ANNALES • Ser. hist. socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) izvirni znanstveni članek UDK 94(497.4-14)"13/1 7":634.8 prejeto: 2000-10-07 VINSKE MERE iN DAVKi V SEVEROZAHODNI ISTRI V OBDOBJU BENEŠKE REPUBLIKE Darko DAROVEC Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, SÍ-6000 Koper, Garibaldtjeva 18 e-mail: darovec@zrs-kp.st IZVLEČEK V prispevku sta na podlagi severnoistrske vinarske in vinogradniške gospodarske dejavnosti predstavljena promet in trgovina z vinom skozi beneški davčni ustroj, pri čemer so še posebnega pomena ugotovitve s področja meroslovja, saj si lahko le z določitvijo posameznih merskih enot za vino ustvarimo dokaj natačno sliko o obsegu pridelave in prometa z vinom. Mere so se namreč s časom tudi spreminjale, kar morda še najbolje ponazarja merska enota a m fora, ki je v antiki merila okoli 25 litrov, za beneško obdobje pa se ocene na podlagi nekaterih podatkov in navedb gibljejo celo med 518 in 685 litri, kar pa je določal tudi davčni sistem, kot je to veljalo še za nekatere druge vinske mere, ki so bile odvisne tudi od merskih razmerij v posameznih krajih. Prav iz tega pa sledi, da so vsaj od 14. stoletja dalje Koper, Izola in Piran tudi na področju merskih enot delovali kot svojevrstno usklajena gospodarsko- administrativna enota. Ključne besede: vinogradništvo, vinarstvo, proizvodnja, promet, davki, kontrabant, Istra, XIV.-XVIII. st. IL V!NO: MISURE Di CAPACITÀ E TASSE NELL'iSTRIA NORD-OCCIDENTALE AL TEMPO DELLA REPUBBLiCA DI VENEZÎA SiNTES! Il contributo illustra il consumo ed il commercio del vino, visto attraverso l'attività vitivinícola nord-istriana ed il sistema fiscale veneziano, con particolare riferimento alie misure di capacita. Solo determinando le varíe misure di capacita, sí riesce ad avere un quadro abbastanza verítiero su!le dimensioni délia produzione e del commercio del vino. Le unità di misura, infatti, c.ambiavano c.ol tempo, come dimostra in maniera eclatante il caso dell'anfora, che nell'antichità corrisporideva a circa 25 litri, mentre nel período veneziano, secondo alcuni dati, osciilava addirittura tra î 518 ed i 685 iitri. Cid dipendeva anche dal sistema fiscale, com'era il caso di altre unità di misura, impiegate sempre per il vino, diffuse nelle varíe località. Se ne deduce che Capodistria, Isola e Pirano, per lo meno dal XIV secolo in poi, operavano come una sola unità economico-amministrativa, anche nel campo delle misure d i ca pac i tà. Parole chiave: viticoítura, vínícoitura, produzione, commercio, dazí, contrabbando, (stria, XVf-XVIÍI sec. 519 ANNALES • Ser. hist. soriol. 10 • 2000 • 2 (22) Dsrko DAROViC: VINSKE MERE IN DAVKI V SEVEROZAHODNI ISTR! V OBDOSJU BENEŠKE REPU8UKF, 515-530 U V O D Za kolikor toliko natančno podobo oziroma izračun o proizvodnji in prometu z vinom v obdobju Beneške republike v severozahodni Istri, ki je bilo tudi najbolj donosno območje na področju vinogradniške in vinar- ske gospodarske dejavnosti v nekdanji beneški istri, je treba poleg ohranjenih arhivskih virov za to dejavnost, ki so številnejši za 18. stoletje, za prejšnja stoletja pa ohranjeni le v sporadičnih navedbah, pritegniti v obrav- navo zlasti naravo delovanja davčnega sistema. Rezul- tate teh preučevanj pa je za popolnejšo sliko treba pri- merjati z izsledki oziroma interpretacijo in reinterpre- tacijo dognanj s področja meroslovja. Navedena metodologija je že bila uspešno uporab- ljena (prim. Darovec, 1995), vendar pa kaže tu opozoriti, da se zaradi pridobitve novih podatkov ter primerjave posameznih enakih oziroma enakoimenskih merskih enot, ki so vsaj v Kopru, Izoli in Piranu v uporabi tudi za merjenje drugih artiklov, v pričujoči razpravi poleg poglobitve nekaterih dognanj razlikujejo Še spoznanja o določenih merskih enotah od doslej znanih v literaturi. VINSKE MERE, DAVKI IN CENE Merske enote za posamezne artikle so se seveda v teku stoletij spreminjale, čeprav so mnogokrat celo ohranjale enaka poimenovanja. Pri tem morda velja še posebno omeniti mersko enoto za vino - amforo, ki je v antiki merila okoli 25 litrov, za beneško obdobje pa se ocene na podlagi nekaterih podatkov in navedb gibljejo celo med 518 in 685 litri (Herkov, 1985, 471-475). Amfora Za vsako amforo vina, izvoženega v Benetke, so v 14. stoletju Istrani morali plačati okoli 2 dukata (tedaj 1 dukat = 3,1 lire = 62 solidov) davka, od leta 1383 dalje pa še dodatnih 30 solidov (SMi, 1375. 27. 9.; 1382. 24 10.; 1383. 16. 3.). V 16. stoletju pa naj bi se razlikovala celo amfora za prodajo vina na veliko od amfore za prodajo na drobno, in sicer naj bi prva držala okoli 685, druga pa kakih 600 litrov. Na osnovi podatka iz leta 1313, da je bil davek na urno vina, izvoženega v Furlanijo, 8 solidov, povprečna cena urne vina pa se je gibala med 20 in 30 solidi (prirrt. Mihelič, 1995), lahko sklepamo, da je dac na prodano vino znašal 20 do 30% oziroma da je bilo glede na višino davka razmerje med amforo in urno v 14. stoletju v severni Istri 1 proti 8. Na to sklepanje napeljuje tudi višina koprskega daca na vino, prodanega na drobno v gostilnah v mestu in na podeželju, to je dac na hosterije v mestu ali, kot se je še imenoval, dac na špino, in dac na hosterije v vaseh, ki se je na Koprskem tako v "5 4. kot 16. stoletju gibal med 25 in 33% (prim. SMi, 1381. 5. 10.; 1382. 17. 1 1.; STKP, 5, 86 (1589. 2. 