St. 272 s utovili (tentu curam ceo m ptsno V Trstu« v Četrtek 16. novembra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLV!I Izhaja. Izvzemii jftfteljck/ Asiškega it 20, 1 nJditropje pisma se ne sprejd^fejo, r Anton Gerbec. — La/ zcaSa za mese: L 7.—, Za Inozemstvo mesečno 4 X^jutraj. Uredništvo: ulica sv. Frančiška pošiljajo uredništvu. Ne rankirana ^aiajo. Izdajatelj in odgovorni urednik nosi Tisk tiskarne Edinost Naročili**-pol leta L 32.— in r»io.letr ' elefon uredništva Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglas^ naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica svk Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57, Odmevi fašistovskega prevrata v Istri Zadnje dni minulega meseca., ko so fašisti zasedli večino uradov v državi ter se na ta način dejansko polastili vlade, so bile poleg drugih uradov Julijske Krajine zasedene tudi vse slovanske občine v Is tip izvzemši eno ali dve. Zastopniki domačih ali pa sosednih fašistovskih zvez so se pojavili v občinskih uradih, razpustili obč. za-stope in imenovali izredne komisarje, katerim so naložili, da tekom 24 ur obvestijo obč. zastop o izvršenem razpustu- Tako se je dogod io v Dolini, Dekanih, Marezi-gah, Klancu, Materiji in drugod. To povsem nezakonito stanje pa je trajaleh izključencev, drugi je g. Albin Šiškovič iz Črnega kala. morali tudi vse dolgove in pripetilo se jim bo mogoče tudi še kaj hujšega. Izjava, diktirana cxi g. podprefekta, se glasi doslovno v prevodu tako-le: «Obč. zastop v Dekanih, obveščen po županu, da so nekateri zastcpn:ki narodne fašistovske stranke pozvali občinski zastop. naj odstopi, protestira proti takemu pctštopanju, ki bi moglo pokazati Dekane nasproti drugim istrskim italijanskim(!) občinam kot prot'naredno občino in uporno zakonu in državni oblasti, svečano izjavlja, kskor je že pokazal ob priliki aneksijske slavnosti m v drugih slučajih, da občina dekanska je in se čuti popolnoma lojalno ket italijanska občina in da njena uprava je ne. še tri druge učne moći iz dekanske ob- čine- Druga «ri*otidržavna» dejanja, ki sta jih zakrivila izključena obč. zastopnika so pa« ta-le: predlog v občinski seji za dvojezično uradovanje občinskega urada; protest proti ustanovitvi italijanske šole za slovenske otroke in proti nabiranju podpisov podJpi-ranemul z grožnjama, da bodo izgubili službo oni, ki niso hoteli svojih otrok vpisati; predlog za pristop občine Dekani k snujoči se županski zvezi v Istri; pritožbe proti občinskemu zdravirku ter predlog za premestitev istega iz vasi Dekani v Črnikal, t. j. iz periferije v središče občine. Vsi ti predlogi so bili enoglasno sprejeti; zadnji in bo tudi v bodoče vedno kazala največje predlog pa je še vsak obč. odbornik ute-spoštovanje do zakonov in vlade. Ako pa meljeval na tako obteževaien način, da je se je mogel drugje razširiti drugačen pojem bUa «obsojenih krivcev* ne lahka naloga, " " 1 * 1 s- 1.21 _ x---VS0 te pritožbe omiliti v sprejemljiv pred- log. (Dejstvo pa je. da se učitelj Medvešček ni pokazat nikdlar kot protidržaven element, nasprotno je imel n. pr. o priliki aneksijske slavnosti v Dekanih s&avnostni govor v slovenskem in italijanskem jeziku. Tako je tudi njegova zasluga, da se je 4. t. o namenih in duhu občin-e, je bilo temu edino krivo obžalovanja vredno in nepre* vidno obnašanje nekaterih članov zastopa, obnašanje, ki ga vse prebivalstvo odločno zavrača in za katero noče in ne sme prevzeti odgovornosti. Da se pa ta potrditev pokaže, kakršna je fcuidi v resnici, in sicer kakor pristna ma- m. proslaviHa tudi v Dekanih obletnica rrifestacija čustev in dobre vere zastopa, daje občinski zastop svojemu županu na. log, da zahteva in sprejme v teku 24 ur odpoved omenjenih njegovih članov, izjavljajoč že sedaj, da v slučaju, ako se županu ne posreči izvesti tega naloga, odstopi celotno v znak protesta ter da svojemu odstopu odlkrit poraen vdanosti vladi in italijanski domovini ter obenem pomen zmage n spomin neznanega vojaka)- SimptomatiČno pri odstranitvi učitelja je tudli to, da je kcij drugI dan. t j. 8. t. m., prišel v Dekane učitelj, seveda Ital'jain. Prejšnji potovalni učitelj italijanščine na šolah Dekani - Sv. Anton je sprejel začasno, dokler ne bo imenovana nova učiteljica, razred odstavljenega učitelja, tako da sta sedaj v Dekanih drva razreda čisto itali- obsojenja vseh onih. k? na katerikoli način janska in le eden slovenski, ca katerem se skušajo manjšati njuno avtoriteto in njun ugled*. Dne 7- t. m. je bila sklicana izredna obč. seja in na njej je bila tudi sprejeta ta izjava. le da se je protestni stavek proti fašistom nekoliko ublažil. z ozirom na ono znano okrožnico ministrskega predsednika. Glasovalo je zanjo razen enega vseh 17 navzočih odbornikov, ki so s tem vrgli iz svoje srede dva tovariša, dolžeč ju obenem tudi vseh c.nih težkih obtožb. ki j'h vsebuje izjava. V resnici pa so izvršili le nezakonitost, ker občinski zastop nin^a pravice odstavljati svojih članov. Tudi jih nima pravice soditi in obsoditi, najmanj pa* ako ruti ne ve, ali so te pavšalne obtožbe tudi resnične. Za tak posel so pač poklicana sodišča, kar mora vedeti vsakdo, pred vsem pa še oni, ki je občinski svetnik. S tem svojim proshilim činom je večina občinskega zastopa v Dekanih pokazala le svojo nerazsodnost m neznačajnost, lastnosti, ki je z njimi računal in, ka-lor smo videli, uspešno tudi podprefekt iz opra. ko je stavil take pogoje. Občinski eastop je le v toliko nekriv pri vsej tej sra- pa tudi poučuje italijanščina kot predmet. Sicer pa je ta prememba v smislu in naravna posledica one resolucije, ki jo je sprejel cbč. zastop v Dekanih. Ti najnovejši dogoditi v Dekanih so na videz lokalnega značaja, v resnici pa se kaže tu prst sistema, ki se uveljavlja povsod v Istri že več let, četudi ne v tako razgaljeni obliki, kakor ga vidimo v teh zadnjih primerih. Je to dobro« preračun j cn in širokozasno-van sistem ,kt sa je izbral Dekani koi svojo prvo postojanko, cfta na njej poskuša svoj življensko moč. Da je ta naša trditev resnična, nam dokazujejo Marezige, kjer se ta sistem tudi že uveljavlja. Naša dolžnost kot glasila Jugosiovenov tega ozemlja je, da ta sistem najodločneje m javno obsodimo, dla v imenu poštenosti protestiramo proti njemu ter da opozorimo nanj tudi vse naše poslance, da napravijo proti njemu najener-gičnejše korake pri vseh mštancah-ki so jim dostopne. Obenem.' pa moramo tudi grajati in obsodfti večino obč. zastopat in druge naše ljudi v Dekanih, ki so s podpiranjem tega sistema ravnotako kakor njegovi idea-torji krivi na njegovem uveljavljanju. Madridu, Aliotti baron Kari, poslanik v Tokiju, Marchetti Ferraaite. poslaniški svetnik, vpokojeni. De Martino Jakob, poslanik v Londonu, premeščen v Tokio r Tomasi della Torretta m^k*7 Peter imenovan za poslanika v Londonu; Romano Avetzzana baron Camillo, poslanik v Parizu; De^ ^ s sari conte Aleksander, poslanik v Berlinu; Paolucci de CaJbokli markiz Rajner. poslanik v MadrkJu; Gaetano don Geravaz'j, poslanik v Washingtonu. Sprejeta je bila obenem dlemasaja dosedanjega poslanika v Washingtonu Roiandi-Riccija in poslanika v Berlinu Frassatija. Oddaja telefona zasebnim podjetjem in uslužbenci RIM. 15. Povodom sklepa vladie, da se telefon odda zasebnim podjetjem, je nastalo med telefonskimi uslužbenci precejšnje vznemirjenje, ki ga je povzročila predvsem bojazen, da bi znali priti uslužbenci spričo take izpremembe v imenovanem obratu ob vse gmotne pridbbitve, kater h so bili deležni do sedaj kot državni nameščenci. Pred kratkim je imela zveza telefonskih uslužbenev zborovanje, na katerem je sklenila, da se bodo njeni člani upiral* vsakemu poskusu odprave pridobljenih pravic telefonskih nameščencev- Obenem zahtevajo v svojem sklepu, da naj država, ako že hoče dia/ti iz rok upravo telefonov, upošteva predvsem svoje nameščence, kateri bi mogli potom svojih zadrug brez vsake škode za obrat sami prevzeti državne telefone v svojo režijo. Na dirugi strani pa je imelo tudi udruženje telefonskih naročnikov svojo zborovanje, na katerem so sprejeli resolucijo z zahtevo, da mora telefon preiti v roke tistim, ki so najbolj prizadeti, t. j. naročnikom