Gospodarske stvari. Kako se morejo lahko podgane poloviti. M. Vzame se sod polovnjak, kteremu se je jedno dno iz^zelo. Sod se posta^i po konci, na dno rnu se postavi jedna zidna opeka in sicer po konci. Noter se vlije 7ode toliko, da opeka morda za prst iz 7ode moli. Na mesto gornjega dna se sod pokjije z lepenko, to je z debelim papirjem, ki se je pa na sredini križem prerezal tako, da ae krajci labko pod cel6 majbno težo uder6. Na njibo^o sredino 86 položi in pritrdi kaka vaba, postavim kos pefienega apeha. Sod 8eveda ee postavi na kraj, kder podgane najbolj gospodujejo. Ob aod se naaloni ozka deskica, da more podgana po nji na njega splezati do 7abe. Večidel ni treba dolgo čakati, že pride podgana vabljena po dnhu pečenega špeha, 7zdiguje no8 na 7ae štiri vetre in kmalo se ji začne aanjati, da pribaja duh iznad soda. Začne tekati okoli in ko ne najde drnge poti, ajd po naatavljeni deakici gori, odkoder ji žegece 7ablji7i duh 7 nos. Brž pa, ko se zapelji^i 7abi bliža, telebi 7 globo6ino 8oda v vodo in zdaj je prvo in poglavitno njeno prizadevanje, da splava na rob iz vode rnole6e opeke. Kmalo prileti drnga in tudi to zadene ista osoda, ko prvo. Zdaj pa 8e začne boj v sodu za prostor6ek 8uhega roba opekinega na smrt in življenje. Slabejša utone 7 7odi. Cviljenje in ropot privabi posluaavcev in gleda7ce7, kterim pa rado^ednost in sladkoritnoat kmalo isto osodo napravi, ko prvima dvema. Tako se nalovi tega mrceaja mnogo in za gledavca na prav 7esel na6in. Odbiti in odlomljeni rogovi goveje živine. M. Odbije ali zlouii so govedi rog najprej pri tako imenovaueru vretencu, redkeje pri korenini. Če 8e rog pri vretencu odkrhne, kri ni6 ne teče in le meaeni delki, kteri rog obdajajo, in pa koža je več ali manj ranjena. Taka rana lahko celi, posebno, 6e se večkrat z žajfnico ali mijilnico t. j. vodo, v kteri je nekaj žajfe ali mijila raztopljenega, lepo izmiva. Tudi se morajo vsi delki sežganim in 7 prah stol6enim galunom potrositi. Če pa je rog s korerino 7red iztrgan, takrat rana močno krvavi. Da 8e kri ustavi, je najboljae, 6e se krvaveča žila n ekoliko stisne. Zamaai se rana s pajčevino. Ovij6 se potem s koscem ne prekratkim platna vsi odrti delki in potem se to platno ali okoli drngega roga ali okoli 6eljnsti tako priveže, da precej močno na krvave6e žile tišči. S to obezo 86 živinče pnsti 24 ur stati, tudi 86 mn ne da brž jesti, da žvekaje žile ne razžene in kri zopet teči za6ne. Tndi se mora gledati na to, da živinče drgaje ob jaslih ali steni obeze ne odtrga. Eo bi bilo živinčetu, predno se mu je rana obezala, precej veliko krvi izteklo, se tega ravno ni treba strašiti, ker se 8 tem zabrani, da se možgani ne vnarno, kar ae o takih prilikah, ko se rog odbije, labko zgodi. Eajti možgani se gotovo pri tem 7e6 ali manj pretresejo. Tri dni potem, ko je rana nastala in se za6ne gnjojiti, se z mla6no vodo paj6evina in hodni ovitek razmoci in iz rane vzame. Ta se z mijilnico izmije in sežganim golunom potrosi. To ae more pa vaaki dan ponoviti, dokler rana ne zaceli. Da živinče pri obezovanju in umivanju mirno stoji in drži, se mu mora 8 palcem in kazavnikom 7 nosnico se6i in srednjo steno med nosnicama nekoliko stiskati. M. Earpja reja slasti z ozirom na kmeta. Kmetovavec mora dan današnji vse žile napeti, da z marljivoatjo, razamom in pametno obrnjenim denarjem pridelke poljske kolikor le more po7zdigne, razno 7odo pa 7e6 ali manj 7 nemar paača. In vendar je 6aa, da se tudi na ta del mogo6ib njegovib dobodkov njegova akrb in pozornost obračati za6ne. Ni ravno najmanjši del dohodkov, ki ai jib kmet iz vode more nakloniti, ako jo primerno porabi 7 to, da si 7 nji redi karpe. Že koj v prvi spomladi, brž ko se narava začne dramiti, priuese karp kmetu nekoliko dobodkov. Tu se labko prodajajo dve—triletni karpi pa tndi taki, ki le za nasade za zarod slažijo. Jeseni pa vrže karp, 6e je kmetu morda marsikteri dragih pridelkov ali popolnem ali vsaj z 7e6ino odrekel, zopet lepi denar. Skozi leto so ga strašile nevihte in vročina, moča in suša, pritiskali so njem skrbi in težave, nezgode in trudi, vsega tega ga karpja reja ne stoji in vendar se ma dobro izplača. Sejmo^i 16. jun. 87. Barbara pri Konjicab Celje, sv. Florijan na Lasnici, Gleisdorf, Lembab, Ruše, Pobrež ptujskega okraja, Plauina, Nova Cerkva, Mozirje, 87. Vid pod Ptujem; 18. jun. Loka; 20. jun. Vitanje; 21. jun. Studenci nad Mariborom.