9.); M/1115, 61-62, 67-68, 83-85). V zadnji četrtini 18. stoletja je po uradnih podatkih amfora merila 600 litrov, s tem da ta amfora vsebuje 56 beneških sičev (10,7 litra), 1 sič pa se je delil na 4,125 boce (ScoKont, 1773). Urna Beneška urna, ki je tako v vinski kot oljčni trgovini veljala za eno osnovnejših merskih enot, pa je merila 6 sičev (okoli 65 litrov) (Herkov, 1985, 471; prim. še Her- kov, 1978, 363). Prav ta mera pa je zanimiva za na- daljnja preračunavanja mesrkih enot tako v Kopru kot v Piranu, kjer je bila urna vsaj v izvoznem prometu za na- vedena artikla ena najbolj uporabljanih. Za razumevanje notranjih razmerij med posameznimi - lahko rečemo kar avtohtonimi - merami in uvajanjem osrednje beneške urne pa se je treba še malo poglobiti v davčni sistem. Davek za vsako urno pridelanega vina na Koprskem so že od 14. stoletja dalje določevali z različnimi odloki. V 14. stoletju je ta znašal od 1 do 4 solidov po urni, glede na letino, ugodne ali neugodne vremenske, demografske ali druge okoliščine pa pogosto ni bil enak v mestu kot na podeželju (SMi, 1358. 17, 5,; 20. 9,; 1381. 5. 10.; 1382. 17. 11.). V 16. stoletju se je ta dac ustalil na 2 solidih po urni vina (M/111 5, 32), leta 1 672 so ga poskušali poenotiti za celotno beneško Istro v višini 2 solidov in pol po urni (SR, 1672. 11. 6. in 10. 8.), od prve polovice 18. stoletja pa je znašal 3 solide po urni vina (M/1115B, 238; M/1120). V zadnji četrtini 16, stoletja so sicer poskušali višino nekaterih dacev fiksirati in poenotiti. Tako so za Koper in podeželje namesto tretjine zneska, zasluženega s prodajo, določili dac 30 solidov po urni vina v maloprodaji (SM, 1589. 2. 9.; 1598, 3. 10.), s tem da dacar vin ni smel skladiščiti. Že v začetku 17. stoletja je vinski maloprodajni dac vrnjen na višino tretjine iztr- ženega od prodaje vina (M/1115, 61), v davčnih pred- pisih iz leta 1759, ko se ta dac že dalj časa imenuje dac na špino, pa je ponovno vrnjen na 30 solidov po urni prodanega vina na drobno v mestu, v vaseh, kjer ohrani ime dac na hosterije v vaseh, pa na 35 solidov po urni (CAP. DAC, 1759, 35, 65), vendar po obračunski vrednosti dukata 6 lir in 4 solidov. Slednjemu v davčnih predpisih iz leta 1795 zapišejo davčno stopnjo v tržni obračunski valuti; 2 liri, 5 solidov, 4 denariče, torej v razmerju dukat = 8 lir (CAP. DAC, 1795,117). Davek na pridelek, ki so ga očitno morali plačevati prav vsi vinogradniki, je zanimiv tudi po načinu izter- jatve. Vodili so ga posebej za mesto in za podeželje. Leta 1722 so glede tega sprejeli nove predpise, ki pa se v glavnem nanašajo na že veljavne. Preden so se od- pravili na meritev količine pridelka, je koprski podestat izdal razglas in ga ukazal objaviti na vseh glavnih mest- nih trgih. V njem je pozval vse župane koprskega ko- muna ter vse posestnike, da morajo cenilcem vina brez upiranja omogočiti vstop v vsako vinsko klet. Kdor tega 520 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Darko DAROVEC: VINSKE MERC IN DAVKI V SEVEROZAHODNI ISTRI V 08Q0SJU BENEŠKE REPUBLIKE, 519-530 ne bi spoštoval, bi mu zrušili vrata kleti, vse cenilcu neprijavljeno vino bi zasegli, lastnike pa kaznovali z zaporom in jim po zakonih kazensko sodili. Vaščani so še morali cenilcem zagotoviti vse potrebno, priskrbeti plačilo ter jih prenočiti, cenilec pa je o obhodu moral napisati poročilo (M/11158,117-118, 144). Izbrani dacar je moral najprej položiti ustrezna jam- stva (pieggiaria). Preden se je odpravil na meritev ozi- roma cenitev vina na koprsko ozemlje, je moral skupno s cenilci zapriseči v roko (giurar in mano), da bo delal pošteno. Predpis jim je nalagal meritev vin z vso na- tančnostjo, tj. od kleti do kleti, in to ne le tam, kjer so do tedaj merili količino pridelka, temveč tudi v Šterni, Kubertonu, Sv, Antonu, Albucanu, na cerkvenih po- sestvih in povsod tam, kjer so imeli vino, "saj bodo le tako preprečili vsako možnost kontrabanta," še pripi- sujejo odredbodajalci. Ko so opravili meritev, so morali knjigo z vpisi o količini pridelanega vina predati kancelarju sindikov, da jo je pregledal, če niso morda izpustili kake kleti ali le njenega dela, kar je bilo razvidno v primerjavi s popisom v prejšnjem desetletju. V tem primeru je moral davek plačati dacar (M/1115B, 118). Za vse stroške, ki jih je imel pri cenitvi vina na podeželju, je dacar prejel 170 lir, za stroške meritve vina, zbranega v mestnih kleteh, pa 80 lir (M/1115B, 238). Ves denar, ki ga je izterja! v času cenitve, je moral takoj izročiti blagajniku sindikov, ta pa mu je za izterjatev izplačal 2 % od zbrane vsote. Kar je dacar moral prej založiti in je naknadno izterjal od dolžnikov daca imbottadure, je bi! skupno s kaznijo njegov zaslužek. Pod ta odlok sta podpisana koprska sindika in Štefan Kos (Steffano Cos} (M/11158, 118), ki je bi! tedaj cenilec za podeželje, mestna izterjevalca daca za pridelek in za maloprodajo vina pa sta bila Iseppo Lugnani in Iseppo Veccelli (M/1115B, 142-4). Leta 1724 sta na račun zakupa obeh dacev, mestnega maloprodajnega in daca za imbottaduro, morala prispevati 13.929 lir, 12 solidov in 6 denaričev v fiskalno komoro, pa če jima je uspelo ali ne izterjati toliko davka v tem letu, kot jima je nalagala zakupna pogodba, in sicer v dveh obrokih, maja in novembra. Kot zaslužek sta od te vsote dobila 130 dukatov v vrednosti 6 lir in 4 solidov, za cenitev novega vina pa kot običajno še 170 lir za podeželje in 80 lir za meritev v mestu (M/11158, 142-4). Prav to!iko je zaslužil dacar tudi leta 1732, za celoten pridelek v prejšnjem letu, čeprav mu je uspelo zbrati nekoliko manj daca, in sicer 13.862 lir in 6 solidov, na račun skupno obdavčenega pridelka v količini 25.540 urn, kar bi bilo 16.601 h! vina, če upoštevamo, da urna okroglo drži 65 litrov (124 oljčnih liber = (124 x 0,524) 64,976) (prim. Mihelič, 1989, 25; Herkov, 1978, 360; Herkov, 1985, 474). Od skupnega pridelka so v vaseh plačevali le dac 3 solidov na pri- delek, tedaj v višini 9.632 urn, v mestu pa so za 15.775 urn vina iztržili maloprodajni dac (dac spina) v višini 13 solidov in še dac 3 solidov po urni na pridelek (dac imbottadure), torej skupno 16 solidov za urno, kar po- meni, da so toliko vina tudi prodali. Le 56 urn je bilo oproščeno daca spina (plačali so 3 solide), 76 urn pa daca imbottadura (plačali so 13 solidov) (M/1115B, 238). Sič Eden izmed najpomembnejših dacev za deželno fis- kalno komoro je bil dac za izvoz vina v avstrijske de- žele.1 Okoli leta 1570 je znašal 8 solidov za koprsko kvarto (dobrih 20 litrov) (M/1115, 67), po letu 1575 in do konca Beneške republike pa je 2 solida za sič (secchio) oziroma 10 solidov za urno vina (M/1115, 67- 68; CAP. DAC, 1 759, 53-55), iz česar lahko sklepamo, da je bilo razmerje med urno in sičem 1 : 5 in bi sič. potemtakem meril 13 litrov. Naštete dace z zneski zasledimo že v poročilu pri- hodkov in odhodkov deželne fiskalne komore leta 1582 in 1584. Tabela 1: Vrste vinskega daca in višina vinskega pri- hodka fiskalne komore leta 1584 Table 1: Types of wine tax and income earned by the Fiscal Chamber in 1584 vinski daci lir solidov dac 2 solidov za sič (secchio) vina, izvoženega v avstrijske dežele 1.124 18 enak dac za Buje z ozemljem 327 18 enak dac za Izolo z ozemljem 502 10 dac na gostilne (ostarie) v mestu 4.820 4 dac na gostilne po vaseh 1.313 18 dac za ustekleničenje (imbottadura) 2 solida po urni 1.400 skupaj daci za vino 9.489 8 Za potrditev tega razmerja med urno in sičem pa se lahko zatečemo k merskim enotam za drugovrstno bla- go. Pirančani so npr. za obdavčevanje svojih mešetarij uporabljali kot mersko osnovo sič (secchio}, štirje bakre- ni sičš pa so tvorili eno merjenje oziroma obdavčevanje, ki je za olje znašafo 4 solide in 6 denaričev, s tem da je 3 solide in pol plačal kupec, 1 solid pa prodajalec. Te votle mere so uporabljali za obdavčevanje v domačem maloprodajnem prometu. Za prodajo olja na veliko, torej za izvoz tako po morju kot po kopnem, pa so veljale drugačne merske osnove in obdavčitve, temelječe na večji, beneški merski libri. Podobna razlikovanja med maloprodajnimi in 1 M/1115, 22 (4. okt. 1575): "Vini per Terre Aliéné'; to je dosledno uporabljan izraz za dac vina za izvoz v avstrijske dežeie. 521 ANNALES • Ser. hist, socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Darko DAROVEC: VINSKE MERE IN DAVKI V SEVEROZAHODNI ISTRI V OBDOBJU BENEŠKE REPUBLIKE. 519-i 30 veleprodajnimi merami lahko tudi v praksi poslovanja z vinom zasledimo tako v virih kot v literaturi {Herkov, 1985, 471). V Kopru pa tudi v Piranu je za to vrsto obdavčitve veljal izraz dac za mere (Datio delle Mesure ali mensure, M/1115, f.60, oziroma Dacio delle Misure, LD, 18), v obeh krajih se je nanašal na vino in olje, v Piranu pa še za dac na murvine liste in peko kruha, ki ga v knjigi dacev izrecno navajajo še kot "imenovani mali dac" (detto Dacio Picoio). Tako poimenovani dac za olje zasledimo v kasnejših virih tudi v Kopru, očitno pa je vsaj v 18. stoletju veljal za celotno beneško Istro. Oba zapisana predpisa izvirata iz prvega desetletja 17. stoletja, koprski iz okrog leta 1610, piranski iz leta 1612, nedvomno pa so take ali podobne določbe veljale že prej, ko so bili v Kopru za izterjevanje tega oljčnega daca zadolženi komunski uradniki "sprohani" (sprochanus) (STKP, 3, 26), v Piranu pa tako imenovani uradniki za ume (officialium super urnas) oziroma merilci vina in olja (mensuratorum vini et olei), kot so jih poimenovali v redakciji statuta iz leta 1 384 (STPI, 134-138). Kljub navidezni zapletenosti in prepletanju nave- denih dacev za prodajo oljčnega olja lahko sledimo dvema bistvenima značilnostima. Na eni strani gre za dace za prodajo na drobno, kjer so za osnovo tako v Kopru kot tudi v Piranu uporabljali enotno veliko utežno libro (libbra di peso grosso) s prostornino 0,524 litra, na drugi strani pa za prodajo na veliko oziroma za izvoz, kjer se uporablja beneška merska libra (libbra mensurale d'oglio), ki je za olje v sodobnih merah merila 0,64976 litra. Meri sta si v razmerju 1 : 1,25 (0,65 : 0,52) ozi- roma 4 : 5, kot je za Piran v 14. stoletju izračunala D. Mihelič (1989, 25; 26 op. 8). To je razvidno tako iz koprskega maloprodajnega daca (ternaria), kjer za osnovno merilo obdavčevanja sprejmejo centenarij, ki je veljal 100 velikih votlih liber {52 litrov), kot tudi iz piranskega določila (messetaria), kjer so merilo 4 siči. Že Tommasini namreč okrog leta 1650 navaja, da se v vsej beneški Istri kot osnovna mera za olje uporablja libbra veneziana (Herkov, 1978, 387). Zatorej se v Istri uporablja beneški barij oziroma urna, kar je seveda povsem razumljivo, če upoštevamo, da se je ta mera uporabljala v izvozni trgovini na veliko, izvoz pa je bil za večino istrskih mest dovoljen ie v Benetke. Tudi ko- prski statut iz leta 1423 že predpisuje uporabo enotnih mer v poslovanju, in sicer beneških (STKP, 3, 33). Benus- si (1928, 236) pa opozarja, da se urna do beneške mer- ske iibre deli na manjše mere v drugačnih razmerjih, kot so veljala v Benetkah, tako da lahko pritrdimo Kandlerju {1855, 198), ki ugotavlja, da se v Piranu urna deli na 5 sičev in ne 6, kot je veljalo v Benetkah. Če torej urno v njeni beneški vrednosti razdelimo s 5 siči, dobimo: 100 x 0, 65 ~ 65 : 5 = 13 litrov istrski oziroma piranski sič naj bi torej meril okroglih 13 litrov, ki pomnožen s štiri daje rezultat 52 litrov, kar je enako centenariju in potrjuje tudi pri siču osnovno raz- merje 5 : 4 med merskimi izvoznimi oziroma veieprodaj- nimi merami in merami v domači prodaji na drobno, saj potemtakem urna meri 5 sičev, centenarij pa 4. To notra- njo istrsko specifično razporeditev razmerja merskih enot vsaj v davčnem poslovanju nakazuje tudi obdavčitev vina za izvoz na Kranjsko, od katerega se je zlasti v Ko- pru, po znanih podatkih pa vsaj še v Izoli in Bujah, tako v 16. kot v 18. stoletju plačevalo 2 soiida po siču ali 10 so- lidov po urni vina (Rel. 1584; CAP. DAC, 1759, 53-55), kar ponovno daje razmerje v zunanji trgovini urna : sič ~ 1 : 5, čeprav Herkov (1978, 363) po pričevanju iz