samim. Jugoslavija Narodina skupščina — Izjave zunanjega ministra o solunskem pristanišču BELGRAD, 15. Plenarna seja narodne skupščine je bila predvčerajšnjim ob 16. otvorjena. Po končanih formalnostih je med drugim skupščinski predsednik naznaml, da je finančni minister zbornici predložil načrt zakona o odobrenju zaključnega obračuna državnih dohodkov in izdatkov za proračunsko leto 1923. Zakonski načrt je odkazan finančnemu odboru. Sledili so odgovori ministrov na razne interpelacije. Minister zunanjih zadev dr. Momčilo Nričić je odgovarjal na interpelacijo posl. Cirkoviča glede solunskega pristanišča. Minister zunanjih zadevne izvajal: Obisk ministra zunanjih zadev kraljevino Grške g- Politisa je bil velike koristi, ker je bila dlana pril&oa, da se je izmenjalo stališče odgovornih faktorjev obeh držav z ozirom na položaj, ustvarjen po turških zmagah v Mati Aziji Dosežen je b;l sporazum v vseh gotovih vprašanjih, ki zadevajo akcijo obeh držav. Dosežen je sporazum glede ureditve medsebojnih gospodar-sk*h odnošajev. v najkrajšem času prične pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, dosežen je sporasum, dai se konvencija izza leta 1914., ki je bila dtefinitivao sklenjena med kraijenrno Srbijo in Grško in podpisana, a ne ratificirana, čim prej ratificira. Po tej kcjnvenc'ji odstopa Grška Jugoslaviji del solunskega pristanišča, na-zvanega srbsko pristanišče. Ta del solunskega pristanišča je po konvenciji iz leta 1914. smatrati kot sestavni del teritorija kraljevine Srbije, a sedaj kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev in sicer v a đm'.ni- v stike s Stojanom Protičem. Tekom včerajšnjega dneva so posetili parlamentarne klube opozicije, dia. bi se dosegel sporazum med opozicijo in Hrvatskim blokom. Današnji jutranji belgrajski listi javljajo, da so opoz;icionalne parlamentarne skupine na tem prvem sestanku zahtevale od hrvatskega bloka, da jasno in striktno opredeli svojo taktiko in poda jasno izjavo, n* podlagi katere bi bil zagotovljen skupni nastop opozicije s Hrvatskim blokom. O-pozicija je zastopnikom jasno povedala, da se drugače ne more vezati z blokom, ker ima že dovolj skušenj. C pozieionalni poslanci zahtevajo tudi, da dr. Drinković predloži generalno pooblastilo Hrvatskega bloka za pogajanja in razgovore. Prvotne vesti, da je dr. Laginja prispel v Belgrad z naomenom, da se v imenu bloka pogaja z vodilnimi pelifki, so bile v toliko netočne, ker je prihod dr. Laginje v Belgrad povsem drugačnega značaja. Dr- Laginja vodi z zunanjim m .nistrcm pcsveiovanja o razmerah na Reki in o reški razmejitveni komisiji. Konferenca o reški državi BELGRAD, 15. V zunanjem ministrstvu ie bila v torek daljša konferenca o reški državi in njeni razmejitvi Konference so se udeležbi: Zunanji mirvister dr. Ninčić. pooblaščeni minister Nešič, dr. Matko Laginja kot član paritetične komisije in poslanci dfr. Angjelović, Kučić, Nastan Petrovič in Trifunovič. Krepitev Male enteute. BELGRAD, 14. Jugoslovanski poslanci, ki so obiskali bratsko čehoslovaško republiko, so se vrnili v dotnovino polni navdušenja. Listi so polni dopisov posameznih poslancev, ki opisujejo svoje vtiske iz Čehoslovaške, kjer so mnogi našli svoje soborce še iz vojnih in predvojnih časov. Obisk jugoslovenskih poslancev v Pragi je samo nadaljevanje prejšnjega skupnega dela v novih razmerah, je člen v reviji, ki ni še do konca skovana, a se kuje z vs>o> vnemo in vztrajnostjo. Zanimiv je v tem oziru članek, ki ga je napisal za «Preporod» predsednik čehoslovaške zbornice František Tcsmašek. Tomašekovo ime Je debro znano iz zgodovine ustvarjanja čehoslovaške republike in odlično mesijo, ki ga zavzema med čeho-slovaškimi politiki da>a njegovim besedam še večji pomen. «Velik je pomen obiska skupščinarjev kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev na Čeho-slovaškem — pravi Tomašek — tako velik, da bi se bil moral izvršiti že prej. Toda spričo toliko nujnega in neodložljivega političnega dela v vseh državah po osvoboditvi, se je moral ta obisk odložiti vse do četrtega leta po vojni Zakaj je bil tla obisk tako umeven, zakaj so člani skupščias prišli k nam, kakor tudi zakaj bomo mi čnoslovaški poslanci prihodnje leto obiskali Belgrad, na to nam dajo najboljši odgovor že stoletne vezi Čehov m Slovakov na eni in Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi, kakor sem že skušal očrtati v svojem pozdravnem govoru dne 28. oktobra t. I. v dvorani naše Čehoslovaške narodne skupščine. To so bile najtesnejše politične vezi neposredno pred vojno, ieloom vojne in po vojni, ki so naroda obeh držav še bolj zbližale, naravnost spojile. Še pred vojno je sedanji predsednik naše republike dokazal v veleizdajnižkih procesih zagrebškem in dunajskem, da tudi «nostra res ^agitur» (da gre tudi za našo stvar). Tekom vcjue so delali naši in vaši voditelji v revolu-cijski borbi v inozemstvu roko v roki; v av-strijikem parlamentu so naši in vaši poslanci nastopali v isti bojni vrsti in skupno so podirali Avstrijo, — z eno besedo: vaša borba je bila tudi naša, naša zmaga je bila tudi vaša! Po vojni sta obe državi na mednarodnem forumu nastopali paralelno; davna vez src in skupni interes so privedli do sklenitve zavezniških dogovorov, do nedavnega sestanka po- fehoslovaSka Pozdravi jugoslovenskih poslancev Čeho* slovaški republiki PRAGA, 14. «Prag er Presse» objavlja s toplimi uvodnimi besedami pisma nekoliko jugoslovenskih poslancev, ki so se udeležili obiska v Pragi. Naj jih posnamemo le par: Dr. Edo Lukinic, predsednik skupščine, piše: «Še vedno se nahajam v svečanem razpoloženju onih dni in pod mogočnim vtiskom tega, kar smo doživeli v Čehoslo-vaški republiki. Že od prej mi je bilo znano. da zavzema češki narod po svoji organizaciji in disciplini prvo mesto med vsemi Slovani Da pa se ta očividna sposobnost kaže na vsakem koraku in da so postale nijeme dobrodelne posledice, posebno po osvoboditvi in zedinjenju čehoslovaškega naroda v vsaki smeri tako vidne, to je prekosilo moje pričakovanje. Čehc-slovaiški narod ve, kaj pomeni samostojna država in zato dela z vsemi močmi, da jot ohrani, dogradi in utrdi. V tej državi je kakor v pravi kulturni skupnosti vsem zajamčena popolna svoboda za popoln razvoj v vsaki smeri in zato mora vsak čehoslovaški državljan brez razlike- to državo res ljubiti, spoštovati in podpirati. Naši1 čehoslovaški bratje so bili vedno prežeti pravega slovanskega diuha, in to smo čutili posebno mi, poslanci narodne skupščine kraljev'ne Srbov* Hrvatov in Slovencev, predvsem pa moji tovariši, ki so se sedaj prvič nahajali na Čehoslovaškem Mi smo globoko ginjeni našli pri vsakem svojem koraku ono toplo prisrčnost in bratska čustva, s katerimi nas spremlja ves narod, kot odraz onih globoko in iskreno občuten h vehkih slovanskih misli in čustev. Demokracija in Slovanstvo, to sta dve ideji, ki sta nas pozdravili v bratski Čehoslovaški. Napredek republ'ke na kulturnem in gospodarskem polju je splošno znan in ni za nas samo poučen, temveč nas je navdal kot zveste zaveznike in brate s čustvom zadoščenja in veselja. Naši interesi so tako tesno spojeni, da pomeni vsak napredek naših zaveznikov t adi za nas upanje in gotovost in da še naše zavezniške in bratske strativnem in carinskem oziru. Dosežen je glavarjev obeh držav, do konferenc predsed- Italija Nameni nove vlade glede novih pokitajm RIM. 15. Kakor se zajtrjuje, je začel magister za osvobojene dežele, čim je stopil na svoje mesto, takoj proučevati vprašanja, ki se tičejo anektirane ga ozemlja. Vsled Redavn;h izprememb v osrednjem uradu za nove pokrajine, ki so nastale vsded odstopa sen. Salate, se je najprej mislilo, da se posli jtega urada ne bodlo mogli porazdeliti med posamezna mnrštrstva do 31. t, m., kako* >e bilo prvotno določeno. Sedaj pa se žago*, savija, da bo do novega leta dokončana tudi ta »revolucija*. Kakor nagiašafo tukajšnji listi, name* rwa ministrski predsednik sestaviti čim prej poseben odbor, ki ima stopiti na me-rto razpuščene osrednje svetovalne kami-gafe ki kateremu bo poverjena proučitev vprašanj, ki «e tičejo novih pokrajin. Temn odboru bo baje odmerjen zelo kratek rok fta izvrSitev poverjene mu naloge