nekaj eksluzivnega članstva, ki pa tudi žalostno odhaja, ker ve, kako mimogrede se lahko pohrusta opozicija, če imaš v roki vse gospodarske in politične pozicije. Vidimo torej, da z nestrankarskim političnim pluralizmom samoupravnega socializma ni nič in da je tekmo moralo izgubiti, še preden jo je sploh začelo. Vse zvezice, nage in bose, kot jih je bog ustvaril, so očitno bile in so oblasti še vedno le žgečkljiva novotarija, nikakor pa ne prava demokratična opozicija. Najbolj prodorna in pri narodu še vedno najbolj odmevna mladinska organizacija upravičeno trdi, da so ji marsikatero pametno idejo in pobudo pravoverni frontni elementi kar pokradli.. Da pri nas, na zahodnem jugoslovanskem političnem prizorišču res še nekaj časa ne bo ničkaj demokratično novega in da bomo vegetirali v negotovi liberalizaciji, priča tudi usoda edine opozicije, ki je bila sploh kaj vredna: avtogol Bavčarjevega odbora je bil Stanovniku tako neskončno ljub, da je moral ondan sredi Titograda zavzdihniti:..»In Bavčar me je ZATOŽIL policiji...« Oh, predsednik, saj ne bi bilo treba, bi zavzdihnili! Vsi tisti, ki smo še danes ogorčeni nad sramotnim sojenjem Janši in prepričani, da se je Bavčar za prijatelja in človeka bojeval srčno in pogumno. Oblast je čakala in dočakala: prvo taktično napako edinega človeka, ki je znal združiti na tisoče Slovencev, je bliskovito dala na svoj raz-glasni boben, na svoj tamtam. In tamtamajmo v Titogradu, če smo že tam in če so minulo nedeljo pač umanjkali domači, slovenski mlaji in slavnostni odri, kjer je izvrstna priložnost za tovrstne moralne diskvalifikacije ne le Miloševićev, ampak tudi domačih političnih nasprotnikov. Ob nedeljah nasploh - pravi dr. Marjan Dolgan, ki se -TEMA TEDNAZ BALKANSKE CMERE ukvarja z antologijo slovenske slavilne državniške poezije - naši predsedniki, sveta trojica, kot kakšne škofovske vizi taci je letajo naokrog in pridigajo ljudstvu... In ker smo zdaj tako rekoč spet praznih rok, brez strank in zvez, ki bi bile količkaj upadljive in komu vsaj za silo všeč, smo se spet vrgli na Evropo in na Miloševićev ljudski puf. Zahodni del naše asimetrične federacije bi rad v zahodno Evropo, ki je vzhodnjakom še vedno le meteorološki pojem; vsaj dotlej, dokler ne postavijo vseh spomenikov kosovski bitki in se dokončno ne zravsajo, kdo so pravi domorodci v pokrajini. Zahodna Evropa pa se reži. Petstokrat so nam že povedali, da države brez resnične parlamentarne demokracije, države, kjer nimajo državljani vsaj elementarnih človeških pravic, ne marajo! Naši ministri Gregorji pa nič. Število azilantov v Zahodno Nemčijo se je res zmanjšalo, a Nemci predobro vedo, da se naše revno in lačno ljudstvo ne izseljuje zaradi usmiljenja, da ne bi nam vsem uvedli vizumov, ampak zato, ker se več ne more. Naši ministri Gregorji so stvar rešili optimalno: vsem tisočim revežem z juga, ki bi prej ali slej prosili za zatočišče, so enostavno pobrali potne Uste! Demokracija na kvadrat! Kamorkoli se obrneš, vedno si pri tej nesrečni in nebogljeni deklici demokraciji, ki pri nas non-stop zardeva. Česa vsega se bomo morali še naučiti, vse od znamenitega Hafnerjevega prsta dalje. Ko je Hafner zažugal Miloševicu, so nas tuji časopisi učili: prvo in zlato pravilo vsake demokracije je, da poraženemu nasprotniku nikdar ne smeš držati lekcij. Mi pa smo, demokratični analfabeti, kar naprej v prvem razredu. A res je tudi, da je v takem sistemu, kjer se vedno ve, kdo zmaga, demokracija le lažni videz in privid. Žalostno pa je, da narod šteje dinarčke za mleko in kruh in so mu strankarske zgode in nezgode več ali manj španska vas. Najbolj ga je pišmeuhovsko pihnil nek visok srbski szdl-jevski funkcionar, ki je ob porajajoči se srbski demokraciji strankarskega tipa gladko zamahnil z roko in zinil: »To je čisto navadno politično izživljanje nekih balkanskih cmer!« Cmere!?! V takih razmerah in kakor se zdaj stvari sučejo spet nazaj in bognedaj v trdorokstvo, bo to res ena sama solzna dolina: oblast bo vihtela svojo leskovo palico, upirajoči ostali pa ji bomo videti res kot navadne blkanske cmere... D. Sedei Jana je bila najlepša Med letošnjimi lepoticami, ki so se prijavile na vsakoletni prireditvi za tekmovanje za miss narcis v Planini pod Golico, je bila najlepša Jana Lavtižar iz Radovljice. CVEK V planini pod Golico prizadevni člani Turističnega društva in vseh društev ter organizacij vsako leto, ko cvetijo narcise, izbirajo najlepšo obiskovalko prireditve. Miss narcis ima torej v Planini pod Golico dolgoletno tradicijo in privabi izredno veliko obiskovalcev z Jesenic, iz Radovljice in okoliških krajev. Prodajalci postavijo prodajne pulte ob domu pod Golico, ki je zadnja leta vedno bolj urejen in gostoljuben. Ne manjka tudi zabavnega ansambla ter plesišča ob gasilskem domu, tako da ie res veselo. Letošnjo prireditev so morali zaradi dežja prestaviti, bila pa Je minulo nedeljo. V Planini pod Golico so bili pripravljeni na številen obisk z Jesenic in okolice. Obiskovalci so prihajali peš, z osebnimi avtomobili ali z avtobusi in vztrajali vse do slovesnega zaključka, ko so izbirali letoš-nJo lepotico narcis. Med šestimi lepoticami, ki so se prijavile, je občinstvo dalo največ glasov Jani Lavtižar iz Radovljice. Jana Lavtižar je stara komaj devetnajst let, zaposlena pa je v frizerskem salonu Olga v Lescah. »Prvič sem sploh sodelovala na kakšnem lepotnem tekmovanju, a še zdaj se nisem sama prijavila niti nisem nikdar imela namena, da bi kdaj sodelovala. Ko smo pač šli na prireditev v Planino pod Golico, sem bila s prijatelji, ki so me - tako za šalo - prijavili in sem morala nastopiti,« pravi Jana. »Ne, sploh me ni bilo strah, ko sem stala pred tako množico,« nadaljuje samozavestna Jana, » ker delam med ljudmi, v frizerskem salonu, sem navajena in me ljudje sploh ne motijo. Dobila pa sem največ glasov in mi je bilo seveda kar všeč. Najbolj sem se razveselila nagrade, potovanja v Benetke. Kakšnih am- bicij, da bi še kdaj sodelovala na kakšnem lepotnem ali podobnem tekmovanju, nimam. To me prav nič ne mika in bom kar zadovoljna v svojem poklicu. V Planini pod Golico in miss narcis je bil zame hec in prijetna sprostitev tudi za vse tiste, ki so prišli in me izbrali,« pravi skromna Jana Lavtižar, prijetno radovljiško dekle zelo prikupnega obraza in lepe postave. D.Sedej »Požri članek!« Neki filipinski novinar je moral, hotel ali ne, pojesti ves časopis, ki je objavil njegov članek. Ne, ni šlo za stavo, temveč za nezadovoljnega polkovnika, ki je, s puško v roki, prikorakal v redakcijo in prisilil novinarja, da poje časopis. Nesrečni novinar je namreč objavil, da je polkovnik povezan s krajo živine in z ilegalnimi klavnicami. Ta poučni primer se je pripetil novinarju lista Ang Panahon (Čas), polkovniku pa je ime Norberto Ma-naong. Leteči ljubimec Ameriški pilot John Murphv je izjavil, da se je v času letenja ljubil z najmanj stotimi ženskami in da je najboljše mesto za te stvari - letalska toaleta. Zato, ker se v času ljubljenja lahko koristi tudi maska za kisik in tako daje dodatne impulze. Kot je dejal odkritosrčni ljubimec, so za tovrstna ljubezenska srečanja najbolj navdušene in sprejemljive poslovne ženske v najboljših sr ednjih letih. PRIJAZEN, NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP; NEVEDNO URBAN BELEHAR JEZ ANEKDOTA Na Ermanovcu je všeč celo - miličnikom Planinski dom na Ermanovcu nad Sovodnjem, ki so ga zgradili tamkajšnji planinci, zadnje čase očitno navdihuje tudi resne može v modrem. Njihovi sobotni obiski in preverjanja treznosti planincev, ki se vračajo v dolino z avtomobili, so postali že pravcati ritual, tradicija. Planinci ugibajo, ali nima miličniška nenavadna strogost morda kaj skupnega z bivšim predsednikom društva, s katerim so planinci Prišli nekaj navzkriž... Predsednik, ne pa krava Ameriški predsednik Roosevelt se je ravno pripravljal, da bi začel svoj predvolilni govor. Nasprotniki so zbrali veliko število pristašev, ki so začeli skandirati: »Mi hočemo poceni mleko!« Roosevelt se je takoj znašel in zavpil: »Jaz sem predsednik, ne pa molzna krava...« V naši rubriki običajno predstavljamo prijazne prodajalce in prodajalke, natakarje in natakarice, s katerimi imamo ljudje pač največ opraviti. Le redko se zgodi, da v to druščino zaide tudi kdo s kakšnim drugim "javnim" poklicem. Fant, ki ga predstavljamo tokrat, pa je sploh čisto zunaj naših ustaljenih okvirov. Urban Belehar iz Kranja je še "gimnazijec", prav zdaj zaključuje zadnji letnik naravoslo-vno-matematične usmeritve. Novinarji imamo pri vsakdanjem delu veliko opraviti z ljudmi, prijaznimi in malo manj prijaznimi. Ko sva s fotoreporterjem Francem Perdanom pred časom delala anketo med šolarji, kam na študij, sva se ustavila tudi na dvorišču kranjske "gimnazije", kjer je bil ravno tedaj odmor. Iskala sva "žrtev" za anketo. Urban Belehar se je v druščini dol-gojezičnih sošolcev sicer rahlo otepal, vendar je potem le prijazno povedal, kar naju je zanimalo: da nima štipendije, da bi rad študiral stomatologijo, da bo poskusil še s sprejemnim izpitom na veterini, če mu na stomatologiji ravno spodleti, da so srednješolci predvsem zaradi lenobe večinoma proti ponovni uvedbi mature, da se bodo v kranjski "gimnaziji" že letos (leto prej) spopadli s poskusno maturo, da pri nekaterih predmetih, denimo, pri matematiki ponavljajo snov štirih letnikov, da jim bo lažje na sprejemnih izpitih na fakulteti in tako dalje. Tako kot ljudje v vsakdanjem življenju pričakujemo in cenimo prijaznost v trgovini, zdravstveni ambulanti, na avtobusu, v banki, turističnem uradu, tako znamo prijaznost ceniti tudi novinarji. Ni malo mladih, ki se jim zdi pogovor za časopis "brez zveze". Zato še z večjim veseljem uvrščam Urbana Bele-harja, ki se ni menil za zbadljivke sošolcev, v Glasovo družino prijaznih ljudi. H. Jelovčan Foto: F. Perdan Male gorenjske vasi POLJE Piše: D. Sedej £■1 Pristavčevih na polju v Bohinju Gručasta bohinjska vas ob vznožju Dobrave ob asfaltirani cesti iz Bohinjske Bistrice proti fUbcevemu lazu in bohinjskemu jezeru se imenuje Polje, a domačni svoje Polje izgovarjajo PO-S širokim O. Večina hiš je |"ed cesto in Savo, zahodno od J°a Pa je zaselek Laški rovt, poimenovan verjetno po nekdanjih /•aujanskih fužinarjih, ki so se lil naselili- Že od nekdaj so se tu Judje ukvarjali z živinorejo, saj 0 onstran Save senožeti Za havem' Planini Poljane in Su-ijr:. Y°dovod so si vaščani nape-jan iz studenca pod Krašco, na v^°U,vasi Pa J'e Potok Joškova pa; kJer je bil nekdaj mlin. k ^olje ali Pole so bile od ne-aj znane po turizmu, z zaseb-dn lobami P" kmetih, z dobro ^omačo gostilno pri Pristavcu. s£ "ekdaJ so bile Pole znane mucarjem, s smučarsko ska-nu nu°' imen°vano po Norvežani. * u ansenu- Prvem vaditelju asih smučarskih skakalcev. f raznik kmečkih fantov in deklet nirr!^ Polju so med najbolj zna-domačini prav gotovo Pri- stavčevi, saj je gostilna pri Pristavcu, tik ob cesti, znana daleč naokrog. Morda je le še Mihov-čeva gostilna v Stari Fužini starejša od Pristavčeve na Polju. Včasih je bilo v bohinjski dolini zelo veliko gostiln, veliko več kot danes, bile so tri pekarije... Tudi danes Pristavčeve gostilne ne vodijo več domači, Pristavče-vi, dali so jo v najem, najemnik pa jo prav zdaj temeljito obnavlja. Oglasili smo se pri <0-letneni anku Pristavcu, ki z ženo živi nedaleč stran od gostilne, v svoji hiši. Janko je bil eden izmed devetih Pristavčevih otrok, ki se življenja in navad v vasi ter svo- jih partizanskih let spominja takole: »Otroci smo v številni družini morali kar trdo delati. Sam sem moral večkrat še ponoči zapreči konja in s torbami kruha oditi do graničarjev na vrh planine, saj je bila tam nekdaj italijanska meja. Imeli smo konje, krave, gostilno in pekarijo in vsi smo morali delati, da smo lahko živeli. Včasih res ni bilo tako kot danes. Bili pa so tudi lepi in veseli časi; še se spominjam vsakoletne prireditve, praznik fantov in deklet. V letih pred drugo svetovno vojno so priredili zadnjo tako prireditev, v katero se je vključil ves Bohinj. Prireditev je organiziralo društvo kmečkih fantov in deklet, bil je dolg in pester sprevod, kopo so imeli celo na vozu narejeno. Na Polah so bila razna tekmovanja v kmečkih opravilih; vse pa so z zanimanjem spremljali turisti, ki jih tudi ni bilo tako malo.