prve polovice 16. stoletja navaja drugačna razmerja, ki pa so morda veljala v notranjem, maloprodajnem prometu. Pri merjenju in izračunavanju daca za izvoz olja pa sta oba komuna tudi v notranjih razmerjih uporabljala Tabela 2: Merske enote za olje (prim. Herkov•, 1971, 40; 1978, 388; 1985, 475; Mihelič, 1989, 24-25) Table 2: Units of measure for oil (comp. Herkov, 1971, 40; 1978, 388; 1985, 475; Mihelič, 1989, 24-25) botta miliarij mastel oljčni baril/urna cente- narij kvarta meder secchio/ sič kvarta roi bozza beneška merska libra oljčna libra (vel.) litrov 1 2 10 20 25 50 80 100 200 500 2000 2500 1300 1 5 10 12,5 25 40 50 100 250 1000 1250 650 1 2 2,5 5 8 10 20 50 200 250 130 1 1,25 2,5 4 5 10 25 100 125 65 1 2 3,2 4 8 20 80 100 52 1 1,6 2 4 10 40 50 26 1 1,25 2,5 6,25 25 31 16,25 1 2 5 20 25 13 1 2,5 10 12,5 6.5 1 4 5 2,6 1 1,25 0,65 1 0,52 522 ANNAIES • Ser. hist. sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Darko DAROVEC: VINSKE MERE IN DAVKI V SEVEROZAHODNI ISTRI V OBDOBJU BENEŠKE REPUBLIKE, 319-530 beneška razmerja in mere, kar je očitno veijaio na celotnem območju istre in Hrvaškega primorja (Herkov, 1971, 40). Medtem ko je v Kopru mera daca za mere znana, to je (beneška) urna oziroma milijarij kot de- setkratna vrednost urne oziroma tisočkratna vrednost beneške merske iibre, po kateri nosi tudi ime, je v Piranu mera meder (mira) (LD, 18). Če je piranski meder v 13. in 14. stoietju meril 40 oljčnih iiber (Miheiič, 1989, 25), je bil meder po uradnih merah iz leta 1773 (po Scottoniju; cit. v: Herkov, 1971, 40) četrti del be- neške urne. Iz navedenega sledijo naslednje razdelitve merskih enot za olje v Kopru in Piranu. Bokal Ko so Benečani v zadnjih dveh desetletjih 18. sto- letja dac na spino in dac za ves pridelek vina na Koprskem, imenovan dac za imbottaduro, to je cenitev, merjenje in pečatenje vinskih sodov, prepustili v upravljanje koprski komunski blagajni (ASV. DAPD, 662), se je obdavčitev vina v maloprodaji prilagajala ceni oziroma količini in kvaliteti vsakoletnega pridelka, ki je določala maloprodajno ceno, saj je bilo vino zaradi načina pridelave in kletarjenja uporabno le eno leto. Koprčani so se sredi 18, stoletja na vso moč zavzemali za prosto določanje cen vina (M/1117, 67- 82). Svojo pravico so utemeljevali z običajnim pravom, in sicer, da so že v preteklosti bokal vina prodajali po 2 do 3 solide ob ugodnih letinah, ter po 5 in 6 solidov ob slabih letinah. Zato kaže, da so, medtem ko je bil dac na pridelek tedaj 3 solide po urni vina, cene vina v maloprodaji vsako leto sproti maksimirali glede na vi- šino vsakoletnega pridelka in zlasti predpisanega letne- ga davka za vse vinske dace v znesku 14.726 lir in 1 3 solidov (prim. M/1120, 61 -1 30). Tako je za zadnji dve desetletji razvidno naslednje: ko so npr. leta 1788 pridelali 17.171 urn vina, je bil maloprodajni dac 45 solidov na urno, leta 1791, ko je pridelek znašal 28.915 urn, pa je bil davek 23 solidov na urno (M/1120, 87, 100). Prav iz zapisa o davčnem prihodku iz leta 1788 lahko izračunamo tudi vrednost bokala in končno Še maloprodajno davčno stopnjo. Namreč, neka postavka o 145 urnah in 30 bokalih daje po davčni obremenitvi 45 solidov za urno znesek 327 lir in 7 solidov (M/1120, 87; sicer prim. sq.). Če od te vsote odštejemo znesek za 145 urn, dobimo razliko v vred- nosti 326 lir 5 solidov, kar pomeni, da znaša obdavčitev za 30 bokalov 22 solidov, kar izračunano iz davčne stopnje pomeni, da je bil 1 bokal obdavčen z 0,73 solida, 1 liter (urna = 65 I) pa z 0,693 solida in da je bokal torej meril 1,05 litra (prim. Herkov, 1985, 474), kar je enako 2 oljčnim libram oziroma je urna vsebovala 62 bokalov. Potemtakem se je cena vina na Koprskem ob dobrih letinah gibala med 124 in 186 solidi, ob slabih letinah pa med 310 in 372 solidi, maloprodajni dac pa je izračunano iz povprečja cen znašal med 12 in 15%. Vinska libra oziroma boca Vsaj od leta 1752 dalje je torej dac za grosistično prodajo, prodajo na drobno ter od cenitve 2 do 3 so- lidov na urno vina, ki so ga prispevali v koprsko bla- gajno, znašal 11.413 lir in 3 solide oziroma je s pri- lagoditvijo fiksnega razmerja med dukatom in liro (1: 6,2) na tedanjo tržno razmerje (1:8) znaša! 14.726 lir in 13 so! i do v (M/1117, 70). Spodnja tabela podaja primerjavo pridelka ob koncu 16, stoletja s pridelkom v zadnjih dveh desetletjih 18. stoletja ter tudi na podlagi višine daca oceno povprečne maloprodajne cene vina v višini od 2 do 6 solidov za boka! (M/1117, 67-69), ki so se v nasprotju s koncem 16. stoletja oblikovale prosto glede na ponudbo in pov- praševanje oziroma glede na kvantiteto pridelka, za kar so si, kot že rečeno, ravno sredi 18. stoletja Koprčani na vso moč prizadevali (M/1 1 17, 68-70 in 82). Toda nji- hova oziroma dacarjeva svobodna volja določanja maloprodajnih cen se je gibala le med fiksnim dacem 3 solidov za urno pridelanega vina in predpisano višino prispevka za koprsko blagajno ter druge izdatke, ki so še izvirali iz dohodkov na vinski pridelek. Seveda je takoj opaziti, da so bile cene in z njo maloprodajni dac višje ob slabih in nižje ob dobrih letinah. Tabela 3: Pridelek in cene vina na Koprskem od 16. do 18. stoletja (vsolidih) Table 3: Produce and prices of wine in tbe Koper region from tbe 16th to the 18th centuries (in solidi) leto urne hI dac na urno maloprodajna cena urne 1584 14.000 9.100 30 90 1732 25.540 16.601 13 124 1788 17.171 11.109 45 372 1791 28.915 18.708 23 155 1792 21.728 14.058 36 248 1795 22.783 14.741 35 240 1796 20.173 13.052 44 360 Koprčanom pa so Benečani vsaj ob koncu 18. stoletja za primerjavo in določanje cen na trgu pošiljali za zgled cene na svojem trgu, kot sledi iz knjige iz starega koprskega arhiva za leta med 1781 in 1783 {M/1064, 35-69), Beneške maloprodajne cene so za istr- ske