Do sedaj ni bil še imenovan novi predlsednik med-ministrstvene komisije za tržaški promet, zatrjuje pa se, da bo to imenovanje v kratkem izvršeno. Kar se tiče uvedbe italijanskega občinskega in pokrajinskega zakonika v anektirane dežele, se zatrfuje, da se bo to zgodMo z novim letom. Toda omenjeni zakon ne bo raztegnjen na nove pokrajine tak, kaktšen je, ker ima vlada namen upoštevali že obstoječe ustanove, izmed katerih se bodo nekader« ohranile. Ministrski predsednik Mussolini je paslai prefektom v Trstu, Tri-dentu in Zadru okrožnico, v kateri jih je opozoril, naj bodo pripravljeni na to, da bo italijanski občinski in pokrajinski zakon iz-premenjen v gori omenjenem smislu. Spremembe t dfplomatični službi RIM. 15. Sestavita so se odredbe, ki prinašajo sledeče spremembe v diplomatični službi; Sforza conte Kari, poslanik v Parizu. Fasckrtti baron Kari, poslanik v dal-je tudi sporazum glede izboljšanja in olajj&ave železniškega prometa med Solunom in Jugoslavijo. Kar se tiče pojstopanja Grške napram jugOslovenskim podanikom in jugoslovanskim manjšinam v Grški, znači obisk zunanjega ministra Politisa znaten uspeh-Storjeni bodo vsi diploanatieni koraki, dia se dosežejo povoljni rezultati. Ponavljajo se pritožbe vojakov, da se jim kršijo pravice, zajamčene po mednarodnih pogodbah, ki so tudi obvezne za Grško. V razgovorih s Politisom je bilo ugotovljeno, da so se dogodile kršitve glede zaščite narodn h manjšin in je bilo dogovorjeno, da se obe vladi v bodoče, medsebojno opozarjate na vse pritožbe in da jih sporazumno uredite. Zunanji minister je svoja kratka izvajanja zaključil: «Sporazum bo vsekakor zelo u-godno vplival na razvoj medsebojnih dr-žbvq% odnošajev»• Interpelanl Cšrkovic se je z odgovorom ministra zadbvoijtl ter v krajšem govoru navajal nekatere pritožbe jugoslovenske narodne manjšine na Grškem. Zunanji miniister je dalje odgovarjal kratko na interpelacijo poslanca Andrije Radovića glede mej v Prekmurju. Zunanji mmister je kratko izjavil, da je poročilo iz Pariza gledle končne ureditve mej v Prekmurju popolnoma resnično. Po končanih interpelacijah je zbornica prešla k debati o zakonskem načrtu glede vojne odškodnine. Govorila sta poslanec Moskovljevič (zemljorad.) in poslanec Mihajlo Popovič (dem.). - Ob 20. je bila seja narodne skupščine zaključena. Ptfhod hrvatskega Moka ▼ Belgrad BELGRAD, 14. Včeraj so dospeli v Belgrad zastopniki Hrvatskega bloka posL dr. Dinković, posl- Predavač in posl. dr. Kr-ojevič. Nameravajo voditi več dni trajajoče razgovore z opozicionalnimo skupinami in z dtemokratsko skupino Ljube Davidovima. Zastopniki bodo skušali tudi uriti oika vlade in ministrov vnanjih stvari. In kaj ^e sedlaj bolj naravno, nego da sta se sestala tudi oba parlamenta, ki kot orodje demokrat stva obeh držav te prijateljske vezi še bclj podčrtavata in še bclj poudarjata. — Toda tem ni še izčrpan značaj tega političnega obiska. Po ugotovitvi, da je s takimi obiski dana možnost bclj praktičnega širjenja obstoječih vezi, tem bolj, ker je že izvoljen medparlamen-tarni pripravljalni odbor, pravi Tomašek: Vsako zbližanje posameznih članov Male ea-tente pomeni krepitev Male entente kot celine. Ne dvomim, da bo prej ali slej prišlo do vzajemnega skupščinskega obiska med Romunijo in našima državama. Da so se sedaj obiskali najprej tisti, ki so si najbližji in ki so se že prej obiskavali, je povsem naravno. In ravno tako naravno je, da pomembne naloge, ki se tičejo konsolidiranja razmer in zajamčen^a miru v Srednji Evropi — naloge, ki pripadajo MaK enfenti — same države Male entente do-vedejo dotlej, da se vzajemne vezi vseh njih še bolj ojačajo, okrepijo in razširijo. Nevarnost, (ki je po razsuhi Avstrije, prisilita države Srednje Evrope, da se složno borijo proti poizkusom restavracije Habsburžanov, z ozirom na razmere na Madžarskem, bo še nadalje silila države Male entente, da pazijo in da bodo na straži. Jaz sem osebno prepričan, da se države, katerim je na srcu konsolidacija in miren razvoj razmer v Srednji Evropi,Čahko samo vesele temu sestanku, ki je imel pred očmi miroljuben cilj. Tiste države, katerim je ta mirni razvoj v Srednji Evropi trn v očesu, in ki se še vedno ne morejo pomiriti z neizogibnim dejstvom^ da je tuji tiraniji ki je pritiskala narode Srednje Evrope s svetovno vojno in mirovno pogodbo narejen konec, tiste države so. seveda, spremljale prijateljski sestanek naših parlamentov v Pragi z zlobnim in n e navi dnim očesom.* Bolgarska Žalne manifestacije za žrtvami vojn. SOFIJA, 15. Po vsej državi so se vrSile žalne manifestacije za žrtvami zadnjih treh viojn, ki «o, pripravljene in napovedane od prejšnje vlade, končale s katastrofo za Bolgarsko. L olj utrjuje vezi*. Minister prof. Ljuba Davklovič piše: «Odnesli smo s Čehoslovaškega mogočne vtiske. Videli smo, da smo vezani ne samo po skupnosti interesov, temveč tudi po bratskih čustvih. Veselo sem bil presenečen po napredku zavezniške države, ki se razvija zelo hitro v vseh smereh. Na Čehoslovaškem se lahko naučimo marsikaj koristnega in dobrega. Posebno dobro bi bilo. ko bi naši poljedelci večkrat ob'ftkali to zemljo in se tam delj časa mudili ter ss učili od čehoslova£k'h poljedelcev, kako so mora delati in živeli. Po mojem trdnem prepričanju se mora zavezništvo s Čehoslovaško z vnemo gojiti in še bolj poglobiti. Biti hočemo zvesti in vneti1 branitelji izrekai; ^Zvestoba za zvestobo*, ki ga je treba še razširiti v: «Brat-stvc? za bratstvo*. Kot človek, ki se predvsem bavi s kulturnimi vprašanji, sem se predvsem zanimal za razvoj čehoslovaške kulture in sem bil presenečen nad uspehi na tem polju. Veselim se prihodnje priložnosti, ko bom mogel zopet obiskati Cehoslovaško». Poleg pisem Marka Djuričiča, predsednika rad kalnega kluba, Antona Brandtner-ja, socialista, ki opisuje z največjim navdušenjem dneve v Pragi in pravi, da bi moral biti1 skupni izlet demonstracija enotne fronte nasproti inozemstvu, Petra Fili-povića. op ozk ion al nega srbskega agrarca, Štefana Dcbnika, zastopnika slovenske samostojne kmetske stranke in drugih, je posebno z3iiiim;.vo pismo bosenskega muslimana Sahiba Korkuta Efendije, ki piše med drugim: «Mene je najbolj privlačila čehoslovaška vas. Največji, vtisek je naredil na me «Sokolska Dum» v neki majhni vasici v bližini Kraljevega Gradca. Posebno me je zanimalo čehoslovaško zadružništvo. Sedaj sem dobil o Čeh h povsem drugačno mnenje, nego sem ga imel poprej, sodeč po čeških uradnikih v Bosni. Miislil sem, da so samo praktični- ljudje, sedaj sem pa videL da imajo tudi globoko dušo rn srce. Žal ml je bilo, ko sem moral opaziti, da smo posebno mi bosensko - hercegovrnski muslimani tako malo znani med Čehi. To nepoznavanje gre tako daleč, da je celo neki list pisal o meni, «da sem izrazit orientalski tap». Gotovo so videli na meni le turban. Mi bosenski muslimani, potomci starih Bogomilov, smjo najbolj čisto jugoslovensk« pleme na Balkatnu in tudi najbolj primeren element za pomirjevalno delovanje*. Francija. «Temps» o začasni trgovinska pogodbi med Italijo in Francijo PARIZ, 15. O na novo sklenjenem fran-cosko-ital i jamskem trgovfnsk-em «modusu vivendi* pravi «Temps». da dovoljuje dio-bra predvidevanja za bodočnost, in sicer a treh vid kov. Na podlagi začasne „se bu morala izdelati definitivna trgovinska pogodba, ki bo pospeševala razvoj itafjan-sko-francoske trgovine, obenem pa tudj utrdila politične odnošaje med obema dr- Ižavama, na katere okrepitev gospodarstva nih zvez ne more imeti drugega nego ugoden vpliv- EDINOST* V Trsta, dne 16. novembra 1922- Sforza bo zapustil Pariz t soboto PARIZ, 15. Grof Sforza bo zapustil Pariz ter se povrnil v Italijo prihodnjo soboto obenem z dosedanjim tajnikom poslaništva kom. Gallijem. ki je imenovani za zastopnika Italije v Jeruzalemu. Novi tajnik ita-irjanskega poslaništva v Parizu kom- Va-nu te ili je prispel semkaj včeraj. Nemčija Novi nemški poslanik v Rusiji gro! Btfock-dorii - Rantzau — Dva pomembna govora BERLIN, 14. Za nemškega poslanika v Moskvi je bil imenovan grof Brockdorff-Rantzau. Ob izročitvi svojih pooblasti predsedniku centralnega izvršilnega odbora sovjetske vlade Kalninu je imel nemški poslanik