« Turisti ostajajo tudi mesec dni Na Polju je danes 35 hiš, ki so jih vaščani lepo preuredili; tako lepo, da jih je veselje pogledati. Vse je v rožah, vse je izjemno čisto, nikjer odpadnega papirčka. Vrtovi med travniki in polji so polni rož, ki jih tudi sicer nikjer ne manjka. Na Polju in v bohinj- ski zgornji in spodnji dolini zares znajo skrbeti za svojo okolico. A vaščani niso sami: v zadnjih letih so vaščani na Polju dobili veliko sosedov, ki jih s strpnostjo prenašajo, kaj bi drugega! Na Polju je na pobočju pod gozdom, z lepim razgledom zraslo reci in piši kar osemdeset vikendov! Vaščani so večinoma po službah, v LIPU, v Almirinem obratu, v železarni na Jesenicah. Že od nekdaj pa oddajajo sobe in marsikdo ima stalne goste. Tako tudi pri Janku Pristavcu še imajo tri sobe in sprejemajo goste, ki prihajajo k njim že dvajset let. Zakaj? » Pri nas se dobro počutijo, čeprav nimamo modernih sob in apartmajev. Radi so tako, kar po domače, ostajajo pa celo po mesec dni. Hodijo na sprehode, na izlete na Pokljuko, na Komno, kopat na Bled ali ob jezero. Gostje se radi pogovarjajo z domačimi in nimajo radi brezosebnih velikih hotelov,« pravi Janko. Komandir transportnega voda Domačin Janko Pristavec, s partizanskim imenom Djuro, pa je znan vsem domačinom, Gor-jušcem in vaščanom na Kopriv-niku predvsem po tem, da je bil res hraber in neustrašen v letih med vojno. Bil je partizan, kurir, komandir transportnega voda in pozneje v Kranjski gori komandant partizanske straže. Še danes hrani žig transportnega voda, ko so od Gorjuš in Koprivni-ka, s Pokljuke torej, vodil nešteto prostovoljcem in mobiliziran-cev preko Save in železniške proge na Primorsko. V Novake največ, kjer je bila Prešernova brigada. Pravi, da jih je bilo izredno veliko, več tisoč, ki so jih po varni poti in na srečo brez žrtev prepeljali na Pimorsko. »Bilo je navadno takole: pri nas so dan ali dva prenočili in ko se jih je zbralo dvajset do trideset, smo jih ponoči peljali čez Savo. Bilo je vsemogoče: nekateri so prihajali s kravatami in nizkimi čevlji in večkrat so se morali povsem sleči, da so prebredli Savo in lahko nadaljevali pot. Bilo je nevarno, kajti vsaj trikrat tedensko smo jih spravljali čez vodo in železniško progo.« Janko Pristavec ureja DARINKA SEDE] :glas 10. stran ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 30. maja 1989 Konferenca FIS v Dubrovniku Svetovno prvenstvo leta 1991 v Planici Kranj, 29. maja — V Dubrovniku se je končala "koledarska konferenca" FIS, na kateri so že določili koledar tekmovanj v moški in ženski alpski konkurenci v svetovnem pokalu. Kranjska gora bo tekmovanje za Pokal Vitranca organizirala 6. in 7. januarja 1990, Zlata lisica pa bo za ženske 20. in 21. januarja. Obe tekmi bosta za svetovni pokal. Smučarski skakalci bodo svetovni pokal začeli 30. novembra v Calgarvju in zaključili spet s finalom v Planici 24. in 25. marca. Dolina pod Poncami pa bo leta 1991, 17. in 18. marca, gostiteljica svetovnega prvenstva v poletih. D. H. Streljanje Radovijičanke spet uspešne Kranj, 20. maja - Kranjski in škofjeloški strelci so v Struževem priredili republiško prvenstvo pionirjev in pionirk v streljanju z malokalibrsko puško serijske izdelave. Pokrovitelj tekmovanja je bil republiški štab za teritorialno obrambo. Dosežena sta bila dva republiška rekorda: moštvenega so postavili pionirji iz Murske Sobote (stari je držal 19 let) v trojnem položaju, Brezovnikova iz Slovenj Gradca pa je porušila 18 let star rekord v streljanju iz ležečega položaja. Od Gorenjk so bile Radovljičanke najuspešnejše na čelu z Alenko Kavar, dobro pa so tekmovali tudi Kranjčani. Normo za državno prvenstvo so izpolnili pionirji iz Murske Sobote in pionirke iz Radovljice, skupno pa po sedem pionirk in pionirjev. Alenka Kavar (zgoraj) in Andreja Malovrh. - Slika B. M. Ekipno med pionirji Gorenjci v trojnem položaju niso dosegli vidnejših uvrstitev, med posamezniki pa je bil Jože Pišek iz Kranja 12. Pionirke so bile veliko boljše. Radovljičanke so premočno, s 625 krogi (drugouvrščeni Tabor z Jezice jih je zbral 580) zmagale, Alenka Kavar pa je bila s 225 krogi najboljša med posameznicami. Andreja Malovrh iz Kranja je bila z 220 krogi tretja, Darinka Žarn iz Kranja pa s 218 krogi peta. V ležečem položaju so bili ekipno pionirji Kranja drugi s 683 krogi (Murska Sobota na prvem mestu jih je zbrala 695). Med pionirkami pa so bile Radovljičanke s 686 druge (Tabor je zmagal s 702 krogoma), Kranj pa s 613 krogi peti. Med posamezniki je bil med pionirji Kranjčan Urban Vitez četrti z 241 krogi, med pionirkami pa Alenka Kavar iz Radovljice četrta z 237 krogi (Brezovnikova je zmagala z novim republiškim rekordom 255 krogov), Darinka Žarn iz Kranja z 234 krogi peta in Andreja Malovrh iz Kranja z 233 krogi šesta. B. Malovrh Pionirski atletski pokal Kranj, 20. maja - Šolsko športno društvo Janko in Stanko Mlakar iz Šenčurja (mentor Matej Fister) je ob pomoči zbora atletskih sodnikov odlično organiziralo kranjsko občinsko prvenstvo za slovenski atletski pokal. Udeležilo se ga je 10 fantovskih in 5 dekliških moštev. Pri starejših pionirkah je zmagala osnovna šola Janka in Stanka Mlakarja iz Šenčurja (JSM v nadaljevanju), drugi je bil Stane Žagar (SŽ), tretji pa Lucijan Seljak (LS). Pri starejših pionirjih je zmagala osnovna šola Bratstva in enotnosti (BE) pred Lucijan Seljakom in Matijo Čopom (MČ). V posameznih panogah pa so med starejšimi pionirkami zmagale Valenčič (Davorin Jenko) v teku na 69 metrov, Jakše (MČ) v teku na 300 metrov, Omers (Davorin Jenko) v teku na 1000 metrov, Bratstvo in enotnost v štafeti 4 x 100 metrov v postavi Fojkar, Br-kič, Matoh in Stefanovič), Kodele (Simon Jenko) v skoku v daljino, Vidmar (France Prešeren) v skoku v višino, Lombar (DJ) v suvanju krogle in Kovačič (Stane Žagar) v metu žogice. Med starejšimi pionirji je v teku na 60 metrov zmagal Mikulčič (MČ), v teku na 300 metrov Lojk (SJ), v teku na 1000 metrov Dolenc (LS), v štafeti 4 x 100 metrov Matija Čop v postavi Valant, Boškovič, Mikulčič in Mičanovič, v skoku v daljino Boškovič (MČ), v skoku v višino Skr-bič (BE), v suvanju krogle Radikovič (SJ) in v metu žogice Pavlinič (JSM). P. Mohorčič Tek na Lubnik Mirko Teraž najhitrejši Škofja Loka, 21. maja - Partizan in Planinsko društvo iz Škofje Loke sta priredila pod pokroviteljstvom turistične Agencije Alpetour gorski tek na Lubnik, ki je s 1025 metri ena najpriljubljenejših škofjeloških izletniških točk. Na Mestnem trgu je startalo 63 tekačev, ki so morali premagati 9700 metrov dolgo progo s 730 metri višinske razlike. Že na letečem cilju v Breznici se je pokazalo, da ima največ moči naš znani gorski tekač Mirko Teraž, ki je imel 30 sekund prednosti pred Klemenom Dolencem iz Vrbenj. Med ženskami je skozi Breznico prva tekla Marija Trobec pred veteranko Greto Rozman iz Kranja. Vrstni red - člani A: 1. Mirko Teraž (Mojstrana) 40 : 13, 2. Klemen Dolenc (TO Radovljica) 41 : 01, 3. Martin Kemperle (Kamnik) 43 :14; člani B: 1. Jože Rogelj (Litostroj), 2. Tone Djuričič (Mojstrana), 3. Vojko Djuričič (Mojstrana); veterani A: 1. Lojze Oblak (Marmor) 41 : 49 (s tem časom bi se odlično uvrstil med člani A), 2. Janez Sitar (Mošnje), 3. Lojze Molnar (Lipov list); veterani B: 1. Rok Štros (Radovljica), 2. Andrej Jerala (Podreča), 3. Boris Juh (Ljubljana); veterani C (nad 70 let): Stane Konstantin (Škofja Loka) 1, 08 : 06; članice: 1. Marija Trobec (Polhov gradeč) 51 : 55, 2. Ada Antonin (Urh team Vodice), 3. Vida Bertoncelj (Podbli-ca); veteranke: 1. Greta Rozman (Kranj) 54 : 30. Leteča cilja sta osvojila Teraž in Trobčeva. Organizatorja teka se še posebej zahvaljujeta vsem, ki so prostovoljno pomagali pri izvedbi tekmovanja, še posebej pa Loka Timingu in Alpini iz Žirov. Boštjan Kekec ureja lOŽE KOŠNJEK Kolesarska dirka Po ulicah Škofje Loke Sandi Papež hitrejši za en krog Škofja Loka, 25. maja — Kolesarski klub Sava Kranj in ŠD Franc Peternel sta v Škof j i Loki že tretjič pripravila zanimivo kolesarsko dirko Po ulicah Škofje Loke. Ta dirka sicer nima tradicije, letošnja, za dan mladosti pa je prvič sodila v krog dirk Za kriterij slovenskih mest. Na dirki je nastopilo več kot dvesto tekmovalcev iz Avstrije, Srbije, Hrvaške in Slovenije, tekmovali pa so v petih starostnih kategorijah. Mednarodno dirko si je ogledalo nad pet tisoč ljubiteljev tega športa. Organizatorja sta vzorno izpeljala to kolesarsko dirko. Na članski dirki, šestdeset krogov, se je zbrala vsa jugoslovanska smetana dirkačev. Čeprav je bilo vroče majsko vreme, se je dirka odvijala v prid kolesarja Krke Sandija Papeža. Sandi, kasnejši zmagovalec, je potegnil že v prvem sprintu, vsak sprint je imel pet krogov. Papež je bil tokrat silno navdahnjen za sprinte in v sedemintridesetem krogu je bil že krog pred ostalimi. Zmagal je v vseh sprintih. Papež je nato počakal nekaj krogov, a kmalu mu je bilo te "počasne vožnje" dovolj. Krenil je naprej in zmagal. Nekaj podobnega se je dogajalo pri starejših mladincih. Ro-govec Peter Hvastja je zmagal za en krog viška. Nekoliko več izenačenosti so imeli le mlajši mladinci in pionirji za tekmovalce. Niso jim uhajali za cel krog. Vrstni red — pionirji B — 1. Kravanja (Soča), 2. Berce člansko dirko, šestdeset krogov, je prepričljivo dobil član Krke iz Novega mesta Sandi Papež. V konkurenci starejših mladincev se je od Savčanov najbolje izkazal Bertoncelj, ki je bil drugi- Deseti pomladanski kros Žiganje vasi Okoli dvesto nastopajočih Sebenje, 27. maja — Športno društvo Sebenje, ki že tretje leto skrbi za športno dejavnost vasi, so pred tremi leti ustanovili pod pokroviteljstvom krajevne konference SZDL Letos so dobro organizirali že deseti pomladanski kros Žiganje vasi. Bilo je vroče sobotno popoldne, ko so se v novem rekreacijskem središču, imenovanem otročji »Živ žav«, zbrali krajani, ko so organizirali že deseti pomladanski kros. Nastopilo je več kot dvesto tekačic in tekačev, ki jih je vročina bolj zdelovala kot sam tek. Sence na progi ni veliko. Preveč je bilo žgoče sonce. Predsednik društva Sebenje Lojze Markič: »Začetki krosa so bili pred desetimi leti, sedmič jih je ob pomoči krajanov organiziral Franci Škerjanc. Pred tremi leti smo na pobudo krajevne konference SZDL ustanovili ŠD Sebenje. Sedaj jtu gradimo športno središče za odrasle in seveda za otroke. Tu so že tobogani, rokometni goli, orodja za razgibavanje. Treba pa bo vložiti še več truda, da bo vse" urejeno. Naša želja je, da bi na našem krosu teklo čim več tekačev. V upravnem odboru dela sedaj deset članov. Mi pa bi radi, da bi k našemu delu pritegnili še več krajanov.« Vrstni red — veterani 8 km — 1. Kavčič (Kokrica) 29:45, 2. Meglic (Peko) 30 : 34, 3. Ambrož (Križe) 31 :35, člani 8 km — 1. Dolenc (TO Radovljica) 26 :45, 2. Džuričič (Mojstrana) 27 :38, 3. Bohinc(Križe) 27 :45, mladinci 8 km — 1. Šmid (Tržič) 31 :08, 2. Koren (SK Tržič) 33 :27, 3. Zupančič (Mošnje) 33 : 55, pionirji 2 km — 1. Rener (Križe) 5 : 42, 2. Jerman 5 : 54, 3. Soklič (oba Tr- V konkurenci članov na osem kilometrov dolgi progi je zmagal član TO Radovljica Klemen Dolenc. Takole je trojica mladincev pritekla na cilj na novem rekreacijsko športnem igrišču v Sebe-njah. žič) 5 : 57, pionirke — 2 km — Poljane (Sebenje) 8 : 24, veteranke 2 km — 1. Jerman (Tržič) 6 : 38, 2. Konečnik (Dravograd) 7 :13, 3. Menegalija (Duplje) 7 :52, mladinke 2 km — 1. Gra-šič (Križe) 6 :19, 2. Bradač (Kokrica) 7 :19, 3. Grohar (Sebenje) 7 :40. D. Humer Foto: F. Perdan Nogometni turnir v Zalogu Zalog pri Cerkljah, 30. maja - Športna sekcija v krajevni skupnosti Zalog pri Cerkljah organizira spet tradicionalni turnir v malem nogometu. Letošnji bo že tretji po vrsti in ga bodo igrali 16., 17. in 18. junija na igrišču v Zalogu. Tako kot doslej so tudi letos nagrade vabljive. Zmagovalec bo prejel pokal za sto starih milijonov, drugouvrščeni pokal in komplet dresov, tretjeuvrščeni pa pokal in nogometno žogo. Prijave sprejemata vsako popoldne do petka, 9. junija, do 19. ure Škrabar (telefon 42 - 892) in Markovič (telefon 42 - 542). J. K. Na dan mladosti, 25. maja, je v članski dirki nastopilo devetindvajset članov iz Hrvaške, Srbije, Slovenije in Avstrije. (Kranj), 3. Permozer (Sloga), pionirji A - 1. Hauptman (Rog), 2. Kosmač (Sava), 3. Klemenčič (Rog), ml. mladinci — 1. Mervar (Krka), 2. Wrolich (Beljak), 3. Cevc (Rog), st. mladinci — 1. Hvastja (Rog) 15 (en krog), 2. Bertoncelj 20, 3. Sajovec 13, 4. Pilar (vsi Sava) 12, 5. Petek (Rog) 12, člani — 1. Papež 49 (en krog več), 2. Šebenik (oba Krka) 32, 3. Pagon (Sava) 20, 4. Božič (Krka) 17,5, 5. Tajhmajster (Sava) 12. D. Humer Foto: F. Perdan od TEKME do TEKME Gorenjsko invalidsko tekmovanje v balinanju - Športno združenje 5. avgust iz Tržiča je na balinišču na Ravnah v Tržiču izvedlo gorenjsko ekipno prvenstvo v balinanju za invalide. Sodelovala so moštva Kamnika, Jesenic, Radovljice in Tržiča. Vsak je igral z