razmere dokaj visoke, saj bi ceni vina v Benetkah morali prišteti vsaj še prevozne stroške, če že ne upo- števamo dejstva, da je bil zlasti na Koprskem vinski pri- delek obilen. Če bi primerjalno s ceno olja, ki je bila v maloprodaji v Kopru za okoli 30% nižja od cene v Benetkah, tudi za vino v maloprodaji odšteli 30% od cene v Benetkah, bi ugotovili, da ta še vedno presega povprečno istrsko maloprodajno ceno, kar pa ne velja za obdobja slabih letin, ko velja tudi v Kopru prav taka, okoli 30% nižja maloprodajna cena od beneške, kar je 523 ANNALES - Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Darko OAROVEC: VINSKE MORE IN DAVKI V SEVEROZAHODNI ISTRI V O B D O B J U BENEŠKE REPUBLIKE, 519-530 razvidno iz primerjave v pričujočih tabeiah o koprskih in beneških cenah vina. Tabcla 4: Cene vina v Benetkah po mesecih v letih 1781-1783 (v urnah) (M/1064) Table 4: Prices of wine in Venice per separate months during 1781-1783 (in urns) (M/1064) Za obravnavano temo pa so ti spiski zanimivi £e zaradi uporabe posebne mere. Za vino se v tem seznamu namreč uporablja votla mera libra oz. lira, ki pa po izračunani ceni ni verjetno, da bi bila enaka oljčni libri {0,52 I) ali pa oljčni merski libri (0,65 I), temveč vinski merski libri. V seznamih za navedena leta se namreč z enakovredno navedbo cene vina, povpreč- no v višini okoli 18 solidov za libro, namesto libre pojavlja tudi boca (bozza) (M/1064, 35-69). To pomeni, da je bila beneška in očitno tudi v Istri uporabljana vinska merska libra pravzaprav boca z vsebino okoli 2,6 litra, ki je torej petkrat večja od oljčne libre, kar končno potrjujejo tudi druge navedbe (Herkov, 1985, 475). Razmerje med urno, sičem, boco in oljčno libro je bilo potemtakem 1 : 5 25 :124, ena istrska amfora je merila okroglih 1000, bokal pa 2 oljčni libri. Ugotovitev po- novno potrjuje tezo, da je bila pravzaprav oljčna libra osnova severnoistrskemu merskemu sitemu (prim. Mihe- lič, 1989, 26), ki je v prvem obdobju prilagajanja be- neškim meram vzpostavljala odnose do večje, predvsem Tabela 5: Severnoistrske merske enote za vino Table 5: North ¡stran units of measure for wine izvozne mere urne, vmesna notranja razmerja pa pri- lagajala nekaterim svojim že uveljavljenim merilom. LEGALNI IN ILEGALNI IZVOZ IN UVOZ VINA Poleg naštetih treh oziroma štirih dacev za vino (ma- loprodajni (mesto, vas), imbottadura, izvozni) se je davčna blagajna polnila še z dvema. Čeprav so strogo prepovedovali uvoz vina z drugih ozemelj, kar so do- ločili že v statutu leta 1423 (STKP, 1, 31), nemalokrat pa se je dogajalo, da so tako v 16. kot 17. in 18. stoletju celo podestati dovolili uvoz tujega vina, na kar so se Koprčani vselej besno pritožili pri centralni oblasti in tudi uspeli (M/1117, 46 sq.), je bil prebivalcem Kopra dovoljen uvoz vina, pridelanega na beneških posestvih zunaj koprskega ozemlja. Vsak tak uvoz, po morju ali po kopnem, so morali prijaviti pri koprskem sindikovem kancelarju in za dovolilnico (boletto) okoli leta 1722 plačati 2 solida (M/1115B, 120), konec 18. stoletja pa 3 solide po urni (M/1120, 87-130), sicer so jih imeli za tihotapce in kaznovali s 25 dukati, jim odvzeli vino in" prevozna sredstva ter jim še kazensko sodili (M/1115R, 120). Količina tako uvoženega vina se je v zadnji Tabela 6: Vrste dacev na vino in količniki (konec 18. stoletja) Table 6: Types of wine taxes and quotients (end of the 18lb century) dac količnik na urno vina dac na pridelek (imbottadura) 3 sol id i maloprodajni dac v mestu (a' spina) glede na pridelek 12-15% cene maloprodajni dac na vasi 35 solidov izvozni dac za avstrijske de2ele (Terre Aliene) 10 solidov uvoz s posestev zunaj Kopra 3 solidi dac za tuje posestnike maloprodajni dac - 3 solidi mesec in leto solidov jun. '8! 450 avg. '81 450 okt. '81 475 nov. '81 350 maj '82 525 jun./ avg. '82 550 sep./ okt. '82 575 dec. '82 475 feb. '83 450 mar./ apr. '83 475 amfora urna sič boca bokal oljčna merska libra oljčna libra I itrov 1 8 40 200 500 800 1000 520 1 5 25 62 100 124 64,976 1 5 12,5 20 25 13 1 2,5 4 5 2,6 1 1,6 2 1,048 1 1,24 0,649 1 0,524 524 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Darko DAROVEC. VINSKE MERE iN DAVKI V SEVEROZAHODNI ISTRI V OBDOBjU 8ENEŠKE REPUBLIKE, 519-S.iO četrtini 18. stoletja gibala med 400 in 700 urnami (M/1115B, 238; M/1120, 87-130). K o p r č a n i pa so očitno i m e l i tudi vinograde na avs t r i j sk ih posestvih; ta davčna postavka za dovoljeni uvoz se je imenovala "vino introdotto d'alieno Terri- torio". Njihova davčna obveznost se je gibala skladno z višino maloprodajnega daca z odbitkom daca za imbot- taduro. Količina tega pridelka pa se je v zadnji četrtini 18. stoletja gibala med 100 in 200 urnami (M/1120). Na podlagi višine izterjanega daca za izvoz vina v avstrijske dežele (vini Terre aliene) lahko dokaj na- tančno izračunamo količino tako izvoženega vina. Pri tem pa kaže poudariti, da se je koprska deželna komora ob koncu 16. in v prvi polovici 17. stoletja polnila le z dacem na količino izvoženega vina v avstrijske dežele iz Kopra, Izole in Buj (ReS. 1584; 1604), okoli leta 1620 pa še iz Motovuna in Labina (ReL, 1620), čeprav naj bi že po davčnem kapilolarju iz leta 1575 ta dac plačevati tudi izvozniki iz ozemlja fevda Petrapilose, Završja in Vižinade, Oprtalja, Grožnjana, Umaga, Dvtgrada in Bal, Novigrada ter seveda z vseh teritorijev naštetih krajev (M/1115, 67). 