ta-La govor: »Gospod predsednik! V imenu državnega predsednika svoje zemlje imam čast, Vam izročiti pismo državnega predsednika, s katerem sem imenovan za nemškega poslanika pri ruski socialistični federativni sovjetski republiki-Ni mi treba posebej povdarjati, da se popolnoma zavedam resnosti in pomena moje naloge. Smatram se za počaščenega z zaupanjem svoje vlade, a za zaupa-nje ruske vlade bom iskreno hvaležen ki bom skušaT z vsemi močmi to zaupanje tudi upravičiti. Svoje znanje in svojo osebnost bom zastavil v to, da dokažem, da se je z rapaMco pogodbo začela nova dobai za nemški m ruski narod in s tein ne samo za Evropo temveč tudi za ves svet. Bili so časi, ko sta se ruski in nemški narod razumela, toča v škodo cbeh narodov so se njuna pc'Ji razšla. V težki preizkušnji, katero nam je dodelila usoda, smo se zopet našli pri skupnem dekiu Pošteno sodelovanje pozdravljamo z veseljem, naj prihaja s katere koK strani. Pomilovanje in oskrbmstvo odklanjamo. Samostojno in zavedajoč s« cilja bomo dielali skupno v vzajemnem za*, upanju, da ne ramo obnovimo, kar se je brezmiselno pcd^'o>, temveč tudi da damo človeštvu nove kulturne vrednote. V neomajnem zaupanju v bodočnost nemškega in ruskega naroda, brez katerega svet ne more okrevati, pristopamo k temu nvrnemu) delu, od katerega, nas no bo mogel nihče odvrnia Prosim Vas, gospod predsednik, za Vašo in ruskega naroda podporo pri tem delu». Predisednik Kalinn je na te besede takole odgovoril: «Čast mi je, da sprejemam od Vas pisma gospoda predsednika nemške države, s katerimi se akreditirate kot poslan k Nemčije pri ruski scciafetični federativni republiki ter Vas pozdravljam kot poslanika nam priiateljske nemške republ ke. Z velikim zadovoljstvom opozarjam na ta čas, ko so popclnoma in odločno vzpostavljeni diplomatski ednošaji med obema državama, m veseli me. gospod poslanik, da ste priprav tjeini začeti Vaše delovame v duhu zahteve časa ter interesu obe,i držav, da podata nemški in ruski naroa pr<>d) celim svetom dokaz o svojem «ese>~ brcnem zaupanju. Samo tako zaupanje more ustvariti podlago za resnične in prijateljske ednošajei in pokazati celemu ffve-tu edini pravi izhod iz težkoč in zmešnjav, katere je povzročila strašna in brezsm sel-na vojna. Pot prijateljskih odnošajev m gospodarskega zbližanja, katero sta ubrala nemški in ruski narod, je jasno začrtana-Ta pot bo ostala nespremenjena vKltub vsem vnanjian vplivom, slučajnostim in od-nošajem, ki bi se mogli razviti s strair o-beh narodov z drugimi državaaru. Trdno verjamem, da bo ta pot skupnega, mirnega In ustvarja jočega dela in delovanja privedla do resničnega blagostanja obeh držav. Trdno upam, da bodo vsi organi in zastopniki obeh vlad delovali lojalno v duhu rapallekega dogovora*. Wirth predložil predsedniku Ebertu ostavko kabineta: BERLIN, 15. Kancelar Wirth je predloži predsedniku države Ebertu ostavko svojega kabineta. Do tega je prišlo vsled oklepa socialistov, da nočejo sodelovati z ljudsko stranko v vladi Nasprotno kot se je fiplošno pričakovalo, ro namreč sklen'li socialisti na sinoćnjem sestanku, da ne bodo dovolili ljudski stranki vstopa v vlado. Za ta sklep stta štovali dve tretjini. Izjava, ki so jo pedali socialisti kancelarju, ne vsebuje utemeljevanj ter enostavno pravi, da socialisti nočejo vstopati v vladno koalicijo z ljuditko stranko. Kancelar je takoj obvestil vse načelnike strank, da pojd-e k predsedniku Ebertu predložit mu ostavko kabineta. Ebert je Wirthcvo ostavko sprejeL BERLIN, 15. Predsednik Ebert je sprejel ostavko Wirthovega kabineta. Vzhodno vpraianje Položaj v Carigradu CARIGRAD, IS Položaj je vedno kritičen, toda ne zelo težaven. Najbolj pereče je vprašanje policije in orožništva. Turki dolie orožnike zaveznikov, zlasti angleške, da prekorakajo svoj delokrog. General Harrington je izjavil zavezniškim generalom, da je prejel od svoje vlade navodilo ravnati v popolni solidarnosti z zavezniki Težko se pričakujejo sklepi konference v Lausanni. Ako se ta ponesreči, tedaj bo položaj v Carigradu silno težek. Upor na otoka Samosu. CARIGRAD, 15. Listom poročajo iz Smirne 13. t. m.: Prebivalstvo otoka Samosa se je uprlo proti grški vladi ter zahteva avtonomijo. Grška vlada je baje odposlala tja čete, da vzpostavijo red. Zagotovila Refet paše LONDON, 15. Agencija «Reuter» ima sledeče poročilo iz Carigrada: Pri včerajšnjem sestanku Refet paše z generali zaveznikov je bil prvi izredno spravljiv glede dogovorov za upeljavo turške uprave > Traciji. Obljubil je tudi, da turška žendar-merija ne bo delala več nikakih potežkoč v 15 kilometeirdki coni pri Čanaku. Nato je izjavil, da mu je bilo prišlo poročilo, da izdelujejo Angleži na Galipolskem poluotoku utrdbe in da je moral protest'rati proti takemu postopanju, ki ni v soglasju mudanjskim dogovorom. General Harrington mu je odgovoril, da se je poročilo najbrže nanašalo na gradnjo barak, ki so se postavljale rad: zime. Dodal je, da bodo Angleži strogo izpolnjevali svoje obveznosti kljub temu, da so Turki zagrešili že marši kak prestopek proti mudanjskemu dogovoru, ne proti besedilu dogovora pač pa preti njegovemu duhu. Ameriški opazovalci na konferenci ▼ Lausanni WASH1NGT0N, 14. Vnanje ministrstvo je izbralo za opazovalce na konferenci \ Lausanni Childo-a, poslanika v Rimu, Grew-a, poslanika v Bernu in admirala Bristol-a kot pristava. Potresni sunki se nadaljujejo LONDON, 15. Iz Santiaga poročajo 14. t. m.: Iz L a Ser-ene in Constil'iciona naznanjajo, da je bil tam potres, v prvem mestu fčnoči ob 21, v drugem cb 22'30. Cela raseibina je izginila LONDON, 15. «Daiiy News» poročajo iz Valparaisa: V Kar zalu, rudniškem središču, je silen pcaresni sunek povzročil* da je cela podzemska na^^lb^na 750 rudarjev z družinami popolnoma izg niia. Ziehrer umrl. DUNAJ, 15. Danes je umrl v 80. letu starosti znani komponist valcerjev Mihael Ziehrer. Vsled sedanjih razmer je v zadnjem čas« v skrajni bedi. svoje Kari živel javil, da je potni Ust veljaven le do leta 1903- m ne do 1905. Zato so dne 9. aprila Mussolinija zaprli in je ostal teden dni v prosluli ženevski ječi «St. Antoine», na kar so ga izročili te&sinskim oblastvom, ker ga kot političnega ubežnika niso mogli izročiti v Italijo. Šele 29. oktobra 1922., sedaj, ko je Mtassolinijeva zvezda zable-stela, je švicarska viadla razveljavila ukaz o izgonu proti Mussoliniju. Ti podatki iz mladosti Mussolini ja pričajo, da je bil mož bistre glave, neomajne vztrajnosti jeklene, vse tvegajoče volje, ki se ni strašila nobenih zaprek, niti ne skrajnega siromaštva in zaporov. In ta nekdanji «60cialni revolucionar« in «nevarni anarhist«, je danes na čelu vlade v monarhistični državi in svetovalec kralja. Kakor ironija usode se mora zdeti, da je mož, ki je nekdaj propagiral prevrat proti sedanjemu družabnemu in državnemu redu ter zrušitev monarhične oblike, danes prevzel nalogo, da bo dušil vsak upor proti državi. d!a bo pobijal revolucijo, ki jo je nekdaj sam proglašal. In to do še nedavno temu. Saj je bil pred paa* leti še ravnatelj glavnega socialističnega lista «Avanti» v Milanu. Ali naj mu očitamo nedoslednost? Ali naj mu oporekamo, da je vrgel kamen na svojo lastno minulost? Že Bismarck, ta veliki mojster v državniški umetnosti, je izjavil nekoč javno v nemškem državnem zboru, da je takozvana doslednost največji nedostatek državnika. Hotel je reči s tem, da državnik mora sled'ti razvoju dogodkov in njim primerno urejati svojo po-lit iko, ne pa da bi hoteL naj se dogodki razvijajo le po njegovi volji. Seveda je mislil Bismarck le na taktično postopanje, ker cilj njegov je bil nepremičen. In ta je bil: moč in vel čina Nemčije in nemškega naroda- In ta cilj je dosetgal — s kakimi sredistvi, to je drugo vprašanje — v toliki meri, da mu ga> ne bo zlepa vrednega naslednika. In urverjeni smo, da hohenzollern-ska Nemč'ja bi še danes obstojala, če bi bil v letu 1914. Bismarck vodil državno pol'trk o. Vedno je učil: ne pretrgujte vezi s Petr ogrado m! Tudi? Mussolini izjavlja. d!a njegov vel;ki cilj je: moč in veščina Italije. In za tsdej- nego oni italijanskega« «Mi smo — je rekel — prevzeli od italijanskega fašizma prav za prav le ime in intenzivno skrb