vsakim, prepričljivo pa so bili najboljši Tržičani, ki so premagali vse tri nasprotnike. Kamnik je zmagal dvakrat in bil drugi, tretji so bili Jeseničani z eno zmago, četrta pa Radovljica brez zmage. Za zmagovalno ekipo "5. avgust" iz Tržiča so igrali Hanzi Klemene, Janez Majeršič, Polde Kavčič in Ivan King, ki se bodo jeseni lahko udeležili jesenskega republiškega prvenstva v balinanju. Tekmovanje je vodil Blaž Ropret. - J. Kikel Na Godešiču turnir v malem nogometu - Nogometni klub Kondor z Godešiča je doma organiziral turnir v malem nogometu, na katerem je igralo 16 moštev. Najboljšo igro je pokazala ekipa Junior iz Ljubljane, ki je zmagala, osvojila pokal in za nagrado dobila komplet dresov. V deževnem vremenu sta sodniško vlogo dobro opravila Krajnik in Starman. Zmagal je Junior, drugi je bil Umag iz Žirov, tretji RUŽV, četrti Fračji dol iz Jelovice itd. - J. Starman Strelsko tekmovanje gorenjskih upokojencev - Strelska sekcija Društva upokojencev Kranj je priredila gorenjsko upokojensko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tekma je bila na Hujah, sodelovala pa so moštva Kamnika, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. Zmagal je Kranj s 675 krogi od 800 možnih, drugi je bil Kamnik s 625 krogi, tretja Škofja Loka s 608 krogi, na zadnjih dveh mestih pa sta Radovljica in Tržič. Posamično so Drva tri mesta osvojili Kranjčani Vinko Frelih 180 krogov od 200 možnih, Franc Černe 176 in Jože Sitar 170, četrti je bil Franc Rihtar iz Kamnika, peti pa Slavko Stanovnik iz Škofje Loke. Republiško prvenstvo bo letos v Hrastniku. Kranjsko Društvo upokojencev je vse tekmovalce povabilo na zakusko, tekmeci pa so izrazili željo, da bi se prihodnje leto spet srečali. - J. Sitar Nogometni turnir za prehodni pokal Rateč - Mladinci iz Rateč so organizirali turnir v malem nogometu za prehodni pokal Rateč pod pokroviteljstvom Kompasa in Gostilne Šurc iz Rateč. Tekme so bile ob vznožju planiških skakalnic. Sodelovale so ekipe JLA, Rateče I in II, Rožle, Ka- ' leštre, Ajax in 92. Zmagala je ekipa Rožle, za katero igrajo tudi člani jugoslovanske alpske smučarske reprezentance, pred Ratečami I, Kale-štrami, Ratečami II, JLA, 92 in Ajaxom. Želja je, da bi bil ta turnir v prihodnje še bolj množičen in tradicionalen. - L. Kerštan Spremenljiva sreča Gorenjcev - Nadaljuje se tekmovanje v nižjih slovenskih rokometnih ligah. Za mladinsko ligo center, ki je razdeljena v štiri podskupine, imamo rezultate do predzadnjega kola. V skupini A vodi brez poraza Kolinska Slovan z 10 točkami pred Preddvorom 8, Termo-polom I 4 in Kamnikom 2, v C skupini pa Besnica ne pozna poraza in vodi z 8 točkami. Termopol II je četrti s štirimi točkami, Peko pa ima na petem mestu dve točki. Za mladinke imamo izide 14. kola. Sava je premagala Preddvor z 9 : 7, Duplje in Peko sta igrala 13 : 13, Alples je izgubil z Olimpijo 27 : 17, v zaostali tekmi pa so Dupljanke premagale Krim s 27 : 22. V drugi moški rokometni ligi je po 17. kolu Peko deseti z 8 točkami, vendar ima tekmo manj. Srečanje z Mokercem bo na Igu danes. V ženski ligi - zahod pa igrajo le štiri moštva. Po devetem kolu vodi Polje s 15 točkami, Preddvor pa je četrti s tremi točkami. - J. Kuhar Majnikov veleslalom Jezersko, 20. maja - Jezerski smučarji prirejajo že od leta 1947 dalje pri Češki koči Majnikov veleslalom v spomin na predvojnega jezerskega športnika, ki je imel že leta 1932 pri Češki koči prvi letni smučarski tečaj in je padel v NOB, Ferda majnika. Zaradi slabega vremena je bilo tokrat na startu 20 smučarjev z Jezerskega in Domžal, ki pa so uživali na odličnem snegu. Med člani so bili najbolj- ši Jezerjani Andrej Karničar« Davorin Karničar in Janez KrČ, med veterani Jože Meško in Franc Tepina (oba Jezersko^ med pionirji Domžalčani Rok Florjane, Žiga Jere in Aleš Stad-ler, med pionirkami prav tako Domžalčanke Tina Košir, Damjana Strehovec in Vesna Boben ter med cicibani domačin Domen Likozar. A. Karničar Kolesarji v Hrastnici Škofja Loka, 20. maja - Kolesarski klub Janez Peternel iz Škof' je Loke je priredil tradicionalni kolesarski kronometer mladosti' Hrastnica 89. Med ženskami A je zmagala Minka Logonder (Janez Peternel), med ženskami B Vida Uršič (Jub), med pionirji A Andrej Hauptman (Rog), med pionirji B Valjavec (Sava), med mlajšimi rili*" dinci Aldo Komar (Sava), med starejšimi mladinci Igor Bertoncelj (Sava), med rekreativci 1 Gorazd Podrekar (Janez Peternel), med re' kreativci 2 Štefan Žlebič (Koper), med veterani A Lojze Oblak (J£ nez Peternel), med veterani B Jože Hafner (Adria), med veterani y Marko Rejc (Kneza), med veterani D Vinko Šink (Janez Štucin) i° med veterani E Vladimir Makuc (Rog Franek). Sodelovalo je nad 100 kolesarjev. J. K- S 1. julijem tudi za mopediste obvezne čelade Glava je samo ena Tako kot pred leti z varnostnim pasom za avtomobiliste, se zdaj z obvezno uporabo čelade tudi za mopediste bolj približujemo prometno civilizirani Evropi. Tisti, ki skrbe za varnost prometa, priporočajo čimprejšnji nakup, vendar pri tem niso pretirano optimistični - proizvajalci in trgovci so ob predpisani obveznosti zaslutili možnost velikega zaslužka, in čeladam postavili neznanske cene. Najcenejša čelada (menda takšna iz uvoza, ki je narejena posebej za mopedista) ta čas znaša nekaj manj kot milijon dinarjev. Cena je za naše plitke žepe seveda visoka, saj za marsikoga pomeni pol plače. Visoka je tudi v primeri s kaznijo, če čelade med vožnjo nimaš - ta namreč znaša 20 tisočakov. Mopedist bi se lahko vozil vse poletje in vsak dan plačal kazen, pa bi še vedno prišel ceneje skozi, kot z nakupom čelade. Docela je razumeti proizvajalce, da se okoristijo s tržno ugodnostjo, razumeti je tudi mopediste in njihove starše, ki so že za moped odšteli staro milijardo, da jim je nakup čelade novo denarno breme. Malo teže pa je doumeti, da ne moremo z drugimi mehanizmi poskrbeti za to, da bo glava obvarovana: z oprostitvijo davka pri nakupu, z možnostmi obročnega odplačevanja, z ugodnostmi zavarovanja, da o kaznovalni politiki, ob kateri gre le še na smeh, niti ne govorimo. Če vsi ti argumenti govorijo zoper čelade, pa jih odtehta en sam: glava je. več vredna od vsake cene, ki si jo je moč izmisliti. In v nesrečah z mopedi je ravno glava tista, ki jo najbolj skupi. Kot trdi Ivan Demšar, inšpektor za varnost prometa pri UNZ Kranj, so mnogi konkretni primeri iz prometne prakse dokaz, da bi ponesrečenci preživeli, ko bi bili zavarovani s čelado. »Mopedisti so med povzročitelji prometnih nesreč na drugem mestu,« je dejal. »Le lani so povzročili 63 hudih nezgod, v 82 pa so bili soudeleženi. 145 ponesrečenih mope-distov v lanski statistiki prometnih nesreč Pa pomeni, da je med mrtvimi in hudo poškodovanimi vsak tretji mopedist. Letos je že 14 voznikov koles z motorjem povzročilo nezgode, 9 pa jih je bilo v njih udeleženih, Več kot lani ta čas, čeprav se je njihova se-z°na komaj dobro začela. Čeprav cena odvrača od nakupa čelad, voznikom vseeno Priporočamo, da si jih omislijo čimprej. Ne zaradi prometnih miličnikov, zaradi sebe, da si obvarujejo glavo v morebitni nesreči. Kot namreč varnostni pasa v mnogih pri- Grega Vurušič, star 17 let: »Čelade še nimam, vendar jo bom verjetno moral imeti. Če bo denar, jo bom kupil. Sicer pa mi starši že od prej dopovedujejo, da k molj pedu sodi tudi čelada. Zdaj ko jo zahteva zakon, to še bolj drži.« Aleksander Zrinski, star 17 let: »Dve leti sem mopedist in se vozim brez čelade. Po 1. juliju bo čelada obvezna, ven-dar se m' /('' io # mH^&šr zlasti za avto-$: matik brez veze. Motor razvije hitrost komaj 50 kilometrov na uro. Ne rečem za hitrejše in močnejše motorje.« Igor Fabiani, star 16 let: »Nimam mopeda, sem le sopotnik. Na lažjih mopedih se vozimo pretežno brez čelad. Vendar nesreče, ki se dogajajo tudi mopedi-stom, opominjajo, da je morda pametno natakniti čelado.« merih reši življenje voznika in sopotnikov v avtomobilu, tako na mopedu to velja za čelado.« D. Z. Žlebir Foto: G.Šinik Maja Razinger, stara 19 let: »Slišim sicer za ogromno nesreč, ki se primerijo z mopedi, vendar se mi čelade zanje ne zdijo potrebne. Avtomatik, ki ga vozim, nima močnega motorja, zato se najbrž ne more kaj hudega pripetiti. Tudi hecno bi se mi zdelo voziti avtomatik s čelado.« Saša Gorenc: »Kako leto sem že mope-distka, brez čelade seveda. Po eni strani se mi zdi obvezno nošenje čelade na mopedu dobro, zaradi varnosti namreč. Po drugi pa si ne predstavljam, kako se bomo v poletni vročini kuhali pod njo in kako smešni bomo izgledali.« Dušan Vučko, prometni miličnik: »Uporaba čelade pri voznikih koles z motorjem je nadvse primerna, čeprav so hitrosti teh vozil majhne. Vendar so padci lahko usodni. Le to bi bilo treba zagotoviti, da bi bile čelade cenejše ali da bi se jih dalo kupiti na obroke ali s popustom. Nekaj mopedi-stov že ima čelade, ne vem, ali so to tisti iz premožnejših družin ali iz tistih, kjer imajo za varnost prometa več posluha. Za motorno kolo je velika čelada neprimerna, zato naj se pri nakupu ozirajo po manjših, zadošča že tista brez ščitnika za brado. Vendar pa vsaka tudi ni dobra (tista za gradbeništvo in industrijo že ne), zadoščati mora mednarodnim merilom in biti atestira- NA SONČNI STKANI ALP Korak pred okoljem - po lesko! Lesce, 26. maja - V leski osnovni šoli se prizadevajo, da m bili "korak pred okoljem", in da bi bila okolica šole dobro urejena (lani so za to prejeli tudi priznanje Gorenjske turistične zveze), vendar jim vandali - le kdo bi vedel, kateri - jemljejo voljo. Kot je povedal ravnatelj šole Cene Praprotnik, so nepovabljeni gostje v noči s četrtka na petek zmetali po igrišču lesene klopi, uničili koše za odpadke, sežgali plakat, ki je ml pripet na vratih in jih tudi deloma poškodovali, uničili nekaj betonskih plošč in korit za rože. V šoli so se na takšen vandalizera enkrat ali dvakrat na leto že navadili, skrbi pa jih, da bodo "balkanske navade" vse pogostejše in da ne bodo zmogli ohraniti in vzdrževati, kar so zgradili z družbenimi sredstvi. Miličniki so preobremenjeni, šolski standardi in normativi ne predvidevajo vratarja, časi, ko so hišniki bivali na Podstrehi šole, pa so tudi minili. . Vse mogoče pa se dogaja tudi na igriščih, zlasti v poletnih Počitnicah. Lani so na leškem pripravili celo dirko, ki se je niso udeležili le mladi mopedisti, ampak tudi nekaj avtomobih-stov. In ko se je eden od avtomobilov prevrnil, sta iz njega zlezla odrasli voznik in sopotnik - učenec domače šole! C. Z., foto: F. Perdan Ni je čez zakonsko slogo Zakonca z Zlatega polja najbrž zlepa nista tako složna, kot sta bila ondan v prepiru s sosedom. Tako glasno so vpili vsi trije, da jih je bilo slišati po vsem bloku. Ker je bilo videti, da jih v srditem sporu nihče ne pomiri, so sosedje klicali milico. Zaleglo je. Ni bil vlomilec Spomladi je že dovolj toplo, da brezdelneži in klateži preno-čujejo'po kleteh. Tudi v enem od kranjskih blokov so imeli neko noč takega gosta. Stanovalci so slišali ropot iz kleti, zbali so se, da je vlomilec, zato so klicali organe pregona. Na srečo se je v klet zatekel le pijani Branko, ki navadno ne dela takšnega hrupa. Sicer pa tudi vlomilci operirajo bolj v tišini. Najpametnejši je bil otrok Žalostno je, kadar starša tako izgubita razsodnost, da mora otrok klicati milico. Toda fantič iz Kranja je tega opravila očitno že vešč. Ko sta se ob osmih zjutraj prepirala in pretepala, je takoj vedel, kaj mora storiti. Vsak manj drastičen ukrep najbrž ne bi zalegel. Ne da ji delati Natakarica restavracije Turist na Jesenicah je imela ondan resne težave, ker jo je gost neprestano oviral pri delu. Nedostojnemu obnašanju Marka z one strani šanka je storila konec, ko je zavrtela znano telefonsko številko. Upamo, da ga bo poduk modrih izmodril, da bo v prihodnje v lokalu zgled-nejši v vedenju. Vse je razbil Nič ni bilo sveto Jeseničanu, kar sta z ženo s trudom nakupila v nekaj zakonskih letih. Ko se je pijan vrnil domov, je vse zmetal iz omar, ženi pa naložil nekaj gorkih. Navsezadnje ga pa še milica ni dobila doma, da bi prejel zasluženo kazen. Ko bo plačeval račun za novo posodo, bo najprimerneje kaznovan. Kupoprodajna nesoglasja Fant izpod Golice je prodal motor, ponoči pa se je kupec razjarjen vrnil in skušal s prodajalcem obračunati, češ da ga je oškodoval. Ustrašila se je še prodajalčeva mati, zato se je obrnila po pomoč na postajo milice. Tamkaj so oba razboriteža napotili na redno sodišče. 