2e okrog leta 1626 Izolanorn ni bilo treba več plačevati daca za izvoz vina, ki je prej prinašal fiskalni komori okoli 200 dukatov (Rek, 1626), kar pomeni, da so Izolani tedaj izvozili tudi do 2.480 urn oziroma 1.612 hi vina letno na Avstrijsko.2 Sicer pa poleg Kopra in Izole koprski podestat leta 1650 (Rel.) omenja le še Piran in Milje, kjer so proizvedli in izvozili vina v dostojnih količinah, tako da si je lahko deželna blagajna polnila prihodke, saj pridelava soli teh tedaj ni več prinašala. Ko je leta 1672 koprski podestat Bal- dissera Zen razmišljal o uvedbi daca na pridelek vina za vso deželo, ker je tedaj veljal v višini 2,5 solidov na urno le za koprsko ozemlje, je priznal, da drugod vina pravzaprav ne proizvedejo ravno mnogo (ReL, 1672). V zvezi s kontrabantom pa je zanimiv podatek koprskega podestata iz leta 1670, ki ugotavlja, da se je na račun daca za izvoz v avstrijske dežele v deželni blagajni nabralo le okoli 1.000 dukatov, po njegovi oceni pa bi ga moralo biti vsaj dvakrat več (Rel., 1 670). Kljub temu - in ob upoštevanju zlasti zadnje na- vedbe o prav tolikšnem leganem kot ilegalnem izvozu vina - podatki o letnih zaključnih računih deželne fis- kalne komore ter nekateri drugi sporadični podatki o vi- šini daca za izvoz vina v avstrijske dežele dajejo na- zorno sliko o obsegu tega prometa. Kaže, da je izvoz vina v zaledje, kjer so cenili zlasti rnoškat in refošk (Rel., 1669), vsaj do zadnje četrtine 18. stoletja dejansko delno nadomestil izpad davčnih do- hodkov na račun izvoza soli. Vendar so Avstrijci prav kmalu postavili pogoje za lastno pridelavo vina oziroma so ga začeli uvažati, zlasti prek Trsta, tudi iz drugih italijanskih dežel, iz Dalmacije, predvsem iz Dubrov- nika, pa tudi iz Grčije (prim. Gestrin, Mihelič, 1990, 95 sq.); že v zadnji tretjini 17. stoletja so na tržaškem ozemlju začeli zasajati prav moškatne trte (M/570, 1 1 1), kasneje tudi v avstrijski Furlaniji in drugod, tako da je v luči stalnih medsebojnih trgovskih konfliktov na mejah beneške Istre razumljiva najprej uvedba enakega davka v višini 10 solidov za urno vina tudi s strani avstrijskih oblasti (ReL, 1725), leta 1790 pa celo popolna prepoved uvoza vin iz beneške Istre (ASV. DAPD, 662). Zato pa so ustaljene tihotapske poti, kljub vse strožjemu davčnemu sistemu na eni in nadzoru tako kopne kot morske meje na drugi strani, seveda potekale mimo vseh prepovedi. Tabela 7: Legalni izvoz vina iz beneške Istre v avstrijske dežele Table 7: Legal export of wine from Venetian Istra to Austrian provinces leto dac lir urn vina litrov 15823 2188 4376 284.440 15844 1954 3908 254.020 1604s 2600 5200 338.000 16706 6200 12400 806.000 17087 6230 12460 809.900 17628 7010 14020 911,300 1 779fJ 1565 3130 203.450 1788i0 1565 3130 203.450 2 200 dukatov x 6,2 - 1240 lir x 20 - 24.800 solidov : 10 (dac) - 2.480 urn vina x 65 (urna) - 161.200 litrov. 3 Samo Koper in Buje (Rel., 6, 399). 4 Samo Koper, Izoia in Buje (Rel., 6, 406). 5 8.350 iir je prinašal skupen dac za olje itt vino za dve leti, ker pa so bile tedaj nevihte, ga niso uspeli pobrati (Rel.). Če na podlagi prejšnjih dohodkov od daca olja odštejemo cca. 1.500 iir letno, dobimo cca. 2.600 lir daca vina letno. 6 2.000 dukatov bi lahko znašal dac 10 solidov za urno vina v avstrijske dežele, vendar dejansko pobran ie polovičen, ker je dosti kontrabanda (Rel.). 7 S M . 9 . I .m. v. 8 ASV. D A P D , 662. 9 ASV. D A P D , 1007. 10 ASV. D A P D , 662. 525 ANNALES • Ser. hist. sociol. 10 - 2000 • 2 (22) DarkoDAROVFC: VINSKE MORE IN DAVKI V SEVEROZAHODNI ISTRI V OBDOBSU BENEŠKE REPUBLIKE, 519-530 urne 1 6 0 0 0 - 14000- 1 2 0 0 0 - / \ 1 0 0 0 0 - / \ 8000 / \ 6 0 0 0 - / \ 4000 - — — \ 2000 - 0 I - . i i- : i ¡ 1582 1584 1604 1670 1708 1762 1779 leto Graf 1: Izvoz vina (v urnah) iz beneške Istre v avstrijske dežele, po izraženem dacu. Graph 1: Export of wine (in urns) from Venetian Istra to Austrian provinces after tax. daci vino 38% i daci drugi I daci vino Graf 2: Koprski daci leta 1548. Graph 2: Koper taxes in 1548. daci drugi 62% daci vino 34% ¡daci drugi ¡daci vino daci drugi 66% Tabela 8: Povprečni letni vinski pridelek po posa- meznih mestih v 18. stoletju. Table 8: Average annual produce of wine per separate towns in the 18th century. Kolikšen pa je bil pridelek vina na Koprskem in v sosednjih komunih? Medtem ko imamo za prvo polo- vico 18. stoletja na voljo sicer že zanesljive, čeprav le sporadične podatke o količini pridelka, pa so se za Graf 3: Koprski daci leta 1788-92. Graph 3: Koper taxes in 1788-92. zadnje desetletje tega stoletja ohranili davčni seznami, ki zelo nazorno kažejo razmere v vinogradništvu in vinarstvu na Koprskem. Iz njih je predvsem razvidno, da je pridelek iz leta v leto zelo nihal, in sicer med 1 7.000 in 28.000 urnami letnega proizvoda, kar je bilo seveda odvisno predvsem od vremenskih razmer. Manj zanes- ljivi so podatki za prejšnja obdobja. Ko je bila leta 1587 ugodna letina, koprski podestat poroča, da so samo na Koprskem proizvedli okoli 20.000 urn vina (Rel., 1587). Njegov kolega pa leta 1604 ob slabi letini navaja, da so tedaj pridelali le 2.000 urn vina, medtem ko naj bi bil ob običajnih letinah pridelek v višini 8.000 do 10.000 urn (Rel, 1604). Za ponazoritev je tu le tabela, ki je bila podrobneje pojasnjena v že omenjenem članku (Da- rovec, 1995). Koper 22.000 urn ali 14,234 hi Izola 7.600 urn ali 4.91 7 hI Piran 11.000 urn ali 7.117 hI skupaj 40.600 urn ali 26.268 hi 526 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Darko DAROVEC: VINSKE MERE IN DAVKI V SEVEROZAHODNI ISTRI V OBDOBJU BENEŠKE REPUBLIKE, 519-5.30 strojene kože 1 5 % dac na žganje 4 % Cornaria Grožnjan 0,28% rente Grožnjan 6% rente Vodnjan 5 % dac za notarske spise 1 0 % vino TerreAliene dac gostilne na vasi 4 % 2% dac za maščobe 1 % maloprodajni dac za vino 27% dac mesnice v mestu 1 0 % dac mesnice na vasi 0,25% dac za kruh 7% dac za ribarnico 5 % dac za mline 4% Graf 4; Delež dace v v koprski komorni blagajni 1788-92. Grap/i 4: Tax proportions in Koper chamber treasury during 1788-92. Podatki o iztrženih dacih za vino pa omogočajo na- tančnejši izračun in primerjavo količine pridelanega vina na Koprskem v zadnji petini 