za narodne tendence. Doč'm pa skušajo italijanski fašisti svoja stremljenja po narodni vzpostavi spraviti v sklaid z liberalno orijentacijo« se pa hočemo mi boriti za svoje cilje izključno na krščanski podlagi.» «Madžarski narod ne bo mogel — je na-glašal — premagati ne sedanjih ne bodočih težav. Sedanja vlada ne more postaviti deželi nikakega gospodarskega cilja in ne more ustvariti nikake vnanjepolitične orijentacije. Sedanji režim opira vso usodo nareda na prazne nade, pričakujoč pomoč od zapadia, doč'm je napram bedi v notranjosti popolnoma obnemogla in se le trdovratno sklicuje na okolnost, da tudi drugod beda ni nič manjša. Vsi tisti torej, ki se zaveda,70, da narod ne more obstajati brez gospodarskih in \manjepolit:čnih ciljev, da se morajo marveč opirati le na lastno moč, vsi ti vedlo, dai more le kapljica odločnosti n drznosti dosegati večje uspehe, nego pa celo morje razmišljanj in takozvane živ-Ijenske modrosti, ki vedno pušča, da se ji dogodki bližajo, mesto da bi j'h sama oblikovala. Vsi ti torej so ustvarili tabor ogrskih fašistov. Več ne morem reči o madžarskem fašizmu, kajti madžarski faišisti ne smejo govoriti, se izjavljati in deklamirati®. Dobro in v skladu z resnico je, da vodja madžarskih fašistov tako odkrito označa razliko med madžarsk'm in italijanskim fašizmom in njunimi cilji- Scrcdna sta si po postanku in morda tudi', po metodah, ki jih hočeta uporabljati, v ciljih pa sta si navzkrižna že po kulurnem naziranju, kakor je ugotovil Friedr-ch. Še v enem sta si sorodna oba fašizma: da bi hotela zrušiti ju-goslovensko prvenstvo na Balkanu. Saj je tudi italijanski; general in znani publicist Bencivenga pisal nedavno, da mora Italija stremeti za tem, da se iz Avstrije, Madžarake in Romunske ustvari obrambni zid proti slovanski poplavi, ker ta da bi bila nevarna za italijanske interese tudi na Sredozemskem morju. Ko se vse to piše in delajo podobne kembinae je. se seveda ne uvažuje dejstvo, da jugotslovenstvo ne igra danes več važne vloge samo na Balkanu, marveč je — po stvitev tega cilja je ubral poti, ki se mu; ustvaritvi malega sporazuma — važen či- zdijo primerne. Iz nekdanjega revolucto-narca in »anarhista« je postal ohranjevalec monarhietične Itaiije in hoče zdrav;ti rane, na katerih krvavita njeno notranje življenje in njen poloeaj napram vna njemu svetu. Če se mu posreči, mu italijansk' narod ne bo očital nedoslednosti in iznever-jenja svojim idejam iz mladosti, marveč ga bo slavil kot državnika — odrešenika. Rvstrils Nevarnost državljanske vojne v Avstriji DUNAJ. 15. Ostro nasprotje med krščanskimi socialci in socialisti, ki je prišlo v snočnji seji državnega zbora do silnega izbruha, ni omejesno! samo na državno zbornico, temveč se očituje tudi po deželi v obliki sovražnega razpoloženja med kmet! na eni in industrijskimi delavci na drugi strani. To razpoloženje je posebno očitno na Štajerskem, kjer je prišlo v Judenburgu in Knittelfeludu že do posameznih, dasi še neznatnih spopadov med obema tabor ama. Vodstvo socialistične stranke zahteva od osrednje vlade, naj izda dieželam in vladam stroga navodila, da bodo postopale nepristransko, sicer grozi, da bo oborožilo delavce, da bocfco z orožjem v roki branili tvoje interese. _ Vpis družb pri gospodarstveni komisiji LONDON, 15. Lz Carigrada poročajo: Turški tisti opozarjajo družbe, stabilizirane na ozemlju, ki stpada k območju narodne skupščine, naj se pred 31. decembra t. L dajo vpisati pri gospodarstveni komisiji, sker se ne bedo pri poznale Mussolini nekdaj in sedaj Dunajski «Neue Freie Presse» poročajo iz Ženeve zanimive podatke iz minulosti Mtussolinija. So to- doživljaji izza njegove prošlosti, seveda že precej oddaljene, ki bi se morali zdeti neverjetni spričo visokega mesta, na katero se je povzpel v monar-hični državi. Mussolini je bi — pripoveduje dbpisnik — v svojih mladih letih, ko je položil učiteljski' izpit, revolucionaren soca^i&t, a seznami italijanske, švicarske in francoske policije so ga otznačali celo koi nevarnega anarhista. V svojem dvajsetem letu je moral bežati iz svoje domovine, ker se je v letu 1898- ixkile!ž:l revolucionarnega rovar-jenja. Pobegnil je v Švico, prcsiopil pri Chiasso mejo ter šel — ker je bil brez sredstev — peš v Luzem. Tu so ga prijeli radi beračenja, ga držali nekoliko časa v policijskem zaporu in ga nato izgnali fe kantona. Podlal se je v Lausanno, kjer je že poprej obiskoval počitniški tečaj na vseučilišču. Ker pa je bii brez sredstev, se je udinjal po dnevu kot podajač pri italijanskih prodajalcih sočivja v Lausanni, a zvečer se je učil do pozno preko polnoči-Stanoval je v siromšani podstrešni sobi. Po nekol ko mesecih je izginil iz Lausanne in odšel v Italijo, cdkodier pa je moral zopet bežati. Glasom redarstvenih poročil švicarskih oblastev so ga najprej — kakor že rečeno — zaprli v Luđemu. V letu 1902. so ga prijeli v Lausanne radi pohajaštva. Tako je rečeno dobesedno v poročilu, pre-č!tanem v ženevskem državnem svetu dne 11. marca 1904. Na to je presedel dio 19. junija 1903- v policijskem zaporu v Berlinu, odkoder so ga izgnali radi nekega političnega pregreška. Derneka policija je izdala okrožnico na druge sodnije, kjer označa Mussolinija kot nevarnega anarhista. Ostal je nekaj mesecev v Italiji, odšel nato v takozvano ženevsko «malo cono», ki politično pri-pada i" ranci ji. v An-nemasse. In s-'Cer skupno z nek^m nol i ličnim ubežnikmn po imenu DoratinL Tu je hotel ustanoviti politično revijo. V letu 1904. je bil v Ženevi, cdl keder pa so ga kmalu izgnali radi potvorbe potnega lista. Socialistični poslanec dr. Ures je interpe-liral v državnem svetu tedanjega redar-stvenega prefekta, ki je v svojem odgovoru navedel naslednje podrobnosti: Mussolini je bival v Ženevi kakih 14 dlni. Takoj po svojem prihodu se je pridružil skrajni stranki in je prirejal predavanja o revolucionarni struji v Italiji. Dne 9. marca se je predstavili Mussolini v pisarni za podeljevanje dovoljenja za bivanje ter je predloži neko potrdilo francoske oblasti, kjer je bilo rečeno, dk. je preskrbljen s potnim listom. V tem potnem listu je bil datum potvorjen. Ženevska oblast se je obrnila do italijanskega konzula v Chiasso, ki je iz- fisiijansht in madžoM fašizem «Legitimisiamv, to je pristašem dedne monarhije na Ogrskem ni hotela doslej pšenica tako v klasje, kakor so pričakovali, račt^najoč z monarh i&tičnim mišljenjem madžarskega ljudstva, zlasti po deželi. Po-t:,snjeni «0 nekako v stran in ne morejo izdatno posegati v politično življenje. Obsojeni so v nekako politično netrajnost. Tak položaj jim je seveda neprijeten. Da bi podali novega netiva svojim stremljenjem za vzpcEtavo monarhije, se je neka skupina legKimfBtifrnih poslancev odločila za posnemanje — iiali^amskih zgledov. Začeli so z agitacijo za us^varttajv fašizma na Ogrskem. Vabijo ljudi pod svojo zastavo — kakor v Italiji — z bojnim klicem nacionalistične petstike. Tako so zvabili v svoj tabor veliko silo iz krogov «vzbujajočih se Mad-žarov» ki deloma ogrskih iredentistov. SedLtnji madžarski vladi to gibanje ni bilo prretno. SkrtiJ-at je v njem zavraten namen, dla »rušf njo — sedanjo vlado. To pa še posebnoi zato, ker so voditelji tega gibanja naglašali krščanska gesla veliko bed j, nego je b:ik> to nji ljubo, čeprav se <-<»aanja v?adovrna nai Ogrskem ponatša, da je «krščanska«. To nervozno vznemirjenje v vladnih krogih se je poleglo še le po«tem. ko je vsled pobudie ministrskega predsednika, grerfa Bethlena, prišlo glede nekaterih vprašanj do sporazuma med ministrom za notranje stvari Ivanom Ra-kovszkim in voditeljem fašistov, Štefanom Friedr;hom. Sedaj še le J6 fašistovsko gibanje jeJo razvijati do velikega razmaha. Iz vseh slojev krščanske družbe na Madžarskem vstopajo ljudje v fašistovsko organizacijo. In kot parlamentarično zastopstvo fašizma so ustanovili «krščansko koncentracijo.