7nak ki ga tpohtafetn! ZjOo/0 Od vsemogočnosti represije k represiji kot zadnjemu orožju Ker je jugoslovanski kazenski zakon že od vsega začetka deležen številnih strokovnih in znanstvenih kritik, ki so se v naši republiki še okrepile po dogodkih v zadnjem letu, je posebna komisija slovenske skupščine pripravila predlog sprememb in dopolnitev zveznega in republiškega kazenskega zakona. Kot se je izkazalo na seji slovenske skupščine v sredo, je komisija dobro opravila svoje delo in ji gre izreči zahvalo, ker se je v družbeno težavnih razmerah lotila izpopolnjevanja kazenske zakonodaje, predvsem pa zato, ker je pripravila takšne teze za osnutek zakona, ki pomenijo zasuk od vsemogočnosti kazenske represije k represiji kot zadnjemu orožju proti družbeno nevarnim dejanjem in postavljajo posameznika, njegove dobrine in družbene vrednote pred državo in ideologijo, človekove pravice in svoboščine pa pred trenutne politične interese in družbene razmere. Čeprav zahteve slovenske skupščine in predvidene spremembe še ne pomenijo celovite reforme kazenske zakonodaje, ampak le uskladitev dvanajst let starega zakona s stopnjo družbenega razvoja in s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi ter odpravo nekaterih nejasnih določb in pravnih praznin, jih gre vendarle razumeti kot korak približevanja k pravnemu redu in sodobnim družbam. Slovenske teze za osnutek zakona so po ocenah pravnih strokovnjakov sicer dobra osnova za spremembo in dopolnitev zveznega kazenskega zakona, vendar pa ni jasno, kako jih bodo sprejeli tisti, ki se le v besedah zavzemajo za pravni red in zakonitost, sicer pa delujejo oblastniško, s politično močjo in tudi mimo zakonov. Ker so te skupine precej vplivne in želijo tudi naprej ohraniti vplivnost, se lahko zgodi, da bodo predlagatelji sprememb dobili odgovor, da zdaj ni pravi čas za dopolnjevanje kazenskega zakona in da je treba počakati na primernejši družbeni trenutek. C. Zaplotnik Naredimo nekaj um in bodimo igled rudi drugim, da bo •ml na cm« um Honk. Že oddano hišo oddal še enkrat Kranj, 26. maja - Kranjsko temeljno sodišče je obsodilo 28-letnega kovinostrugarja Franca Svetelja iz Šenčurja za goljufijo in štiri tatvine na eno leto in osem mesecev zapora, ogoljufanemu Stepu S. pa bo moral plačati tudi 2,2 milijona dinarjev (z obrestmi vred). Sodba še ni pravnomočna. Svetelj je skušal rešiti finančno stisko, v katero je zašel, potem ko je ostal brez službe, na goljufivi način. Sredi februarja letos je v Šenčurju sklenil s Stepetom S. pogodbo in mu za takojšnje plačilo 2,2 milijona dinarjev za eno leto oddal v najem stanovanjsko hišo, ki pa jo je malo prej, prav tako za eno leto, že oddal Faiku M., od katerega je tudi prejel najemnino. Ko se je Stepe S. hotel vseliti, je spoznal, da je hiša že oddana in da je "nasedel" goljufu, ki je najemnino zapravil za nakup pijače in oblačil ter za nekaj dni dopusta v enem od istrskih hotelov. Svetelj pa je še nekajkrat prišel navzkriž z zakoni. 20. septembra lani okrog sedmih zvečer je pred stavbo AMD v Šenčurju enemu od tečajnikov ukradel dirkalno kolo z desetimi prestavami. Ker je bilo zaklenjeno, ga je naložil nase in ga odnesel domov, kjer je s kleščami prešipnil ključavnico, staknil kolesa, ogrodje pa spravil pod streho. Pred štirimi leti, natančneje aprila 1985, je ukradel povsem novo žensko kolo pred gostilno Jožovc v Šenčurju in ga podaril ženi za rojstni dan. Kje ga je dobil, pa je zamolčal. Predlani je v tovarni Ikos izmaknil pomično merilo, na Merkurjevem oddelku kranjskega Globusa pa radijsko uro. Ko se je kranjsko sodišče odločalo o višini kazni, je upoštevalo njegove družinske probleme pa tudi to, da doslej še ni bil kaznovan, da je odraščal v težkih družinskih razmerah in da ni šlo za eno tatvino, ampak že za "nadaljevanko". Otrok zanetil požar Železniki, 26. maja - Eden od učencev osnovne šole v Železnikih se je ob oknu učilnice igral z vžigalnikom in zažgal zaveso. V strahu, da ga ne bi zalotili, je gorečo zaveso potisnil ven in zaprl okno. Ogenj je zatem zajel še okenski krili. Na srečo so ogenj pravi čas opazili in ga pogasili, preden je napravil večjo škodo. Omahnil z balkona Jesenice, 27. maja - V jeseniški bolnišnici se bori za življenje 78-letni Leopold Ravnihar, ki se je bil ponesrečil na gradbišču domače hiše. Ko je ometaval garažo, je omahnil z roba balkona, padel na betonska tla in se hudo udaril na glavo. Kolesarka umrla Sveti Duh,_28. maja - Voznik osebnega avtomobila, 58-letni Franc Hočevar s Šutne, ki je vozil iz Žabnice proti Škoji Loki, je zadel kolesarko, ki se je pripeljala s stranske ceste in hotela prečkati glavno cesto. Ker je vozil precej hitro, mu ni uspelo ustaviti. Kolesarka Alojzija Po- renta, stara 66 let, s Svetega Duha, je trčila v avto, padla s kolesom vred na pokrov motorja, od koder jo je vrglo na cesto, kjer je obležala mrtva. Mopedist v avto Hotavlje, 28. maja - 25-letni Marko Potočnik s Suše, ki se je z osebnim avtom peljal od Hota-velj proti Kopačnici, je trčil v mopedista, ki je po njegovi strani ceste pripeljal nasproti. 17-le-tni Franko M. je bil v nesreči hudo ranjen, tako da so ga odpe-lajli v ljubljanski Klinični center. Zadel pešca Kokrica, 26.maja - Na Golni-ški cesti je voznik osebnega avtomobila, 21-letni Petar Čevris z Mlake podrl pešca. Pešec Milen-ko Stojčič, star 40 let, doma iz Banjaluke, ki začasno živi v Kranju, je domnevno vinjen hodil ob cesti. Ko se je avtomobi-list srečeval s tovornjakom, se pešcu ni mogel umakniti bolj proti sredi ceste. Zadel ga je in pešec je hudo ranjen obležal ob cesti. D. Ž. GLAS 12. STRAN / REPORTAŽA , OCLŽŠl" Torek, 30. maja 1989 Žirovce je začelo skrbeti (ne)zdravo okolje Mehurčki v Sori, težke kovine na travnikih Žiri, 29. maja - V razmaku dobrega meseca dni so v Žireh kar dvakrat dokaj na široko spregovorili o varstvu okolja. Prvič so se o tej žgoči vsebini kresala mnenja laičnih in poklicnih "ekoloških policajev" ter predstavnikov "osovražene" industrije na koordinacijskem odboru za varstvo okolja pri krajevni konferenci socialistične zveze nekaj pred prvomajskimi prazniki, drugič je za predvečer dneva mladosti mladina s Sela sklicala ekološko okroglo mizo z naslovom Kako dolgo bo še zelena moia dolina. Zakaj tolikšen pomen tej problematiki? Razlogov za vznemirjenost je med Žirovci, ki jih je - zlasti mlade - začelo skrbeti (nezdravo okolje, več. Dnevnik, denimo, je prinesel podatek, da so Žiri po onesnaženosti zraka v tretji kategoriji. Miha Bogataj iz Kladivarja se je na predprvomajskem pogovoru sicer temu začudil, saj je skupina iz Kladivarja, ki je v sklopu raziskovalne naloge občinske raziskovalne skupnosti Daljinsko ogrevanje Žirov z meritvami (ki jih je opravil Hidrometeorološki zavod Ljubljana) v zimi 1986/87 prišla do manj grozljive številke. Tedaj so bili celo razočarani, saj so v Žireh na račun "slabega zraka" želeli izsiliti gradnjo toplarne. Meritve so pokazale, da je bila v kurilni sezoni 1986/87 kritična koncentracija žveplovega dioksida 0,30 miligrama na kubični meter presežena enkrat, koncentracija dima pa ni presegla kritične vrednosti 0,15 miligrama. Res pa je, da žirovska kotlina ni vetrovna in da nad njo večkrat visi oblak nesnažne "megle". Žirovski zrak najbolj obremenjujejo kotlovnice Alpine, ki pošlje vanj 18.000 kilogramov žveplovega dioksida na leto, osnovne šole 6400 kilogramov in Kladivarja 2400 kilogramov. Iz popisa 577 stanovanj na območju med potokom Rakulk in reko Soro so raziskovalci zbrali tudi podatke o vrsti in porabi kuriv v zasebnih kuriščih. Stanovanja prispevajo v ozračje približno 21.750 kilogramov žveplovega dioksida na leto. V strukturi so Žirovci v obravnavani kurilni sezoni pokurili 79 odstotkov drv, 14 odstotkov premoga, 7 odstotkov kurilnega olja in manj kot odstotek električne energije. Pravo resnico bo pokazal čas nove meritve. Škofjeloška raziskovalna skupnost je naročila novo raziskovalno nalogo, izdelavo katastra onesnaževalcev zraka v občini, ki jo bo opra-vljalZavod za socialno medicino in higieno Gorenjske. Bernarda Podlipnik iz zavodove ekološke službe s tem v zvezi že zdaj opozarja, da Žirovci ne smejo prezreti Alpininih lakirnih kabin in odsesovalnih naprav, ki vodijo v zrak, Kladivarjeve kalilnice, Etiketinih organskih topil, sušilnice lesa. Približno tretjino onesnaženega zraka prispeva industrija, tretjino gospodinjstva, ki sicer kurijo hvalevredne količine drv, vendar njihove peči »požre« tudi različne odpadke, ki niso tako nedolžni, tretjina onesna- ženosti pa prihaja iz premoga. Bencin, ki ga kurijo naši avtomobili, žal, še ni neosvinčen. Kot je povedala Bernarda Podlipnik, bodo raziskovalno nalogo začeli s popisom goriv v vsej občini. Vsako podjetje mora meriti emisije; na tej podlagi bodo lahko približno ocenili, kje so največji izvori onesnaženosti zraka. Tovarne bodo morale omejiti nevarne izpuhe, prilagoditi tehnologijo zahtevam ekološke policije, zdravi prihodnosti. V pralnih dneh ima Sora mehurčke Zavod spremlja tudi odpadne vode iz žirov-skih tovarn in nekatere kanalske vode. Ugotavlja, da so onesnažene s svincem, težkimi kovinami, topili. Take pridejo v biološko čistilno napravo; od tod prepričanje, da je cistična naprava glavni onesnaževalec Šore. V resnici biološka čistilna naprava ne more očistiti industrijskih voda, ampak morajo te vode najprej skozi tovarniške čistilne naprave in od tam na osrednjo. Da s tovarniškimi vselej ni vse v redu, dokazujejo poškodbe biologije v biološki čistilni napravi. Enkrat se je zgodilo, da so morali vso na novo vzgojiti. Topila in težke kovine (cink, krom, kadmij, nikelj, baker) se ujamejo v mulj, s katerim nato kmetje gnoje travnike. Tako preforsirano gnojenje bo opustošilo zemljo, opozarja Franci Feltrin iz loškega društva za varstvo okolja. Igor Mlakar iz Tehnikovih komunalnih dejavnosti, ki skrbijo tudi za žirovsko biološko čistilno napravo, pravi, da je učinek čiščenja 85 do 90 odstotkov, medtem ko je bil v začetku, 1983. leta med 95 in 97 odstotki. Podjetje namerava v prihodnjih letih napravo povečati s 5000 na 12.000 enot. Zgradili bodo dodatni čistilni blok in gnilišča. Sicer n,a se menda po Sori tudi pozna, kdaj imajo žirovke pralni dan. Tedaj so v vodi opazni mehurčki, škoda pa je toliko hujša, ker naša industrija še ne izdeluje razgradljivih deter-gentov. Pitna voda brez klora Komunala pobira gospodinjske odpadke in jih vozi na centralno deponijo. Po besedah Igorja Mlakarja so v Zireh z odvozom vseskozi težave. V 40 do 50 gospodinjstvih trdijo, da nimajo nikakršnih odpadkov in da odvoza ne bodo plačevali. Pravijo, da vse odpadke pokurijo (in kasneje z zrakom podihajo)! Vsa pitna voda, ki jo imajo Žirovci, je klorirana. Najdlje se je upiralo črpališče pod Klanom, zadnja leta je tudi to onesnaženo. Da bi v komunali zagotovili dovolj pitne vode, so pod šolo naredili dve vrtini in vgradili črpalko. Voda iz teh vrtin je toliko kvalitetna, da je predvidoma ne bo treba klorirati. Kot rezerva za pitno vodo velja še zajetje ribnika pri Mlinarju. Idrijci selijo deponijo z meje Odlagališče komunalnih odpadkov idrijske občine Raskovec blizu občinske meje, prav nad viri žirovske pitne vode, je bilo celih šest let predmet medobčinskega spora. Nadaljevanka se bliža koncu. Idrijska skupščina se je namreč opredelila za novo lokacijo, odlagališče Raskovec, na katerem so inšpektorji našli tudi industrijske odpadke (na srečo so bile meritve izcednih voda zadovoljive), pa bodo Idrijci morali ustrezno sanirati. Zakaj se vrhovi smrek sušijo? Dušan Pensa, direktor, in Marjan Uršič, tehnični direktor v RUŽV, pravita, da meritve Matevž Treven iz Opal opaža, da se vrhovi smrek sušijo, letos pa so smreke s severne strani dobesedno opečene. Kaj je vzrok? Predstavnica Zveze društev za varstvo okolja Slovenije Jelka Kraigher je obljubila, da bo vprašanje posredovala Blanki Druškovič na Inštitutu za biologijo, ki je že objavila raziskavo umiranja gozdov. V njej pravi, da so poškodbe gozdov okrog Rudnika urana Žirovski vrh lahko posledica te nezaželene tovarne, trdnih dokazov pa ni. Isto velja za govorice o nadpovprečnih rakavih obolenjih, defektnih ljudeh in podobnih pojavih. vplivov rudnika na okolje kažejo, da škodljivi vplivi na najožjo okolico dosegajo le desetino mejnih vrednosti. Od te desetine ima največjo težo (blizu osem desetin) radon. Po njunih besedah nezaupanje do rudnika izvira iz nepoznavanja, odpor proti jedrski energiji (ki ga izziva zlasti možnost hude nesreče v elektrarni) pa iz ljudi dela nejeverne Tomaže, ki dvomijo v strokovnjake, inšpektorje. Čeprav pogovor o usodi rudnika urana in jedrske elektrarne Krško sodi predvsem za mizo republiškega komiteja za energetiko, je ena od nalog delavcev ži-rovskega rudnika, da še naprej naročajo nepristranske strokovne meritve in dokazujejo sosedom svojo (ne)škodljivo prisotnost, n Jelovčan Iskra Iskra Elektromotorji, p. o. Železniki, Otoki 21 Po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja DO ISKRA Elektromotorji Železniki vabimo k sodelovanju strokovnjake za opravljanje sledečih prostih del in nalog: 1. VODJA KONSTRUKCIJE DELOVNIH SREDSTEV Pogoji: —visokošolska izobrazba strojne smeri —štiri leta delovnih izkušenj 2. KONSTRUKTER (2 izvajalca) Pogoji: —visokošolska ali višješolska izobrazba strojne smeri —lahko začetnik Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMOTORJI Železniki, Otoki 21. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po objavi. CESTNO PODJETJE KRAJ p.o. Kranj, Jezerska c. 20 Objavlja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE za enoto Jesenice 1 delavec za nedoločen čas 1 delavec za določen čas Pogoji: priučeni delavec — cestar z internim izpitom oziroma strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let in 3-mesečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bo en delavec združil delo na nedoločen čas, en delavec pa za določen čas s polnim delovnim časkom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa. KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA KD-OP H035TBHMB ~w Odbor za medsebojna razmerja v DO Kovinska oprema Mojstrana objavlja prosta dela in naloge: VODENJE OBRATA PROIZVODNJE IN VZDRŽEVANJA Pogoji: izobrazba I. stopnje fakultete za strojništvo in 3 leta delovnih izkušenj na takem ali podobnem delu Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj se prijavijo v 15-ih dneh po objavi oglasa na naslov delovne organizacije Kovinska oprema Mojstrana, Alojza Rabiča 58, 64281 Mojstrana. Prijavi naj priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15-ih dneh po izteku prijavnega roka. PETROL DO GOSTINSTVO TOZD GOSTINSKI OBRATI LJUBLJANA PE HOTEL ŠPIK GOZD MARTULJEK Razpisuje prosta dela in naloge 1. NATAKAR I. za nedoločen čas — 3 delavci 2. KUHINJSKA DELAVKA za določen čas (3 mesece) — 3 delavci Pogoji: Pod 1.: — Poklicna gostinska šola — smer natakar — dve leti delovnih izkušenj — pasivno znanje dveh tujih jezikov — uspešno opravljen izpit iz higienskega minimuma Pod 2.: — osnovna šola — 1 leto delovnih izkušenj — uspešno opravljen izpit iz higienskega minimuma. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Petrol PE hotel Špik, Kadrovska služba, 64282 Gozd Martuljek. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka šola gozdarske smeri — 5 let delovnih izkušenj 2. VODENJE PLANSKO-ANALITSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja šola gozdarske ali ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj 3. VODENJE SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja šola gozdarske ali organizacijske smeri — 5 let delovnih izkušenj Dela in/ialoge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o., Delovna skupnost skupnih služb, Cesta Staneta Žagarja 27, komisiji za delovna razmerja v roku 15 dni po objavi. KOG P i I KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ — z n.sol.o. 1 delavec DS Skupne službe objavlja prosta dela in naloge: VODJA ODDELKA ZA INFORMACIJSKI SISTEM Pogoj: — visokošolska izobrazba računalniške, ekonomske ali organizacijske smeri in tri leta delovnih izkušenj na ustreznih delih — organizacijske, komunikacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog s področja oddelka Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. VODJA RAČUNOVODSKE SLUŽBE 1 delavec Pogoj: — visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in tri leta delovnih izkušenj na ustreznih na ustreznih delih nalogah ali višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri ter pet let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah — organizacijske, komunikacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog s področja računovodstva. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati za zgoraj objavljena dela in naloge naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1, Kranj. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. r LOKA ABC Pomurka, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol o. Škofja Loka TOZD JELEN — gostinstvo Kranj in TOZD prodaja na drobno objavljata naslednja prosta dela in naloge: 1. POSLOVODJA SLAŠČIČARNE HO MAN (Mestni trg 2, Škofja Loka) Pogoj: gostinska srednja šola ali poslovodska gostinska šola in dve do tri leta prakse na delih vodenja gostinskega obrata. 2. MESARJA SEKAČA za blagovnico v Železnikih Pogoj: KV mesar Poskusno delo za obe deli traja 90 koledarskih dni. Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja ABC Pomurka, LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, osem dni po objavi. PENZION "ZRENJANIN" BOROVŠKA CESTA 71 64280 KRANJSKA GORA VAM NUDI PO UGODNI CENI DRUŽINSKA KOSILA. CENA NA OSEBO 25.000 DIN ALI 20.000 OTROCI. PREDPLAČNIKI ZA DAU ČASA IMAJO POPUST 20 %. SE PRIPOROČAMO! TEL. ŠT. 064 88-439 RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - Todraž Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. KUHAR II 1 delavec za določen čas Pogoji: — kuhar — 12 mesecev delovnih izkušenj, — izmensko delo Poskusno delo po pravilniku. Pred sklenitvijo delovnega razmerja se zahteva pozitivno zdravniško spričevalo. Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za določen čas (predvidoma 2 leti) za nadomeščanje delavke med bolniškim in porodniškim dopustom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE Po sklepu Sveta Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice razpisujemo naslednja prosta dela in naloge: 1. UČITELJA TELESNE VZGOJE , dva delavca s polnim delovnim časom, eden za nedoločen čas, eden za določen čas. 2. UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom. 3. UČITELJA STROKOVNIH STROJNIH PREDMETOV, dva del. za določen čas s polnim delovnim časom 4. UČITELJ FIZIKE za določen čas s skrajšanim delovnim časom, šest ur na teden. 5. UČITELJ FILOZOFIJE za določen čas s skrajšanim delovnim časom, 8 ur na teden 6. UČITELJ VARSTVA PRI DELU za določen čas s skrajša nim delovnim časom, 5 ur na teden 7. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA dva delavca z osnov nim poklicem strojni mehanik za določen čas s polnim delovnim časom 8. UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA z osnovnim poklicem spajalec kovin za določen čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje Zakon o srednjem usmerjenem izobraževanju izpolnjevati še naslednje pogoje: od zap. št. 1 — 6 morajo imeti visoko izobrazbo ustrezne smeri od zap. št. 7 — 8 morajo imeti višjo izobrazbo ustrezne smeri in zahtevan osnovni poklic. Nastop dela 1. 9. 1989, za določen čas traja eno šolsko leto, do 31. 8. 1990. Kandidati naj prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Svet Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. bratov Rupar 2, Jesenice. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh °d sprejema sklepa. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/85 in 39/86) in 244. člena statuta občine Kranj je izvršni svet občine Kranj na seji številka 148, dne 10. 5. 1989, sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta 2 x 110 kV daljnovoda Kranj-Zlato polje-Primskovo (od RTP Kranj do RTP Zlato polje) 1. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta 2 x 110 kV daljnovoda Kranj - Zlato polje - Primskovo (od RTP Kranj do RTP Zlato polje). Osnutek lokacijskega načrta je izdelal Dom-plan Kranj, TOZD Urbanizem, številka UD/270-25/88 v februarju 1989. 2. Osnutek iz 1. točke sklepa se javno razgrne v sobi številka 106. Skupščine občine Kranj ter krajevnih skupnosti Naklo, Struževo in Zlato polje. Osnutek bo javno razgrnjen en mesec od dneva objave. 3. V času javne razgrnitve bodo organizirane javne razprave: — v četrtek, 8. 6. 1989, ob 19. uri v Domu Kokrškega bataljona Naklo, — v ponedeljek, 12. 6. 1989, ob 19. uri v prostorih Krajevne skupnosti Zlato polje, — v torek, 13. 6. 1989 ob 19. uri v Domu krajevne skupnosti Struževo. 4. Občani, organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti lahko dajo v času javne razgrnitve pismene pripombe in predloge k osnutku lokacijskega načrta. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah v krajevnih skupnostih Naklo, Struževo in Zlato polje. PETROL SOZD PETROL LJUBLJANA DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI LJUBLJANA TOE KRANJ 64 000 KRANJ Cesta Staneta Žagarja 30 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA za vnos podatkov v računalnik, na upravi TOE Kranj. Pogoji: — administrativni ali ekonomski tehnik — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za določen čas — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta, s polnim delovnim časom 42 ur tedensko. Rok za prijave na gornji naslov je 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po objavi. GRADIŠ Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš Ljubljana n. sol. o. TOZD Gradbena enota Jesenice objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. ZAHTEVNA STAVBNO MIZARSKA OPRAVILA — za delo v delavnici na Jesenicah in na terenu Pogoja: — končana poklicna šola ustrezne smeri (IV. stopnja) — 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. 2. ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE V SAMSKEM DOMU — za področje Kranja (Struževo 3/a) Pogoja: — končana osemletka -y 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas — 5 mesecev zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: GIP Gradiš TOZD GE Jesenice, Prešernova 5. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka. TERMIKA TOZD PROIZVODNJA ŠKOFJA LOKA Oblikovati hočemo podjetje, ki bo usmerjeno v izvoz in na domači trg z visoko kakovostjo izolacijskih materialov in učinkovito poslovalo. K sodelovanju vabimo mlajše strokovnjake za dela na IZGRADNJI RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Od kandidatov pričakujemo, da imajo VIL ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe, da obvladajo programske jezike in 3 leta delovnih izkušenj. Delo se opravlja v Škofji Loki, delovno razmerje pa se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidatu nudimo tudi kredit za reševanje stanovanjskega vprašanja. Za posebne informacije se oglasite osebno ali nas pokličite po telefonu 631-151. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: TERMIKA TOZD Proizvodnje Škofja Loka, Trata 32. Merkator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske IERCIALNI SERVIS TOZD WK R A N J Gorenjesavska 9, tel.: 21-276,24-479 K — Poleg prodaje krmil, olja, jajc, vam sedaj nudimo tudi Laško pivo, razna vina, sokove, mineralno vodo, kis ter ostala osnovna živila moko, sladkor, vloženo zelenjavo... — Obiščite nas v skladišču pri železniški postaji Kranj, ali naročite po telefonu: 21-652. Večje količine vam dostavimo. Odprto vsak dan od 7. do 15. ure, tudi ob sobotah do 12. ure. © metalka LJUBLJANA, Dalmatinova 2 DO Tovarna pritrjevalne tehnike in ročnega orodja Triglav Tržič Cesta na Loko 2, Tržič 64290 objavlja prosta dela in naloge za STRUGARJE NA STRUŽNIH AVTOMATIH Pogoji: strojniška usmeritev na III. stopnji strokovne zahtevnosti in 3-6 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ali strojniška usmeritev na II. stopnji strokovne zahtevnosti in 6-12 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Posebni pogoji: — splošno fizično zdravje — izpit iz varstva pri delu — poskusno delo 1 mesec — zaželen opravljen vojaški rok Rok pšrijave je 8 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: DO Tovarna pritrjevalne tehnike in ročnega orodja Triglav Tržič, Cesta na Loko 2, Tržič. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. RTV LJUBLJANA TOZD ODDAJNIKI IN ZVEZE Ljubljana, M. Pijadejeva 10 Obveščamo vse zainteresirane občane, krajevne skupnosti in družbeno politične skupnosti, da skladno s sklepi Skupščine RTV Ljubljana in Delavskega sveta TOZD Oddajniki in zveze ter na osnovi pridobljenih soglasij upravnih organov: RAZŠIRJAMO NAŠO DEJAVNOST NA PODROČJE KABELSKIH RAZDELILNIH SISTEMOV V tem okviru bomo: 1. Sodelovali pri izdelavi prostorskih ureditvenih planov z zasnovo KRS, za kar smo pooblaščeni na osnovi 41. in 43. člena Zveznega zakona o sistemih zvez. 2. izdajah soglasje k projektom za KRS, za kar smo pooblaščeni na osnovi 47. člena Zveznega zakona o sistemih zvez (Ur. list SFRJ 7/88) 3. opravljali obvezne tehnične ateste izgrajenih KRS, za kar smo pooblaščeni od Zveznega zavoda za standardizacijo Zveznega komiteja za gospodarstvo (št. 04/1-138/21 z dne 24. 10. 