16. stoletja (Rel., 1 582 in 1584), Iz finančnega poročila o delovanju koprske komo- re iz leta 1584, ki je tedaj iztržila 18.685 lir, so v tem pri- meru zanimivi predvsem dohodki, izvirajoči iz pridelo- vanja vina, kot jih prikazuje graf 1 o prihodkih fiskalne komore iz leta 1584 (prim. Rel., 1584), primerjalno za dve stoletji kasnejše obdobje pa 5e grafa 2 in 3 (ASV. DAPD, 662,), slednji z navedbo vseh davčnih postavk deželne istrske fiskalne komore, iz česar sledi, da so dobro tretjino vseh prihodkov sestavljali prav raznovrstni vinski daci. Pri tem kaže le poudariti, da sta se druga dva poglavitna istrska daca, solni in oljčni, ki sta prav tako pomenila poglavitne dohodke, zbirala praviloma neod- visno od osrednje deželne fiskalne blagajne (prim. Da- rovec, 1998). Glede na podatek o količniku in višini iztrženega da- ca na pridelek (dac imhottadure) lahko izračunamo, da je bil leta 1584 letni pridelek vina na Koprskem okoli 14.000 urn, to je 9.100 hI. Delež vseh prihodkov od vina v deželni komori pa je tedaj znašal dobrih 46%, in če od tega deleža odštejemo bujski in izolski prispevek, je delež na Koprskem pridelanega vina v višini dobrih 38% še vedno izjemno velik. Še višji delež (54%) je sestavljal dac na vino v fiskalni blagajni leta 1771, ko je koprskemu podestatu in kapitanu uspelo zbrati 21.000 lir davka (Rel, 1771), medtem ko je v desetletju od leta 1782 do 1792 znašal prihodek od dacev na vino v fiskalni komori le še 34%, nedvomno tudi na račun vse ostrejših avstrijskih omejitev in nenazadnje prepovedi uvoza istrskih vin. Iz vinskega prihodka so že od 14. stoletja dalje kriti stroške za preprečevanje zamočvirjenja okoli koprskega otoka (SMi, 1344. 19. 4.), za plačevanje mestnega glas- nika (SMi, 1382. 17. 10.), zdravnika in javnega učitelja (STKP, 5, 65), v 18. stoletju pa so svojo skledo primaknili še drugi komunski uradniki in ustanove, kot na primer Spita! in škofija, da sploh ne omenjamo raz- ličnih merilcev vina, čuvajev vinogradov ter drugih z vinom povezanih oseb, seveda na prvem mestu da- carjev. Tako je v drugi pofovici 18. stoletja dohodek od vina običajno za 25 do 30% presegal znesek, ki ga je bil dacar obvezan prispevati v koprsko fiskalno komoro, temu primerno pa je bilo tudi oblikovanje maloprodajne cene vina (M/1118 in 1120). ZAKLJUČEK Glede na navedeno lahko zaključimo, da je bila v t. i. beneškem obdobju vinogradniška in vinarska dejav- nost v Istri najbolj razširjena prav v njenem severo- zahodnem delu, torej v današnji slovenski Istri, še po- sebno v zaledju koprske in piranske občine, ki je tedaj vključevala tudi območje k. o. Savudrija in Kaštel. Ne glede na državno centralizacijo v merskem in davčnem sistemu, ki je bila 5e posebno intenzivna od konca 16. stoletja dalje, pa so istrske skupnosti obdržale določene specifike, zlasti na področju merskega sistema oziroma, bolje, merskih razmerij, ki so temeljila na že v pre- 527 ANNALES • Ser. hist, socioi. • 10 • 2000 • 2 (22) Darko DAROVEC: ViNSKE MERE IN DAVKI V SEVEROZAHODNI ISTRI V OBDOBJU BENEŠKE REPUBUKE. 519-530 tekiosti uveljavljenih merskih osnovah za preračuna- vanje v posameznih komunih; poleg neke vrste ohlapne vojaško-pravosodne organiziranosti (prim. Benussi, 1887) pa prav iz merskega sistema še sledi, da so vsaj od 14. stoletja dalje Koper, Izola in Piran tudi na gos- podarsko-administrativnem področju delovali kot svoje- vrstno usklajena enota, saj so vsi trije tudi v kasnejšem času imeli za osnovo preračunavanja votlih mer oljčno libro (0,52 1), in sicer vzporedno z beneško oljčno mer- sko libro (0,64 I), uveljavljeno v vsej Beneški republiki, tako da se je večina večjih vmesnih mer do urne, de- janskih in zgolj obračunskih, skladno z določili davč- nega sistema ujemala tako z domačo kot beneško os- novno mero. WINE MEASURES AND TAXES IN NORTHWESTERN iSTRA DURING THE VENETIAN REPUBLIC PERIOD Darko DAROVEC Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 18 e-mail: darovec@zrs-kp.si SUMMARY The present contribution presents the north Istran wine growing and trade through the perspective of the Venetian tax system, where the assessments from the sphere of metrics play a particularly important part, as only through definition of separate units of measures for wine can we get a fairly accurate picture of the former extent of production and trade with wine. Namely, measures used to change through time, which is perhaps best illustrated by »amphora«, a measure that in antiquity comprised about 25 litres; in the Venetian period it ranged', according to some records and statements, even between 518 and 685 litres which, however, was also conditioned by the tax system, the same as in respect of other wine measures, which were subject to various measure ratios in separate places. Front this very fact it follows that at least from the 14t!l century onwards the towns of Koper, Izola and Piran functioned as a uniquely adjusted economic-administrative unit in the sphere of units of measure. For each amphora of wine exported to Venice, the ?4f?) century Istrans were liable to pay about 2 ducats (I ducat at that time - 3.1 liras = 62 solidi) in tax, and from 1383 additional 30 solidi. On the basis of the record from 1313 that the tax on I urn of wine exported to Friuli was 8 solidi, with the average price of 1 urn of wine varying between 20 and 30 solidi, we can infer that the tax on sold wine totalled from 20 to 30% or that in view of the amount of tax the ratio between amphora and urn (approx. 