* Pa tud5 v tej fazi fašistovskega razmaha posnemLjejo madžarski fašisti italijanske zglede. Ko je prišel sedaj ital:janski fašizem do moči in oblasti, in ker je Italija oslabljena po srtrtq>u socialne revolucije, je jel fašizem zbirati nove s2le. Po tem ifcali-jer»skem zgledu spreminja tuđi madžarski fašizem svojo taktiko. Jel je obračati svojo pozornost vnanji politiki. Budimpeštanski dopLraik «Prager Presse» hoče vedeti, da so se že začela pogajanja med ogrskim m italijanskim fašizmom posebno glede skupne balkanske politike, ki naj bi stremela za tem. da se zruši jugoslovensko prvenstvo na Balkanu. Štefan Friedrih, ta pravi vodja madžarskega fašizma, je izjavil te dni v razgovoru z nekim časnikarjem: «Ker je dobil italijanski fašizem vladno oblast v roko, zadobiva tudi madžarski fašizem na pomembnosti, ker je stopil s tem v sorodstvo s političnim gibanjem, ki odloča sedaj poljubno o usodi ene evropskih ve&evlasti. Mi si bomo seveda prizadevali da izrabimo ta položaj na korist madžarske države.* Nadalje je naglašal, da {• položaj madžarskega Mana vendar povsem drugačen« nitelj za bodočo držarvno-polrtično in go spodarsko uredbo Srednje Evrope. Ako vzameš v roko zemljev d, pa lahko vidiš, da je zemljepisni položaj Madžarske in Romunske tak, da v slučaju vojnih zaplellia-jev, ne bi mogla, nič koristiti Ital ji. Madžarska ima za hrbtom Čehcelova.vko* ki je danes tesna zaveznica Jugoslavije, na katero je vezana z že sklenjenmi pogodbami. Romunska pa ni le — tudi s sklenjenimi pogodbami — vezana na mali sporazum, ampak ima tudi za hrbtom veliko Rus jo. Zraven tega pa bo morala biti njena politika vedno protimadžarska in to tem bolj, cm bolj bi mi podpirali madžarske težnje po obnovitvi nekdanjega kraljestva sv. Šte-fana. Kar se pa tiče Rusije, je gotovo, da bo prej ali slej igrala velikot morda vodilno vlogo v Evropi. In ta Rus ja je slo-\anska. Treba tudi računati s slovansko Poljsko, ki že danes očividno stremi po tesnih st*kih z malim sporazumom. Pa tudi zbližanje Bolgarske k tej tvorbi je le vprašanje časa., morda ne daljnega, kakor kaže obisk bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega v Belgradu. Z wemi temT dejstvi in možnostmi mora — če res- hoče tirati za Italijo . za Francoza oboje — državo in narod, in to ne le za politike, temveč tudi za znanstvenike. To dejstvo omenja tudi zadnji «Tiroler» in pripominja, da je iskati v njem enega najglavnejših vzrokov, da še ni prišlo med južnotirolskimi Nemci in Italijani do sporazuma in pomirjenja. «Odkar je bil Južni Tirol priključen proti svoji volji k italijanski narodni državi — pravi dalje glasilo južnotirol-skih Nemcev — so začeli taikoj delovati učinki spopada dVeh različnih duševnosti. Po italijanskem pojmovanju o razmerju med državo in narodom se meje obeh teh pojmov krijejo. Italijan hoče, da bodi Brenner ne samo m-eja italijanske države, temveč meja italijanskega naroda. Ker pa temu ni tako, hočejo Italijani ta cilj doseči, eni v 10, drugi v 30 in zopet drugi še v več letih« Mi Južni Tirolci gledamo na stvar popolnoma drugače. Za nas je sedaj državna meja na Brennerju, a meja italianskega naroda pri Salumu. To sta ti dve duševnosti, ki si rezko nasprotujeta, dve dejsitVi, ki obsegata na obeh straneh gotova dejstva in gotove želje. Saino resnična stvarna politika more dovesti do sporazuma in do pomirjenja. Primerno podlago za sporazum more tvoriti formula, ki jo Južni Tirolci predlagajo od aneksi;e dalje in ki so jo naši poslanci razglasili tudi v zbornici. Ta formula se glasi: «Mi dajemo — in smo vedno dajali — državi, kar fe državno, in mi zahtevamo — in to je naša pravica in naša dolžnost kot posebnega ljudstva — da se ne sprejo Nemci od Salurna do Brennerje rasnarodevati ne z nasiljem ne s postevami. Odnošaji med Nemci in odlomki italijanskega naroda v Južnem Tirolu — in ti odnošaji so bili do sedai na splošno vedno mirni — se bodo ra podlagi teh načel uredili sanv.cb sebi na zadovoljiv način». Misli j^lasila naših nemških sousednikov v Južnem Tirolu bo moral podpisati vsak razsodni človek in vsak pametni politik, ki mu je res kaj na tem, da pride do poštenega sporazuma med Italijani in drugorodci. Ako hoče italijanski narod tak sporazum, tedaj ne sme zahtevati od drugorodcev, da bi samo dajali, med tem ko bi od države ne imeli ničesar prejemati, da bi imeli samo dolžnosti brez vsakih pravic. Država je sredstvo v rokah naroda, ki se tega sredstva poslužuje za pospeševanje in varovanje splošnih ljudskih koristi. Toda država mora biti ta»ko sredstvo ne samo za večino, temveč tudi za slovarske in nemške manjšine. Ko se ital. narod povzdigne na to stališče, tedaj pride sporazum sam ob sebi, a to stališče bo mogel zavzeili itaL narod še le tedaj, ko bo znal razločevati med državo in narodom in ko bo imel toliko smisla za pravičnost,, da bo priznal, da so Slovani in Nemci narodi, ki jih je Bog ustvaril po svo-ji podobi kakor Italijane. Kakor naglaša «Tiroler:>, je pa napravila gospodujoča večina od pojmov država in narod nekaka klešča, v katera nas hoče stisniti in nam z niimi preščentti nit našega narodnega življenja. Kakor na Tirolskem, tako je tudi pri nas v Julijski Krasni mešanje teh dveh pojmov glavna ovira prijateljskemu sporazumu med Italijani in Slovar.i. Dcikki se ne odpravi, ne preostaja niti nam drugega, kot da strnemo naše vrste v trdno in nepremagljivo fronto- Narava in naš odpor morata odločilnim činiteljem dokazati, da so na krivi poti, da je država eno, a narod drugo, pa da so tudi narodne marjšine ravno tako narodi, kot so narodi gospodujoče večine in da je dolžnost države, da z enako skrbjo ščiti in varuje vse narode, ki se nahajajo v njenih mejah. Z dejanji se je treba pokazati. Omenili smo že, da je vodstvo narodne fašistovske stranke razposlalo okrožnico z ozirom na dejstvo, da se še vedno ponavljajo tu pa tam nasilstva proti napravam in osebam, ki zastopajo nasprotne politične stranke. Okrožnica poziva fašiste, naj se zavedajo potrebe, da taka nasil-stva prenehajo, ker je sedaj tu močna vlada, ki mere krotiti »protinarodne stranke . V tvm smislu poziva okrožnica voditelje in tajnike, naj strogo nastopajo proti morebitnim prepir-Ijivcem, da takoj prenehajo prijavljena nasilstva. Ta poziv fašistovskega vodstva je državni podtajnik za notranje stvari Finzi izpopolnil v svejem razgovoru z rimskim poročevalcem angleškega lista «Observer». Izjavil je, da jc vlada vedno odločena za enako izvajanje zakona napram vsem strankam. Ta zakon se nanaša na zasebno last in se mora spoštovati. Politične organizacije so dopuščene, nikakor pj se ne dopušča politično nadvladjc ene same stranke. «Sedaj — je nadaljeval Finzi —, l:o smo na oblasti, nismo več fašisti, ampak izvrševalci zakona. Ukazal sem že aretacijo kakih sto fašistov. Ne le, da dobivajo sede.j prefekti jasna navodila, marveč vedo tudi, da imajo v vladi trdno oporo. Mi smo v stanu storiti to, česar niso mcrgl-e prejšnje vlade. Ukaz, ki so ga ravnokar dobili fafcisti, naj zapustijo neki hrvatski kraj blizu Reke, se je izvršil v dveh urah, kar je ugodno znamenje za položaj na Jadranu*. Gospod državni podtajnik se ponaša, da se sedanja vlada razlikuje od prejšnje v tem, da fe močna in da je v položaju, da more izsiliti veljavo svojim odredbam, če so torej te okrožnice in te izjave resno mišljene in če jim ni le namen, da bi kazale sedanjo vlado v ugodni luči pred vnan^im svetom, potem moramo trdno pričakovati, da vlada nemudoma popravi kar se je zgodilo minule »obote v Skednju. Saj je govoril g. Finzi o zakonu, ki Sčiii zasebno last In saj se je prireditev v Skednju imela VTŠiti z dovoljenjem »te vlade, o kateri pravi g. državni podtajnik, da je močna in da hoče izvajat! zakon enako napram vsem! Tudi prejšnje vlade 90 podajale lepe obljube hi izdajale stroge okrožnice, niso pa imele moči, da bt. uvebavišale svoio voljo. Če ne bi sedanja vlada. V Trstu, dne 16. novembra 1922: •EDINOST* na Škedenjskem slučaju popravila, kar se je zgodilo, bi pokazala, da tudi ona boleha na nedostatku prejšnjih, da je: ali slabotna, aH pa neiskrena! Da vidimo! Zgledi iz Čehoslovaške. Pri razpravi o šolstvu in ljudski prosveti v proračunskem odseku praške narodne skupščine je ugotovil socialistični poslanec Nemec, da imajo Nemci v čehoslovaški republiki več štirirazrednih meščanskih šol nego Čehi. Nadalje je ugotovil rečeni poslanec, da obstojita v Znojmu, kjer je 13.000 Čehov m 8000 Nemcev, dve nemški srednji šoli in le ena češka. Istotako je