1988) 4. prevzeli v upravljanje (vzdrževanje, popravila, razširitve in obnova) KRS na pogodbeni osnovi s pogojem, da imajo ti sistemi uspešno opravljen atest. 5. opravljali razne druge storitve (meritve sprejemnih signalov zemeljskih in satelitskih oddajnikov, projektiranje, svetovanje) po veljavnem ceniku TOZD Oddajniki in zveze. Na osnovi delovnih izkušenj naših strokovnjakov in sodobne opreme nudimo vsem partnerjem kakovostne storitve in konkurenčne cene. Pošto sprejemamo na naslov: RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA TOZD ODDAJNIKI IN ZVEZE — KRS MOŠE PIJADEJEVA 10, p.p. 264/V 61001 LJUBLJANA missmm^iGLAS u. stran / obvestila, oglasi Torek, 30. maja 1989 ALPETOUR »ALPETOUR« DO PROMET TOZD REMONT DE LABORE Kranj, Ljubljanska c. 22 OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih vozil: TIP VOZILA Leto izdelave prevoženih km stanje vozila izklicna cena din l.CIMOS VISA 11 RE 1986 80500 nevozen 20.000.000 2. IMV R-4 TL 1984 79500 nevozen 11.000.000 3. IMV R4 GTL 1988 11000 karambol. 13.000.000 4. IMV R-4 GTL 1987 24600 karambol. 12.000.000 5. IMV R-4 GTL 1987 42200 karambol. 11.500.000 6.VWGOLFVGLD 1985 94000 vozen 50.000.000 Licitacija bo v sredo, 7.6. 1989, ob 13. uri v prostorih TOZD Remont DE Labore Kranj, Ljubljanska c. 22. Ogled vozil je mogoč na dan licitacije na mestu licitacije od 10. do 12. ure. Vozila prodajamo po sistemu videno-kupljeno brez kasnejših reklamacij. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo varščino 10 % od izklicne cene posameznega vozila. Najmanjši dvig izklicne cene je 100.000,— din, v ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec v 15 dneh od prevzema vozila. Kupec mora plačati izklicano ceno najkasneje v treh dneh od dneva licitacije. V nasprotnem primeru kupcu zapade vplačilo varščine. Ob prevzemu vozila mora kupec pregledati številke šasije in motorja in jih primerjati z dokumenti vozila. Udeleženci licitacije morajo zaradi identifikacije predložiti osebno izkaznico. KOGP KRANJ TOZD Vodovod-kanalizacija TOZD Komunala 2.790 3.876 2.344 3.716 Obvestilo o cenah komunalnih storitev Po sklepu 9. redne seje DS TOZD Vodovod-kanalizacija in 22. redne seje DS TOZD Komunala z dne 29. 5. 1989 objavljamo cene komunalnih storitev: 1. PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA VODE cena za gospodinjstvo din/m3 cena za industrijo din/m3 2. PREČIŠCEVANJE IN ODVAJANJE ODPLAK cena za gospodinjstvo din/m3 cena za industrijo din/m;i 3. ODVOZ GOSPODINJSKIH ODPADKOV stanovanjska površina 1 x tedenski odvoz odpadkov 2 x tedenski odvoz odpadkov poslovna površina 1 x tedenski odvoz odpadkov 2 x tedenski odvoz odpadkov manipulativni in skladiščni prostori smetnjaki razdalja do 10 km razdalja nad 10 km Cene veljajo od 1.6. 1989 dalje, oziroma od prvega naslednjega odčitka vodomera dalje. din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 din/m2 365 din/kom 9.340 din/kom 13.780 271 542 365 731 Hotelskoturistična delovna organizacija "GORENJKA" JESENICE, n.sol.o. Delovna skupnost za skupne zadeve Jesenice Na podlagi sklepa zbora delavcev DSSZ z dne 12. maja 1989 razpisna komisija razpisuje dela in naloge: VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri — da imajo tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — da izpolnjujejo pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice — mandat traja 4 leta Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: ABC POMURKA, HTDO "GORENJKA" JESENICE, Prešernova 16, 64270 Jesenice, s pripisom "za razpisno komisijo". CESTNO PODJETJE KRANJ p.o. Kranj, Jezerska c. 20 CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo cesta KRANJ -BESNICA na odseku v RAKOVICI zaprta za ves promet od 31. maja do 15. junija 1989 zaradi izvajanja gradbenih del pri obnovi vozišča. Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Obvoz za osebni in tovorni promet pa je določen na relaciji KRANJ — KROPA - JAMNIK - BESNICA in obratno. Udeležence v prometu.opozarjamo, da se ravnajo po cestno— prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevanjo, da navedenih del CESTNO PODJETJE KRANJ iz tehničnih in varnostnih razlogov ne more izvajati med prometom. IZOLIRKA industrija izolacijskih materialov n. sol. o. 61110 LJUBLJANA, Ob železnici 18 VABI K SODELOVANJU sodelavca POŽARNEGA INŽENIRINGA V RADOVLJICI DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA GRADBENIŠTVA za delo pri izdelavi projektne dokumentacije in elaboratov s področja protipožarne zaščite, ter za opravljanje svetovalnih in drugih inženirskih poslov s tega področja. Nudimo dobre možnosti izobraževanja ter vso potrebno literaturo. Od kandidatov pričakujemo kreativnost in samostojnost pri delu, ter aktivno znanje enega tujega jezika. Pridružite se nam! Delovno razmerje bo možno skleniti takoj ali po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pričakujemo 15 dni po objavi v kadrovskem oddelku na gornjem naslovu. Predhodne informacije lahko dobite, če pokličete na tel. št.: 061/448-694. ALPETOUR Škofja Loka, Titov trg 4/b SOZD Alpetour Škofja Loka - DO HOTELI ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: 2 NATAKARJEV II za določen čas 4 mesece/letna sezona 1 KUHARJA I. za določen čas/nadomeščanje delavke, med porod, dopustom Pogoji: — IV. st. — smer natakar oziroma kuhar — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — za natakarje pogoj znanje enega tujega jezika Poskusno delo za kuharja je 2 meseca. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b — 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. ETIKETA ŽIRI DO ETIKETA ŽIRI objavlja naslednja prosta dela in naloge: ANALIZIRANJE DELA (1) Pogoji: — VI. stopnja strokovne izobrazbe s poklicem ing. strojništva ali organizator dela — 30 mesecev delovnih izkušenj RAZVIJANJE TEHNOLOGIJE (1) Pogoji: «— VI. stopnja strokovne izobrazbe s poklicem ing. tekstilno-kemijske tehnologije — 36 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas, poskusno delo traja 3 mesece. Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: DO Etiketa Žiri, Industrijska ulica 6, 64226 Žiri. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končani objavi. Obenem delovna organizacija obvešča, da so v letošnjem letu razpisali naslednje štipendije: 4 štipendije za poklic filmski tiskar 2 štipendiji za poklic ing. grafičar 1 štipendija za poklic ing. strojništva 1 štipendija za poklic ekonomist 1 štipendija za poklic dipl. ing. tekstilno-kemijske tehnologije VIL stopnja izobrazbe 1 štipendija za poklic dipl. oblikovalec za vizuelne komunikacije . VIL stopnja izobrazbe Dijaki in študentje se prijavijo na razpisane štipendije na obrazcu SPN-1 do 15. julija oziroma pod pogoji, ki so bili navedeni v skupnem razpisu za letošnje leto. — IV. stopnja izobrazbe — VI. stopnja izobrazbe — VI. stopnja izobrazbe VI. stopnja izobrazbe SLIKOPLESKARSTVO Škofja Loka, Tavčarjeva ul. 21 Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. DIREKTOR DO (ni reelekcija) 2. TEHNIČNI VODJA 3. RAČUNOVODJA Za opravljanje del in nalog morajo kandidati poleg splošnih, izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1.: — višja ali srednješolska izobrazba gradbene, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri — 5 let delovnih izkušenj pod 2.: — srednja strokovna izobrazba slikopleskarske ali gradbene smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj pod 3.: — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Slikopleskarstvo Škofja Loka, Tavčarjeva ul. 21. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. mil OGLASI @ 27-960 cesta JLA 16 GRADBENI MATERIAL Kamenje za gradnjo brezplačno pro dam« 45-429 Strešno OKNO in nerjaveče SNEGO-LOVE, ugodno prodam. « 33-516 8385 Prodamo betonski BLOK 20 cm in VO-GALNIKE 20 cm. «24-708 8391 Prodam malo rabljeno PEČ za central-no ogrevanje tam stadler, brez bojler-ja, rabljeno strešno OPEKO špičak in 400 kosov nove strešne OPEKE vesna ter 20 kosov SLEMENJAKA. «622-254 8400 Prodam 2 kub. m. smrekovih DESK in PLOHOV. «631-256_8406 Prodam balkonska VRATA, dim. 220 x 100 cm. Jože Koprivnikar, Suha 13, Škofja Loka, « 622-328_8408 Prodam 150 kosov POROLITA 8 cm in 4 val PLOŠČE 2,5 x 1 m. « 41 -073 8424 ZIDA-8425 nudi pral n stroj 7š po ugodnih pogojih na štiri obroke, brez obresti ali 20 % popust za gotovino se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah 4 val PLOSCE 2,5 x 1 m. "g 41 -0, Prodam 80 kosov cementnih KOV po 4.000 din, « 39-348 Prodam 2.000 kosov rdeče zidne OPEKE in 1.000 kosov bele zidne OPEKE. «26-916_8452 Prodam suhe smrekove DESKE, deb. 24 mm in PLOHE, deb. 48 mm. Voklo 53, Šenčur 8459 Po zelo ugodni ceni prodam več novih komplet furniranih sobnih VRAT, šir. 70 in 80 cm, nova vhodna KLETNA VRATA, šir. 90 cm, nov trofazni dvota-rifni ŠTEVEC in nove zložljive STOPNICE za podstrešje. Informacije na «82-828, od 18. do 21. ure 8468 Prodam IZOLACIJSKE PLOŠČE trimo Trebnje, III. vrste, 60 kvad. m. Strahinj 38, Naklo 8456 APARATI STROJI Ugodno prodam CIRKULAR Zorko Čater, Šenčur, VVeingerlova 5 8033 Prodam PRALNI STROJ, kombiniran ŠTEDILNIK (4 + 2), dvojno pomivalno KORITO z odcejalnikom in SUŠILEC PERILA. «35-543_8382 Prodam barvni TV loewe. «38-547, do 9. ure_8384 Prodam barvni TV sonv trinitron, ekran 68 cm, deklariran, star 3 leta, v odličnem stanju. Informacije na «28-130 ali 28-079 8387 IMOS SGP TEHNIK ggjg^jjjS TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI Škofja Loka, Kidričeva 43/a obvešča porabnike komunalnih storitev, da se: - 1. S 25. majem 1989 poveča cena vode za cca 26,4 % in z deležem za razvoj znaša: 1.600 din/m3 za gospodinjstva; za industrijo, obrt trgovino in poslovne prostore v Škofji Loki 1.540 din/m3; v Železnikih 1.940 din/m3; v Žireh 1.730 din/m3; negospodarstvo in ostali porabniki 1.270 din/m3. 2. S 25. majem 1989 se poveča kanalščina za cca 26,4 % in znaša: 980 din/m3 za gospodinjstva; za industrijo, obrt, trgovino in poslovne prostore v Škofji Loki 1.270 din/m3; v Železnikih 1.510 din/m3; v Žireh 2.020 din/m3; negospodarstvo in ostali porabniki 1.270 din/m3. 3. S 1. junijem 1989 se poveča cena smetarine za cca 26,4 % in znaša: 170 din/m2 za gospodinjstva v Škofji Loki; v Železnikih 210 din/m2; v Železnikih 210 din/m2 in v Žireh 230 din/ m2; za družbene dejavnosti v Škofji Loki 190 din/m2; v Železnikih 230 din/m2; v Žireh 250 din/m2; za ostale porabnike pa v Škofji Loki 380 din/m2; v Železnikih 470 din/m2. 4. S 1. junijem 1989 se bodo povečale cene pristojbinam in ostalimi uslugam: Pristojbine k vodovodu za 26,4 %, pristojbine h kanalu 26,4 %, pogrebne storitve 26,42 %, delovna sila za 26,4 %, vozno strojni park 26,4 %, izobešanje zastav 26,56 %, odvoz kontejnerjev za 26,44 %, sposojnina kontejnerjev za 26,4 %, pobiranje odpadkov s smetarskim avtomobilom za 26,39 % in košnja zelenic za 26,42 %. MERCATOR - KŽK GORENJSKE Na podlagi sklepa Delavskega sveta Mercator — KŽK Gorenjske, TOZD Klavnica Jesenice — n.sol.o. in v skladu s 59. členom, točka 7. Statuta TOZD Klavnica Jesenice, se razpisuje JAVNA DRAŽBA za prodajo camp prikolice IMV ADRIA EXPORT 450-0 letnik 1971, z izklicno ceno 4.000.000 din. Javna dražba bo v petek, 2. jvmija 1989, ob 13. uri na dvorišču TOZD Klavnica Jesenice, Spodnji Plavž 14. Ogled prikolice je možen vsak delavnik od 6. do 14. ure na gornjem naslovu. Javne dražbe se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe položijo varščino v višini 10 % izklicne cene. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Kupec mora takoj po koncu javne dražbe položiti ceno, plačati prometni davek in prevzeti prikolico. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. ALPETOUR TOZD Potniški promet OBVESTILO O NOVIH CENAH Potnike obveščamo, da od 1. junija 1989 dalje veljajo nove cene prevoza v mestnem prometu Kranj in Škofja Loka, in sicer: — priložnostna vozovnica, plačljiva z gotovino v vozilu 5.000 din — žeton , 3.500 din — priložnostna vozovnica s popustom (otroci od 4. do 10. leta, prtljaga, živali) 2.000 din — mesečna vozovnica za eno progo 117.000 din — mesečna vozovnica s prestopom 120.000 din — mesečna vozovnica za vse proge 124.000 din — mesečna vozovnica za starejše občane in delovne invalide 43.000 din — dijaška mesečna vozovnica 50.000 din — letna vozovnica za vse proge 932.000 din Prodam nov ŠTEDILNIK corona. «23-209_8389 Prodam dvojno pomivalno KORITO, s pipo in omarico ter PRALNI STROJ gorenje.« 33-873 8397 Prodam ŠIVALNI «25-610 STROJ smger. 