65 litres) was 1 to 8 in the 14th century northern Istra. Herkov (1985, 471-475) states a number of records as to how many smaller units or litres I amphora was supposed to comprise. In the 16th century, two different amphorae were in use, one for the wholesale and one for the retail of wine. The first was supposed to hold about 685 litres and the latter some 600 litres of wine, which was relative mainly to the tax system and the amount of tax. In the last quarter of the century, I amphora measured 600 litres according to the official records, where I amphora comprised 56 Venetian secchios (about 10.7 litres); I secchio was divided into 4.125 bozzas, while the Venetian urn comprised 6 secchios (around 65 litres). The secchio, however, was similar as the amphora one of the major tax units of measure that in view of the type of tax clearly varied from place to place a great deal in their size. For a more integral picture concerning the production and trade with wine in northwestern Istra during the Venetian Republic period, which was certainly the most profitable area in the sphere of wine growing and trade in the former Venetian istra, the complexity regarding smuggling of these goods is also dealt with in the treatise, for the fact is that due to the fairly restrictive Venetian tax policy wine smuggling surpassed the »legal« trade, particularly to Carniola and Friuli, even by as much as twice. Key words: Vinegrowing, wine trade, production, taxes, smuggling, Istra, XVI th-XV!ll th cent. 528 ANNALES • Ser. hist. socio!. • 10 • 2000 • 2 (22) Darko DAROVEC: VINSKE MERE IN' DAVKI V SEVEROZAHODNI ISTRI V O B D O B J U BENEŠKE REPUBLIKE, VIRI iN LITERATURA AMSI - Atti e Memorie della Societá Istriana di Arche- ologia e Storia Patria, Poreč 1884 AST - Archivio di Stato di Trieste (Državni arhiv v Trstu). ASV - Archivio di Stato di Venezia (Državni arhiv v Be- netkah), AS V. DAPD - ASV. Deputati, ed Aggionti sopra la Pro- visión del Denaro Pubblico. ASV. SM - ASV. Senato Mare. BCT - Biblioteca Civica di Trieste (Mestna knjižnica v Trstu). CAP. DAC. - Capitoli per li Pubbiici Dazj della Camera Fiscal di Capodistria, formati Dal Magistrata Ec.ce!- lentissimo De' Deputati, ed Aggionti sopra la Provisión del Dinaro, ed approvati Dall'Eccellentissimo Senato, Benetke 1759, 1774, 1790, 1795 (v: ASV. DAPD, 690, 699; PAK. PA. Stampati). LD- PAK. PA. Kodeksi, XIV. Liberdacii, 1588-1791 Leggi (1683) - Leggi, Decreti e Terminazioni del Ser.mo Magg.r Cons.o etc., Concernenti il buon gouerno del- l'lstria. Valerio Da Riva, Pod.ta e Cap.o di Capodistria. (BCT). Leggi (1757) - Leggi Statutarie per il buon governo della Provincia d'lstría, Deiie Comunitá, Fontici, Monti di Pietá, Scuole, ed altri Luochi Pii, ed Offizj della me- desima. Lorenzo Paruta, Podesta e Capitanio di Capo- distria. (PMK). M/ - Označevanje arhivskih enot po Inventarju F. Ma- jerja (1904) irt številki mikrofilmskega posnetka v: AST. Antico archivio municipale di Capodistria (Stari koprski občinski arhiv). PAK. PA - Pokrajinski arhiv Koper. Piranski arhiv. PMK - Pokrajinski muzej Koper. ReL - Relazioni del Podesta e Capitani di Capodistria, v; AMSI, 6-8/1890-92, 10/1894, 13/1897. SM - Senato Mare (1440-1797), v: AMSI, 7/1891, 9/1893, 11-17/1895-1901. SMi - Senato Misti (1332-1440), v: AMSI, 3-5/1887- 1889. STKP -"Statut Kopra; objava: Statut Koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668 (Lo statuto del comune di Capodistria del 1423 con le aggiunte fino al 1668). Za objavo priredil L. Margetič, Pokrajinski arhiv Koper - Center za zgodovinske raziskave Rovinj, Koper-Rovinj, 1993. STPI - Statut Pirana; obj ava: Pahor M., Šurnrada j. (1987): Statut piranskega komuna od 13, do 17. stoletja. Ljubljana, SAZU. Senussi, B. (1887): Commissioni dei dogi ai podesta veneti nell'istria. AMSI 3, .3-109. Bemissi, B. (1928): Ragguaglio delle monete, dei pesi e delle misure per servire aila storia delle nostre province. AMSI, 40, 227-236. Darovec, D. (1995): Vinogradništvo in vinarstvo kot po- glavitna gospodarska panoga v severni Istri v obdobju Beneške republike. V: Dežela refoška. Vinogradništvo in ... vinarstvo slovenske Istre. Knjižnica Annales 10. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 121-140. Darovec, D. (1998): Proizvodnja oljčnega olja kot osrednja gospodarska panoga slovenske Istre v pretek- losti. Koper, Glasnik ZRS Koper, 36-49. Gestrin, F., Mihelič, D. (1990): Tržaški pomorski promet 1 759/1 760. Ljubljana, SAZU. Herkov, Z. (1971): Mjere Hrvatskog primorja s osobitim osvrtom na solne mjere i solmi trgovinu. Rijeka, Poseb- no izdanje historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu, 4. Herkov, Z. (1978); O istarskim šupljim mjerama od kraja XVIII do polovice XIX stolječa. Rijeka-Pula, jad- ranski zbornik, 10, 353-392. Herkov, Z. (1985): Dodatak uz stare mjere Hrvatskog primorja i Istre. Rijeka-Pula, jadranski zbornik, 12, 459- 521. Kandter, P. (1855): Indicazioni per riconoscere le cose storiche del Litorale. Trst. Mihetič, D. (1989): K osvetlitvi nekaterih votlih mer srednjeveškega Pirana. Ljubljana, Kronika, 27, 1-2, 22- 2 6 . Mihelič, D. (1995): Vinogradništvo in vinska trgovina na srednjeveškem piranskem območju. V: Dežela refoška. Vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre. Knjižnica Annales 10. Koper, Zgodovinsko društvo za južno Pri- morsko, 99-120. Scottoni, G. F. (1773): lllustrazione dei pesi et delle misure di Venezia. Tavole tre. Benetke. 529 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 10 • 2000 • 2 (22) Darko PAROVEC: VINSKE MERE tN DAVKI V SEVEROZAHODNI ISTRt V O B D O B J U BENEŠKE REPUBLIKE, 519-530 Bas-Silen. Posoda iz nekropole Mrtvilo na otoku Vis, Izdelek aleksandrijskih delavnic (1. st po, n. St.). Najditelj prof. Miro Katic. Na tem mestu objavljamo z ljubeznivim posredovanjem prof. dr. Zdenka Brosica. Bas-Silen. A vessel from the Mrtvilo necropolis on the island of Vis. Product of the Alexandria workshops (1st century AD), excavated by Prof. Miro Katic. Published herewith with a kind intercession of Prof. Dr. Zdenko Brusic. 530