v Iglavi. To bodi zapisano v album tistim našim sode-želanom druge narodnosti, ki se ob vsaki priliki sklicujejo na »žalostni položaj* Nemcev v Čehoslovaški republiki, da bi s tem opravičevali svojo šolsko politiko napram Jugoslove-ncm v Julijski Krajini. Češki zgledi obsojajo to politiko. Fašizem v Avstriji. «Vidensky denik^ od 10. t. m. je objavil pod naslovom »Fašistovska Avstrija?» uvoden članek, v katerem je rečeno, da se fašislovsko gibanje pojavlja tudi izven Italije. Ital. fašizem se je pojavil iz reakcije in na podlagi narodne misli. Na tej podlagi se snuje fašizem v drugih državah in pri drugih narodih. Kakor v Italiji, tako je tudi drugod fašizem in njemu podobna gibanja znak reakcije proti -komunizmu in radikalnemu socializmu kakor tudi odmev vojne in povojne psihoze. S fašizmom se ne rešijo mednarodna, gospodarska in socialna vprašanja, ker je fašizem ekstremno gibanje in kot takšno evropskemu miru nevarno. Fašizem ogroža demokracijo, ki je kljub vsem slabostim najvažnejši Javna knjižnic« šentjakobske »Čitalnice* javlja svojim članom, da bo knjižnica, počenši z današnjim dnem, odprta redno vsako nedeljo od 10—11 dopol. in vsaki četrtek od 8—9 zvečer. Vstopnina znaša 1 liro, a mesečna odškodnina za knjige tudi 1 liro. Obenem opozarjamo člane na to, da se po pravilih knjižnice, ne smejo izposojevati knjige za več kot tri tedne. Ker je število knjig premajhno za vedno naraščajoče število čitateljev je odbor sklenil, da bo na to - največjo strogostjo pazil. Za vsak teden zamude se bo moralo plačati 50 cent. globe. KdoT pa vkljub temu ne bo storil svoje dolžnosti, bo javno naznanjen potom »Edinosti*. Za večje knjige se bo delala izjema, ako se bo dotični čitatelj po poteku treh tednov javil v knjižnici in prosil za podaljšanje. Odbor ^Šentjakobske Čitalnice*. Pozdravi vojakov. Slovenci, »vojaki pri 3. Reg. Art. Mont. I. Batt. Ivrea kličejo vsem prijateljem in znancem v mili slovenski domovini krepki zdravo! Sever Janko (Postojna), Urbančič Alojzij (Bač), Laupe Anton (Sp. Idrija), Širčelj Josip (Knežak), Medved Janez (Drežnica), Broiič Ludovik (Vrbica), Grahar Ivan (Smrje), Pivk Filip (Idrija), Bratina Franc (OtUca), Rebek Benedikt (Trnovo pri Gorici), Mauri Pavel (Cerkno). »Razvalina življenja*. Šentjakobska čitalnica .ponovi v nedeljo 26. t. m. ob 5 popoldne to velezanimivto Finžgarjevo socialno dramo. Kdor si jo prvič ni ogledal, dana mu je lepa prilika ogledati si jo! Slov. akad. fer. društvo «Balkan». Danes ob 19 v navadnih prostorih redna odborova seja. temelj.'na katerem zamire Evropa in vsi njeni! Navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna. narodi dospeti do zadovoljive rešitve narodnostnih. gospodarskih in socialnih problemov ter obvarovati sedanjim in bodočim generacijam, blagoslovljeni mir. Enak pojav se je začel opažati v Avstriji. Zgodo vins. Kmalu je plačal svoj račun ter odšel iz or^nfikm earno i'n -ra Avstrijo. Današnia 1--------------•--1" - ' C-JI. t?---1--- M—J ^ranžerje same m za vso doba zahteva miru in dela banque kaj neprimerna. kavarne. Šel ulici Sette Fontane. Med m al"---"—---fe P° )e za igro va p^jo se je večkrat ozrl. Kmalu je zagledal za Na drugem mestu poroča o shodu kršč. soc. v Nussdorfu, (v četrtek zvečer), na katerem je imel govoriti vojni min. Vaugain o ženevski konferenci. Ce ravno so bili prostori debro zastraženi od frontkampfer;ev, se je vendar posrečilo kakšniim 100 soc. demokratom priti v dvorano, kjer so začeli razsajati, ko se je oglasih k besedi posl. Volker mesto obolelega ministra. Soc. demokrati so zapeli «Pesem dela» in le s težavo se je kršč. soc. posrečilo izgnati jih iz dvorane, pri čemer je bilo mnogo seboj one štiri možakarje. Pospešil je korake, toda podvizali so tudi oni štirje. Ko je pa krojač dospel pred trg v Sette Fontane, so ga možje dohiteli ter ga vprašali, kam gre. Hotel jim je odgovoriti, da gre domov. V istem hipu ga je pa eden izmed tolovajev prijel za vrat ter ga vrgel z vso silo ob tla. Ostali trije so mu pa med grožnjami, naj molči, vzelr iz žepa listnico ter nato zbežali. V listnici se je nahajalo nekaj čez sto lir. Samomor v Barkovljah. Sinoči so pripeljali v mrtvašrico truplo Olge Stokovatz. stare 17 let, stanujoče v ulici Geppa št, 16. Mladenko POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 82 Velikanska izbera: LAGA VILENIN PERILA ^^^ L ta d. i. tm d« po najugodnejših cenah. resnost naših ponudb I a nič i ie desetletja nase ime \ VOZ za enega vola, skoraj nov se proda pri Mokoietu v Gabrovcu pri Prošeku. 2069 Cbko Vlft. En?. III. 16 - TAST - Corsa uiti. Em. III. 16 V GOSTILNI »All'antica luna* via Benvenuto Cellini št. 1 se toči črno dalmatinsko in belo vipavsko vino, istrski tropinovec, vermouth m maršale. Kuhinja je vedno priskrbi je a z mrzlimi in gorkimi jedili. Priporoča se lastnik M. Bulič. 2070 nesreče. ranjenih na obeh straneh. Končno je došla j so našli v Barkovljah zastrupljeno s karbolno straža in napravila mir. ^ [ kislino. Kaj jo je gnalo do tega žalostnega ko- Pozor delavci, ki hočete iti v Jugoslavijo raka, ni znano, iskat dela. Kr. prefektura javlja: glasom obve- xislo zelje in kisli obrazL Lastnik skladišča s trla došle ga od tukajšnjega konzulata Kralje- kisi^ga Z€lja v ulici del Bosco št. 3. je ugotav-vine Srbov, Hrvatov in Slovencev ne morefo ljaj v Z£ — »Nikamor te ne spremim,* je dejal Metel. «Meni daje beseda kakega gentlemana večjo gotovost kot pa mojih pet čutov.» Objela sta se in poljubila eden druzega; tako sta se ločila. XIII. CVETLICA BREZ SOLNCA. Srce dekleta, ki Se ne ve, kaj je ljubezen? — Absolutno nedolžnost ie motfoče naiti samo v duši kakega mladega dekleta. ~ Takšna je ta duša kakor nved polži «virgo». Polži «Pecten»,1 vCo:ius» in «Murex» ne vidijo, nimajo oči, a vendar si delajo vedno bele hišice, drugi polži pa barvane, pisane. Ne vedo, da so «device». — Miliora je mirno, trpeč čakala v svoji zakleti samoti. Ni še vedela, da je to samota. —j Koledarja ni imela, zato ni vedela, koliko časa je biio poteklo, odkar je prišla tja. Še letni časi tega ne naznanjajo tam. Morski veter ublažuje poletno vročino, zime pa ni. Cvetlice se neprestano odpirajo; ko mine doba ene, pride druga; tudi sadje zori premenoma. Drevesno listje je vedno zeleno; v jeseni se ne osiplje, spomladi ne poganja znova. Le eno drevo kna pokrajina, katero naznanja letne čase: figovo drevo. V juniju dozoreva prvo sadje, v avgustu drugo, proti koncu kimovca tretje, v novembru četrto, potlej pa reče drevo: dovolj je bilo; sleče se, odvrže svoje listje ter gre spat, — V tistem letu se pa niti to ni zgodilo! — Ne da bi se bik> figovo drevo v novembru osulo, je pognalo nove mladike in v januarju je že bilo polno novega sadja, ki bo zelo dolgo zorelo m vzbujalo mnenje, da je poletje. — «Potflej,» je rekla MOSora Aksamiti; »letos rodi figovo drevo ie petiS sadje.» — »Dovolj nesreče,* je rekel Ženski narednik. — »Zakaj neki bi biAs to mireča? Ću ješ?» — »Zato, ker v tistem letu, kadar figovo drevo petič rodi, nastane v deželi lakota.* (Nazor mamzele Aksamite je bil popolnoma pravilen. Kadar zori figa na dalmatinskem obrežju petič, tisto leto je od Fruške gore in od Velebita gori do Krivana in Babje gore [v Karpatih] lakota po vsej deželi. In figovo drevo ne rodi petič iz človekoljubnega sočutja. ko»t da bi hotelo ono edino prehraniti vse stradajoče prebivalstvo, marveč vzrok je ta, da je razsajal tisto loto venomer jug in se ni pojavila niti ensamkrat na jadranskem obrežju burja, straih ladjam. Mornarji preklinjajo burjo, ker jim podi ladje na sipine; ako pa burja izostane je to velika opasnost za prebivalce suhe zemlje. Ako piha vse leto jug po morju, tedaj je na kvarnerskem obrežju vedno poletje, obenem pa tam gori na Ogrskem, Koroškem in Avstrijskem neprestano dežuje. — V tistem letu je bilo tako mokro vreme, kakršnega ljudje ne pomnijo: vsaka reka se je spremenila v morje, povodenj je poplavila ravnine, posevki so segnili, po vsej deželi ni bilo nikjer žetve. — Prav je torej imelo figovo drevo.) — Miliora ni hotela tega verjeti Iz okna Frankopanskega gradu n« vidiš žitnega polja, kamorkoli pogledaš; tam šo samo z ozi-djem zavarovani vinogradi, brazde pa nobene. — »Kako m bore ootlei živeli?