8399 Poceni prodam 210-litrsko SKRINJO gorenje. Marija Koblar, Cankarjeva 54, Radovljica_8411 Prodam rabljen MEŠALEC na bencinski motor. « 21 -856_8413 ELEKTROMOTORJA, nova, 5,5 in 7 kW, ugodno prodam. « 061/789-338 __8415 Po ugodni ceni prodam 100 GRADI. Primož Malovrh, Frankovo nas. 72, Škofja Loka_8416 Prodam NAVIJALNI STROJ auman. « 68-502_8420 Prodam VIDEOREKORDER - japonski, star pol leta. Informacije na «82-129 ___8421 Zamenjam nov barvni TV gorenje za gradbeni kredit. Naslov v oglasnem oddelku._8423 Prodam industrijski brzošivalni STROJ Pfaff - steparica. « 633-172 8430 Obračalni dvobrazdni PLUG vogelnot, nerjaveč MIKSER za svinjsko krmo in trobrazdni PLUG ter dvoosno kiper PRIKOLICO, prodam. «061/484-954 8436 Prodam 20 odstotkov ceneje novo CISTERNO za gnojevko 4200 litrsko. Ke-Pjcj'odreža 10, Mavčiče 8441 Prodam črno-bel TV Rudi Čajevec, s senzorji, star 4 leta. « 66-492 8462 Prodam nov ŠOTOR za 4 osebe in MOTOR T 15, potreben manjšega popravila. Sead Durakovič, Hrastje 48, Kranj 8463 POSESTI_ Ugodno prodam montažno GARAŽO brako, malo rabljeno. « 24-820 8386 MARKETING AGENCIJA CLM Bled vam nudi strokovno pomoč pri prodaji, nakupu ali zamenjavi hiš, stanovanj, posesti, parcel, vikendov. C. v Megre 7/a, Bled, «78-356_8418 V najem oddam stanovanjsko HIŠO za stanovanje ali obrtništvo, v okolici Kranja. Šifra: AVGUST 1989 8451 PRIREDITVE Aktiv mladih zadružnikov iz Škofje Loke ORGANIZIRA v nedeljo, 4. junija, ob 15. uri v Poljanah v Poljanski dolini "TEKMOVANJE KOSCEV IN GRA-BUIC TER PLEZANJE NA MLAJ". Po tekmovanju bo velika vrtna veselica. Igra ansambel Sora. Vabljeni! 8275 VOZILA_ VW 1303 S in SUZUKI GS 650 GD ka-tana, ugodno naprodaj. Partizanska pot 4, Kranj - Kokrica 8212 Ugodno prodam Z 101, letnik 1974. «42-013_8390 Prodam zelo ohranjeno Z 750, letnik 1979. «51-179_8395 Ugodno prodam 126 P, letnik 1979, registriran do februarja 1990, potreben manjšega popravila. « 37-466 8396 NOVOST Odpiramo komisijsko trgovino "LIPA" Na Zgornjem Brniku 123 - MARKO Sprejemamo vse vrste blaga — tehnično, usnjeno, kovinsko, tekstilno, inštrumente, obutev, keramiko... Blago sprejemamo vsak dan od 9. do 20. ure, tudi v nedeljo KUPIM Kupim GRADBENO DVIGALO do 250 ^nosilnosti.« 39-077_8432 Kupim TELETA, starega do 14 dni. jft061/613-097_8442 stanovanjsko enoto, najmanj 2-sobno STANOVANJE v bloku ali hiši, na rela-c,ji Radovljica - Begunje, kupim. Infor-niacije na «061/345-707_8460 Kupim ŽREBIČKO haflinger. Navedite težo in ceno. Jurij Dolžan, Breg 109, Žirovnica 8461 OTROŠKA TRGOVINA £) " ZAJČEK" na trgu RIVOLI na Planini v Kranju (za »Boltezom«) vas obvešča, da prodaja vse za otroke do 10 let: oblačila, kozmetiko, igrače, avtosedeže, stajice, zibke, vozičke Posebna ponudba oblačil »KORAt iz Radeč po zelo ugodnih cenah in ortopedskih copat od št. 19 do 26 po ceni samo od 53.000 do 60.000 din. Začenjamo tudi z vročim tiskanjem preslikačev na vse vrste oblačil (na zalogi 100 različnih slik). Priporočamo se za obisk gTAN.OPREMA Poceni prodajam raznovrstno PO-IllgJVO« 23-869_8393 G?^~dobro ohranjeno SEDEŽNO ^RNITURO. «26-943, od 14. ure da-__ 8458 Prodam APN 6, star 2 leti. Možno plačilo na obroke. Mavčiče 9 8401 Ugodno prodam Z 101, letnik 1978. «57-233_8403 Prodam Z 750, letnik 1976. Trboje 75, Kranj_8404 Prodam HONDO CB 500, letnik 1978. Legat, Breznica 25/b, Žirovnica 8405 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985, ga-ražirana, oranžne barve. Mile Karakaš, Borovška 95, Kranjska gora ali na «88-472, Mile_8407 Prodam Z 101, letnik 1976. Breg ob Sa- vi 16, Mavčiče_8433 Nujno ugodno prodam JUGO 45, letnik 1981, modre barve, 76.000 km, registriran do decembra 1989. «69-041 _ 8434 FORD TAUNUS 17 M, letnik 1968, registriran do julija, prodam za 8 mio. « 75-092_8435 Ugodno prodam FIAT 124. Informacije v torek, od 16. do 19. ure na « 633-259 _8437 Zelo ugodno prodam Z 101, letnik 1978. «22-601 _8439 Ugodno prodam ALFO 33 Q Verde, letnik 1986, 28.000 km. «83-046, v po- poldanskem času_8443 Ugodno prodam dobro ohranjen to mos AVTOMATIK s smerokazi. Mateja Košenina, Sp Sorica 17/a, Medvode 8444 APN 6, letnik 1988, prodam. Bavdkova 4, Kranj - Stražišče_ 8457 Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1980, 95 000 km, 1. lastnik. Ogled popoldne. Britof 268, Kranj _8465 Prodam osebni avto OPEL CITY v zelo dobrem stanju. Dvorje 15, Cerklje, «42-017_8467 ZAPOSLITVE Če hočete zaslužiti denar za počitnice, pokličite na «24-329 - raznovrstna ponudba!_ _8402 Iščemo mlajšega upokojenca za CU-VANJE tenis igrišč in izdajanje športnih rekvizitov v Preddvoru. Informacije in prijave na «47-584_8448 nudi: po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje. samo 87.320 din velika izbira vrtnega pohištva, tudi za gostince. Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah Prodam TERIERJE, čistokrvne, brez rodovnika. «67-117 8417 Poceni prodam BRAK JAZBEČARJA, starega 11 mesecev, čistokrven, z rodovnikom. «633-662 8427 Prodam KRAVO, frizijske pasme, pred telitvijo in PRAŠIČKE, težke po 25 kg. Anton Zupan, Boh. Bela 20/b 8445 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice. Strahinj 38, Naklo 8455 JARKICE - nesnice hisex, stare 8 tednov in težke bele PIŠČANCE za zakol ali nadaljno rejo, prodajamo od 5. 6. do 8. 6. 1989. Suh KURJI GNOJ za gnojenje ali krmljenje, prodajamo 9. 6. in 10. 6. 1989. KOKOŠJA FARMA, Moste pri Komendi, « 061/841 -471 8469 LOKALI V najem oddam PROSTORE za prodajalno (sadje - zelenjava). Naslov v oglasnem oddelku. 8383 OBVESTILA Potrebujem ljudi za OBIRANJE vrtnih jagod. Šušteršič, Mlakarjeva 75, Šen- čur, «41-026_8450 Iščemo prijetne in komunikativne ljudi za PRODAJO uspešnega artikla ob vikendih. Zaželen lasten prevoz. Plačilo takoj. «26-209_8454 Zaposlim KV MONTERJA za centralne kurjave. «061/612-841, od 16. do 21. ure 8464 ROLETE žaluzije, lamelne zavese, na-ročite na « 75-610. KVALITETA! 5765 ROLETE in ŽALUZIJE montira in po-pravlja obrtnik, solidno. «061/484-949 _ 8388 Ugodno in hitro opravim KLJUČAVNI-ČARSKA DELA in PREVOZE do 1 tone. « 74-736 _8398 Za partnerstvo v donosno obrt sprejmem osebo, ki mi posodi 7.000 DEM. Delitev prometa 50 : 50. Šifra. IZDE-LOVANJE KOZMETIKE_8446 POPRAVLJAMO TV sprejemnike. Informacije na «39-886, od 9. do 16. ure_8453 Prevzamem vsa ZIDARSKO - FASA-DERSKA dela. « 78-947 8466 OSTALO ŽIVALI V juniju in juliju bom prodajal rjave in grahaste JARKICE. Sprejemam naročila! Stanonik, Log 9, Škofja Loka 8086 Prodam KOZO z kozliči. C. JLA 41, Kranj (stara cesta Kokrica - Naklo) _8380 Teden dni staro TELICO prodam. Stare, Tatinec 6, Preddvor 8381 Prodam PSA. « 65-052 8394 Prodam 2 TELIČKI, stari 2 meseca. Martin Porovne, Poženik 6, Cerklje, «42-355 8409 Nujno prodam PALICE za golf znamke benhogan, rabljen tri sezone. « 73-057_8410 Prodam zelo ohranjen italijanski kombiniran otroški VOZIČEK, z vso opremo. Ogled popoldne. Mateja Rekar, Titova 41, Jesenice, «85-525 8419 Prodam belo dolgo poročno OBLEKO, štev. 40 do 42. « 51 -292_8422 Ugodno prodam 20 kub. m. DRV, mehkih listavcev. « 68-579 8426 Prodam 200 kg KROMPIRJA za krmo. Čebašek, Trboje 37, Kranj 8438 Prodam žensko belo poročno OBLE-KO.štev. 40. «80-762_8447 Ugodno prodamo rabljeno TOČILNO MIZO (šank), dolžine 4 m, brez agregata. «22-721 8449 ZAHVALA Ugasnilo je življenje JAKOBA ŽONTARJA iz Form Vsem, ki ste počastili njegov spomin, mu izrekali poslednje spoštovanje in ga tako številno pospremili v njegov zadnji dom, iskrena hvala. NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice, sestre, tašče in tete KATARINE ZALETEL roj. Tavčar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno Marici Popovič, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji poklonili toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Stražišče, 22. maja 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in ateka MATIJE BOGATAJA p. d. Kajtanovega — Slavca se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Alpine za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva GD Rače-va, ostalim GD, moškemu zboru Alpina, dr. Sedeju in dr. Radoševiču ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoča: žena Silva, sin Jure Račeva, 14. maja 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA MARGUČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekali sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravnikom in osebju jeseniške Bolnice ter zdravnikom zdravstvenega doma Škofja Loka. Zahvala tudi ZB Puštal, DO Šešir, DO LTH, DO ABC Loka in govornikoma Antonu Kvaterniku in Antonu Po-lencu. Prisrčna zahvala tudi gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 18. maja 1989 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, sestra, stara mama, tašča, prababica MARIJA ČADEŽ roj. Zupan p. d. Ovsenova iz Sp. Dupelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna zahvala Gradišarjevim, Klajndin-stovim, Rakovčevim in Baj želj novim. Prav tako iskrena zahvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem iz Dupelj. VSI NJENI Duplje, Tržič, Naklo, 22. maja 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica ŠTEFANA BOHINCA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki so nam pomagali, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in nam lajšali bolečine v težkem trenutku in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Novaku, ki mu je nudil pomoč na domu v času njegove bolezni. Prav posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem in prijateljem podjetja Petrol, ki so mu izkazali posebno lepo pozornost na zadnji poti. Hvala govornikoma za ganljivo izrečene besede slovesa ob odprtem grobu, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur, ki nam je kakorkoli pomagal iskrena hvala. VSI NJEGOVI fJu7r>no Prodam za vaš vrt ali teraso stafr- + 2 KL0PI< komplet, leseno, se-avijiv o. ogled v trgovini Stane Viđalii,'. Gregorčičeva 6, Kranj, «23-709 ' L'Pov list, Voglje, «49-271, po 19. ^1______8470 frgZNO PRODAM tUr§odno Prodam T12 TOMOS in elek-tt.Rn, zemeljski cca 35 m. _8032 9odno prodam moško KOLO in dvo-•fnualne ORGLE Solton z ritmi. |!L^]44__8392 fodamKOLESI in ŠOTOR za 4 osebe. ^!?2i35__8412 sn?-d lm rab|jen GUMI VOZ, 2 kub. m. traVf °vih DESK - COLARIC in zadnji (Q *t°rslače izdelave. Anton Justin *,1^ldno4i Poljane 8414 Drva™ 8,kca simentalca, bukova Hr=« manjšo MLATILNICO. Koželj, -i*l38, Smlednik 8440 Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ata, brat, stric, svak in bratranec DANILO TIČAR upokojenec Pokopali smo ga v soboto, 20. maja, v družinskem krogu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, mamice in stare mamice JELKE KOROŠEC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za iskreno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni izreči vsem sosedom, posebej družini Pristov, sosedi Magdi in medicinski sestri Angelci. Osebju hotela Grajski dvor se zahvaljujemo za poslovilni govor, podarjeno cvetje in vso ostalo nesebično pomoč. Zahvala velja Vatrostalni Jesenice za humano pomoč in podarjeno cvetje. Hvala tudi Prevozništvu Gorenjske, Špeceriji Bled, Kovinski Bled, LIP-u Bled in TOZD-u Elektroenergetika Ljubljana za cvetje. Gospodu župniku se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred ter bratom Zupan za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni prerani, zadnji poti. Žalujoči: mož Tone in sinova Robert in Brane z družino Radovljica, 15. maja 1989 NOVICE IN DOGODKI Zbiralna akcija Rdečega križa Darujte stara oblačila V četrtek, 1. junija, bo potekala akcija slovenskega Rdečega križa. Po vsej Sloveniji bodo na običajnih zbirnih mestih, kamor naj jih ljudje prinesejo do 17. ure, zbirali oblačila, posteljnino, tekstilne odpadke in drugo. Akcija je že dvajseta po vrsti, vselej pa Rdeči križ darovano blago nameni družinam, ki so je najbolj potrebne, del pa je shranijo za pomoč ob naravnih nesrečah. Najbolj so veseli darovanih otroških oblačil, nikoli pa tudi ni dovolj posteljnine in perila. Sprejemajo pa tudi tekstilne odpadke. Blago, ki ga nameravajo ljudje darovati, naj zvežejo v svežnje, nanje napišejo, ali vsebujejo uporabno ali neuporabno blago, nato pa naj ga prinesejo na zbirna mesta, o katerih so v posameznih soseskah in krajev- V krajevnih skupnostih okoli Cerkelj bodo letos pripravili enotno zbiralno akcijo starih oblačil. Krajane izpod Krvavca prosijo, naj zavitke, ki jih nameravajo darovati Rdečemu križu, naj jih 1. junija prinesejo v Zadružni dom v Cerkljah, kjer je njihovo skupno zbirno mesto. Zbiranje rabljenih oblačil Radovljica, 29. maja - Občinska organizacija Rdečega križa Radovljica organizira v četrtek, 1. junija, zbiranje rabljenih oblačil v krajih radovljiške občine. V Bohinju bodo zbirna mesta pri osnovni šoli v Bohinjski Bistrici, v vaseh Kamnje, Savica in Brod ter v Ribčevem lazu pred Mercatorje-vo trgovino, na Bledu pred gasilskim domom, v Zasipu v kulturnem domu, v Gorjah v domu TVD Partizan in pri Zalokar-ju, v Radovljici pred trgovino Volčji hrib, v domu dr. Janka Benedika, v stavbi, kjer je sedež občinske organizacije RK, in pri Karišu v ulici Staneta Žagarja. V Kropi bodo zbirali oblačila pri sindikalnem domu, na Srednji Dobravi pri zadružnem domu in v Podnartu v domu kulture. Aktivisti Rdečega križa prosijo krajane, naj prinesejo rabljena oblačila med 17. in 19. uro. C. Z. nih skupnostih že obvestili prek oglasne deske. V strnjenih naseljih pa lahko svežnje postavijo pred vhodna vrata. Po 17. uri bodo aktivisti Rdečega križa v sodelovanju z delovnimi organizacijami, ki poskrbijo za prevoz, odvažale darovano blago. Ljudem pa razen oblačil, odej, perila in drugega, kar je dobrodošlo revnejšim družinam, ostanejo tudi odvečni kosi pohištva, ki jim ga je škoda zavreči. Rdeči križ prosi, naj tudi te odstopi v korist revnejših, le da to poprej sporočijo na sedež občinske organizacije. Tudi letos bodo organizatorji veseli, če bo odziv dober, kajti v stalnem siromašenju postaja tudi potreba po rabljenih oblačilih vse večja. D. Ž. Manjka predvsem otroških oblačil Škofja Loka, 29. maja - Vseslovenski akciji zbiranja oblačil, posteljnine, pohištva, šotorov in tekstilnih odpadkov se v četrtek, 1. junija, pridružuje tudi škofjeloški Rdeči križ. Ljudi, ki imajo karkoli vrednega odveč in bi radi darovali siromašnejšim, vabijo, da svežnje oddajo od 17. do 19. ure na zbirna mesta po mestih in vaseh. V občinski organizaciji Rdečega križa v Škofji Loki glede na izkušnje iz prejšnjih let spet pričakujejo ugoden odziv v tej akciji humanosti. Pravzaprav je čudno; plače padajo oziroma se zanje dobi vse manj, darovalcev rabljenih oblačil, perila, posteljnine pa je iz leta v leto več. Škofjeloški Rdeči križ vse, kar darujejo ljudje, shrani v skladišču v Gabrku lepo in pregledno zloženo. Ljudje, ki si nakupov ne morejo privoščiti in potrkajo na vrata Rdečega križa, najhitreje izpraznijo police z otroškimi oblačili, zlasti za šolske otroke. Ta so zato v zbiralni akciji še posebej zaželena. Več kot dovolj pa imajo na izbiro plaščev in moških oblek. Menijo, da bi lahko več ljudi prišlo po tovrstna oblačila. Vse, kar ljudje darujejo v zbiralni akciji, ostane v občini, na voljo revnejšim domačim ljudem, h. Jelovčan Praznovanje na Brezjah Cerkev razglasili za baziliko Brezje, 28. maja - Papež Janez Pavel II je že 5 oktobra lani odlikoval Marijino svetišče na Brezjah z naslovom bazilika, razglasitev pa je bila v soboto. Slovesnosti sta se poleg množice vernikov z Gorenjske in od drugod udeležila tudi veleposlanik apostolskega sedeža v Jugoslaviji pronuncij Gabri-el Montalvo in ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Praznovanja so se začela že v torek, v sklopu sobotne slovesnosti pa sta bili tudi romarska maša z ljudskim petjem in procesija z lučkami. q z Zbirna mesta: avla pred kino dvorano v Žireh, pri Janezu Ravnikarju na Selu, gasilski dom Sovodenj, osnovna šola Trebija, kulturni dom Poljane, TVD Partizan Gorenja vas, trgovina Log, osnovna šola Gabrk, zadružni dom Hotavlje, kulturni dom Železniki, kino dvorana Češnjica, osnovna šola Selca, šoli Bukovica in Bukovščica, trgovina Zg. Luša, Puštalski grad, občina, Sp. trg-tržnica, vrtec Novi svet, Vincarje, tržnica Kamnitnik, zdravstveni dom, diskont Podlubnik, gasilski dom Groharjevo naselje, osnovna šola Trata, kulturni dom Sv. Duh, kulturni dom Reteče in trgovina Go-dešič. Z GLASOVA ANKETA 1 Bolj se »zmatraš«, bolje se potem počutiš Valvasorjeva koča, 26. maja — Zadnji vikend v maju je bil tradicionalni, že 24. po vrsti, pohod na Stol. Pohod je bil tokrat prvič prestavljen s februarja na maj, saj so bile zimske razmere za že tako zahteven dostop do vrha, za marsikoga pretrd oreh. Nekateri so s to spremembo bolj zadovoljni, nekateri manj, saj ima zimski pohod na neki način poseben čar, seveda pa gre tu tudi za tradicijo. Sicer pa, glavni namen pohoda je najbrž rekreacija, čeprav so se tisti najbolj tekmovalno razpoloženi že vračali, ko so drugi šele krenili od Valvasorjeve koče. Je bil kdo utrujen od zahtevnega vzpona? Kje pa, nekateri bi se še enkrat povzpeli na vrh! Franci Lunder, Ko-ritno pri Bledu: »Že zgodaj sem štartal izpred karavle v Žirovnici, tako da sem bil na vrhu okrog pol osmih. Imel sem kar hiter tempo, le na »Prižnici« me je malo dajalo. Pot je bila dobro pripravljena, pa tudi precej gorskih reševalcev je bilo gori na Stolu. Ko sem prišel na vrh, je bilo bolj malo ljudi tam, ko pa sem se spuščal v dolino, so se proti vrhu valile prave kolone. Malo me moti, ker je pohod prestavljen na maj, saj mi je bilo bolj všeč prejšnja leta, ko smo na Stol hodili pozimi. Sicer pa, ljudje so različni. Nekateri gredo rajši v hribe, takrat, ko ni snega. Danes je bil moj šesti pohod na Stol.« Ivan Kabič, Koroška Bela: »Danes sem prejel že sedemnajsto štampiljko pohoda na Stol. Imam občutek, da je letos manj ljudi prišlo na pohod, kar kaže na to, da je večji izziv za posameznika pohod pozimi. Takrat je pot bolj naporna, narejena je le gaz in planinci se v kolonah gibljejo proti vrhu. Tokrat pa je pot bolj varna in planinci se lahko prehitevajo, kakor pač kdo zmore. Dobro je tudi to, da je omogočen tudi dostop mladim, ki jih je do sedaj na zimskem pohodu Gorska reševalna služba odvračala. Člani GRS so že včeraj pregledali in dodatno označili pot do vrha, danes pa so se postavili na določenih mestih ob poti, predvsem na križiščih in na nevarnejših odsekih. Med seboj so tudi povezani z radijsko zvezo. Ni še dokončno odločeno, ali bo pohod v prihodnje pomladi ali pozimi (okrog 20. februarja). Mnenja so delje- na. Pohod je jutri, v nedeljo, saj so nekateri imeli delovno soboto. Proslava bo okrog 12. ure pri Valvasorjevi koči. Danes bo govoril sekretar SZDL Jesenice, kakšnih vidnih politikov pa niti nismo vabili, ker nam ne morejo nič dobrega povedati, slabega pa smo že siti.« Andraž Kragelj Rodica pri Domžalah, 10 let: »Na Stol grem prvič in se mi zdi fino, ker sta me očka in mamica vzela s sabo. Na TV smo včeraj gledali Miami Vi-ce, zato sem zjutraj bolj težko vstal. Cisto sam ' bom prišel do vrha in nobeden me ne bo nosil. V koči bom spil sok ali pa Cocto, če jo imajo. Če mi bo všeč, bom drugič še šel na Stol.« Ivanka Dijak, Lesce: »Vsako leto grem zagotovo vsaj dvakrat na Stol, saj imamo tu nedaleč od Valvasorjeve koče vikend. Vendar sem vedno rajši hodila na pohod pozimi, ko je bilo tudi več ljudi, pa tudi vzdušje je bilo boljše. Na Stolu sem bila že pred tremi meseci, februarja, saj je bilo tudi takrat kopno. Zdajle grem na počitek v vikend, potem pa se vrnem na proslavo. Če bom še zdrava, bom tudi drugo leto prišla na pohod.« Tončka Koprivec, Ljubljana: »Letos sem prejela plaketo za deseti pohod na Stol. Na zadnjem, še zimskem pohodu sem bila leta 85, a moram reči, da mi je danes, ko ni snega bolj všeč. Že ob dveh zjutraj smo šli iz Ljubljane, na vrhu pa smo bili četrt na sedem. Do takrat je bilo na vrhu okrog trideset planincev. Prav nič nisem utrujena, kar še enkrat bi šla na vrh, samo če bi bilo sonce. Tisti, ki se vračajo sedaj pravijo, da je zelo hladno na vrhu. Zelo rada hodim v hribe. Drugič delam slovensko planinsko transverzalo. Na Stol bom še hodila, upam, da vsaj do svojega dvajsetega pohoda.« Igor Kavčič Foto: Gorazd Šinik Cesto skozi Studeno proti Železnikom so prejšnji teden na grobo asfaltirali. Finega asfalta še ne bodo dajali, ker čakajo, kdaj bo odpravljeno zadnje ozko grlo; dogovorjen odkup in porušena hiša, ki stoji na bodoči razširjeni cesti. - H. J., foto F. Perdan Več je rok, lažje je delo - Na podeželju se je še obdržala lepa navada, da ob večjih delih vas združi moči in uresniči načelo: v slogi je moč. Tako je bilo tudi pred dnevi v Bukovem vrhu nad Visokim v Poljanski dolini. Pri Ruparjevih so popravljali in nadzidali hlev in družno so poprijeti za delo sorodniki in sosedje. Pomagalo je še vreme in hlev je dobil novo ploščo in Streh°" J. K., slika F. Perdan Festival v Murski Soboti Konec tega tedna bo v Murski Soboti, po Novi Gorici in Celju, že tretji Mladinski festival. V treh dneh se bo zvrstilo nekaj okroglih miz, pa tudi kulturno umetniški program ne bo izostal. Tako bo v petek plenarno zasedanje z naslovom »Trenutki odločitve«, kjer bodo nekateri ugledni gostje vodili pogovor o aktualnih temah. Naslednji dan bosta dve okrogli mizi, ekološka (»Naredimo to deželo spet zeleno!«) na drugi okrogli mizi pa se bodo pod naslovom »Demokracija da, razkroj najprej!« pogovarjali o političnem pluralizmu. Sobotno popoldne pa bo minilo v znamenju ekonomije. »Kako krasti po meri ljudi?« in »S trgom delovne sile v socializem« sta naslova okroglih miz. Zadnji dan, v nedeljo se bo festival zaključil s plenarnim zasedanjem, ki nekako spada tudi v predkongresne priprave. »ZSMS v žrelu političnega pluralizma« je delovni naslov. Po Murski Soboti pa se bodo tudi potikali: Foto-grupa M, gledališče Ana Monro, Beltinška banda, Vlado Kre-slin s Krpani, Center za dehumanizacijo in drugi tovrstni umetniki. Prekmurski konec tedna bo vsekakor mladinski, kaJne- Igor Kavčič Spomladanski Glasov izlet bo 17. junija Mnogi naročniki že sprašujejo, kdaj bo letošnji spomladanski izlet naročnikov in prijateljev Gorenjskega glasa. S turistično agencijo Odisej v Kranju smo se dogovorili, da se bomo po poti slovenske kulturne dediščine odpeljali v soboto, 17. junija. V agenciji prijave že sprejemajo, kdo od naročnikov bo šel z nami, pa bomo objavili v petkovem Gorenjskem glasu, ko bomo objavili tudi podrobnejše informacije. Pojdite z nami, imeli se bomo lepo! Uredništvo Kranj, 26. maja - Minuli teden mladosti je bil za kranjske malčke še posebej vabljiv. Prve dni so se mali šolarji na dvorišču gradu Kieselstein ukvarjali z oblikovanjem gline, na dan mladosti so tekmovali na cicibaniadi, petkovo popoldne pa jim je minilo ob kulinariki. Skupaj s Kranjskim kolačkom so pripravili prireditev Cicibanov kolaček, ki utegne postati tradicionalna. Otroci so mesili, pekli in jedli pecivo, starši pa iz varne razdalje opazovali početje, ki ga pri malih nadebud-nežih niso ravno vajeni. - Foto: G. šinik Bo tretja letošnja številka Napreja tudi zadnja Na kranjski občinski konferenci mladine pravijo, da denarja za revijo Naprej preprosto ni več, oziroma ga je ostalo le še za pol številke. Izzid naslednje številke je tako postavljen pod velik vprašaj. Kaj nam prinaša tretja številka z rdečo barvo na prvi strani? Na vprašanja so odgovorili dr. Slavoj Žižek, znani ex Kranjčan Marko Pogačnik in pa Zorica Kurent, upravnica Ljubljanske kinoteke. Ko-ljumni, prispevki o glasbi in filmu so že stalne teme v Napreju, v katerem boste tudi dobili odgovor, zakaj se vsi vozniki spačkov poznajo. Članek, ki je nedvomno vrh tretje številke, pa je razprava z naslovom Revitalizacija mestnega jedra, dipl. ing. Janka Knifica. Žal pa je iz nam neznanih razlogov tokrat izostal prispevek, katerega visoka umetniška vrednost je v zadnjih dveh letih tako navduševala bralce Napreja. Ali je kdo omenil Križanko? T K g.g Vsaj dve leti gradnje v Loki še ne bo Kamnitnik v republiki padel Škofja Loka, 29. maja - Medresorska komisija in republiški komite za kmetijstvo sta zavrnila osnutek škofjeloškega dolgoročnega družbenega plana kot neusklajenega z republiškimi izhodišči v delu, kjer predvideva stanovanjsko pozidavo Kamnitnika na prvem območju kmetijskih zemljišč. Občinski izvršni svet ni bil za to, da bi sprožili spor pred republiško vlado in kasneje republiško skupščino, kjer bi poskušali do; kazati, da za blokovno gradnjo in del centralnih dejavnosti v Škofji Loki ni drugih primernih površin. Tak spor bi bil prejkone brezploden, ne samo edinstven v dosedanji praksi. V Škofji Loki bodo zato ubrali drugo, zmernejšo pot. Napravili bodo primerjalno študijo za Peščeni hrib in del Kamnitnika, ki ni opredeljen za prvo kmetijsko območje, čeprav je menda prof. dr. Stritar, največji poznavalec sestave tal v Sloveniji, že pred leti v svoji študiji ugotovil, da je zemljišče na Kamnitniku slabše kot na Peš" čenem hribu. Kakršenkoli že bo sad poskusov, najmanj dve leti v Škofji Loki še ne bo prostora za obsežnejšo zidavo. Skoda le denarja za številne študije in urbanistične dokumente, ki so ga Ločani že od leta 1966. odkar je Kamnitnik rezerviran za zidavo, dajali tako rekoč v nic-Škoda tudi številnih žolčnih besed v krajevni skupnosti in upora pr1' bližno dvajsetih krajanov, ki svoje zemlje ne bi radi dali za bloke in hlŠe' H. Jelovčan