* is vnraial*r MiBora Aksamito. — »Seveda bove imeli n? mizi bolj pogosto ribe in bravino kot pa krufr Letos bo kruh zelo redek.* — »Saj stanujeva blizu mesta, kjer se lahko dobi za denar vse Ce ni žita v deželi, ga pripeljejo od drugod Saj prihajajo na Reko ladje.» — «lmajo, dcklei imajo; toda če gre tavščrni* uprizori v soboto, dne 18. t. m. ob 8. uri zv. in v nedeljo dne 19. L m. ob 4. uri pop. burko v treh deianjih «Lusapacij vagabund ali Troperesna deteljica*. Ta že precej s:?ra burka, pot moramo zopet beležiti podobno vest, ▼ potoku Koren t Gorici so nalli truplo 35-letnega Človeka, ki je po svoji obtoki in po drugem sodeC kak delavec. Obveščena je bila talooj oblast, ki je pritekla na Kce me- ponesrečenec neki delavec, katerega ime fe še danes neznano, ki je zvečer obiskal več gostiln in je potem v temi zašel na breg Korna ter se skotalil pijan v njegovo strugo. Seveda se je v strugi udaril z glavo ob množino kamenjev, ki leže v njem m to je povzročilo njegovo sum L Njegova obleka je bila v neredu, iz ust mu je še puhel duh po žganju. — Koliko pijancev je videti po našem mestu ob poznih večernih urah! Vesti li Istra IZPITI USPOSOBLJENOSTI ZA HRVATSKE LJUDSKE SOLE. Izpraševalna komisija za izpite usposobljenosti za poučevanje na hrvatskih ljudskih šolah javlja: «Vsled nove naredbe deželnega šolskega urada v Trstu se bodo vršili izpiti učiteljske usposobljenosti za ljudske šole s hrvatskim učnim jezikom dne 4. decembra t. L v prostorih hrvatske ljudske šole v Opatiji.« Izjava. Podpisani javlja tem potom svojim volilcem, da odlaga čast obč. svetovalca v Dekanih in sicer v znak protesta proti nezakoniti izključitvi dveh obč. svetovalcev od strani večine obč. zastopa. V Sv. Antonu, dne 15. novembra 1922. • - Anton Kocjančič. Književnost In umetnost Vokalno-dramaiična prireditev pri Sv. Jakobu. V nedeljo >e priredilo pevsko društvo «Ilirija» pri Sv. Jakobu pevski večer, pri katerem je sodeloval tudi dramatični odsek M. D. P. podr. Sv. Jakob. Občinstvo je pokazalo za prireditev veliko zanimanje in jo posetiio polnoštievilno. Po obisku se da sklepati na lep gmoten — po nastopu na velik moralen uspeh. Mlado društvo je postavilo na oder zbore, ki so popolnoma zadovoljili občinstvo. Obsežen program pevskih točk, med temi tudi precej težki komadi so bili podani z neverjetno preciznostjo, četudi je parkrat trenotno prevladala komaj opažena disharmonija. No bil je to prvi nastop po dolgih letih — mlad zbor je v vsem zadovoljil naše pričakovanje. Sicer bi dirigentska palica lahko malo strožje vršila svojo dolžnost, posebno v finalih — pa dobro discipliniran zbor se zamore doseči šele po precej dolgem delovanju. Kakor rečeno — naša mila slovenska pesem je donela iz pevskih grl prisrčno, božajoče, veselo — razigrana in v tugi plakajoča in takoj osvojila vsa naša srca. Dokaz temu so bili zasluženi aplavzi, ki so prisilili zbor, da je par pesmi ponovil, med temi krasno: «Jaz bi rad rudečih nož* kjer nas je melodijozni bariton-solo v resnici fascinirah G. pevovodja Kralj zasluži vse priznanje. Le tako naprej in zahvala publike bo za društva najboljše priznanje. (To sem zabeležil po vtisih, ki sem jih dobil pri nastopu; nočem namreč kritizirati, kot kritiki, ki imajo za udarci takta natančno določen čas toliko in »toliko sekund in ki večkrat vidijo v za nje prepočasnem tempu pokvarjeno celo pesem!) Za zbori je nastopil dramatični odsek s Pavel Czimer-ovo grotesko: «Maska Satana*. Snov drame je posneta iz igralskega življenja. Umetnik ravnatelj gledališča, Henri de Ma-tregr.en, človek, ki vse svoje življenje le igra, pri katerem ni pristen niti njegov .korak, ki celo sam sebi veruje, le dokler govori, ki je tak umetnik, da hodi po rokah m se vgrizne sam v čelo, <=če potreba*, se reši zadrege, ki mu jo je napravila gdč. Dahlova z momentno odpovedjo sod*L.yvanja pri večerni predstavi s tem, da angažira takoj novo moč, gdč. Lubjo Michelson. Ta pa mora pred njim igrati <*samo •sebe*, pri čemer hoče z igranjem nadvladati ravnatelja «človeka mrzlega kot kamen, popolnoma brezčutnega*. Toda ravnatelj obdrži premoč, a vseeno engažira gdč. Michelson. — Stvar sama na sebi ni lahka in prizna-ti moramo, da nas je nastop dram. odseka presenetil. Režiser Kjuder, ki je obenem igral vlogo ravnatelja, je v polni meri vršil svojo dolžnost. Sicer bi človek pri strogem opazovanju opazil neposreden vpliv igralca Skrbinška, vendar je g. Kjuder pokazal precej lastnega talenta in bil v nekaterih momentih karakter sam zase Vrhunec v vstvarjanju je pač dosegel rfiakrat, ko je v blaznosti blodil: «Tam je moja glava, tam je morje telo!* On je dobra moč in upamo, da ga kmalu zopet vidimo na odru. 2enska glavna vloga Lubje Michelscmove je bila v rokah gdčne. Stepančioeve. To je umetnica! Taikega umetniškega užitka ne da tako kmalu diletantski oder. Poznalo se je, vlogo je vstvarila večinoma sama in je v tem pokazala neverjetno razumevanje. Vriskajoča m pojoča svojemu spolu psalme zmagoslavja, je ona «sat!anova žena* v nedolžni beli obleki zmagovala na odru in v celi dvorani. Ona «večna žena*, ki se naslaja ob plesu «sedmih Flnoninl hi gospodarski ncfrtl nove vlade Fašizem, ki v glavnem sploh ni prijatelj točno začrtanih programov, je do sedaj zavzel stališče napram različnim finančnim in gospodarskim vprašanjem le od slučaja do slučaja ne pa v velikem, teoretičnem, izčrpnem načrtu. Mnogo vprašanj še ni razjasnjenih, čeravno so osnovnega gospodarskega pomena. kakor n. pr. upravičenje obstoja delavskih sindikatov, stališče napram velekapitalu itd.; ali bolje: glede *teh vprašanj obstojajo med pripadniki fašizma različne struje. Pri nejasnosti, ki za sedaj še vlada glede poti, katere bo ubral fašizem na gospodarskem polju, je naravno, da vzbuja največje zanimanje vsaka izjava novega ministrskega predsednika in tudi zaklacfoega ministra, če ravno ta poslednji ne pripada k fašistovski stranki. Nekateri veliki načrti, katere hoče udej-stviti nova vlada, stopajo sedaj na plan v jasnih obrisih; toda ali se bodo mogli izvršiti, o tem bo končno odločila okolnost, ali bo imel novi načelnik vlade dovolj energije, da premaga nasprofcstva, ki se že sedaj pojavljajo. Najbolj jasno se je Mussolini izjavil glede razdrža vi jenja in to ne šele sedaj ob nastopu vlade, ampak že prej pri različnih priložnostih. Kakor pa široki sloji ljudstva pozdravljajo program razdržavljenja v interesu razbremenitve močno napetega državnega proračuna, tako nastaja vprašanje, do katere mere se bo dalo udejstviti to razdržavljenje. Splošno vlada prepričanje, da bi bil pod gotovimi pogoji mogoč prehod državnega telefona v zasebno upravo, m lahko bi se celo upalo, da bo telefonska služba potem boljša nego je bila do sedaj, ittoda že pri postnem in brzojavnem obratu nastajajo resni pomisleki. Največ potežkoč bo gotovo zadajalo vprašanje razdržavljenja železnic. Zasebna družba, katera bi prevzela železniški obrat, bi morala seveda presojati ves obrat z gospodarskega stališča. Morala bi torej opustiti nekatere proge, ki manj nesejo in kait'errh je posebno mnogo v srednji in južni Italiji, kar bi seveda naletelo na velik odpor s strani prizadetega prebivalstva. Vprašanje je sedaj, ako je vlada slobodna pred pokrajinskimi vplivi. Le tedaj, ako bi imela tako veliko energijo, da prezira omenjeni odpor, bi razdržavljenje pomenilo korist za državno gospodarstvo; če pa bi vlada morala podpirati zasebne družba za to, da vzdržujejo proge, ki manj nosijo, ki pa so z oziram na celokupno gospodarstvo vendar važne, bi razdržavljenje pomenilo prej škodo nega korist?. Že do sedaj se je izkazalo, da ni bilo baš primerno vzdrževati zasebni obrat pri nekaterih postranskih progah, katere so subvencijonirane od države. Vprašanje je tudi, ali bo imela vlada dovolj odporne moči proti vedno bolj pritiskajočim zahtevam brodolast-nikov, ladjedelnic ter posestnikov žveplo-kopov. Finančni kritik lista «Corriere della Sera*, Luigi Einandi, poživlja Mussolinija, naj bo trden in naj se protdvi naskoku različnih interesnih skupin tudi tedaj, če dvigajo svoje zahteve pod geslom fašizma. Italijanski finančni krogi so z veseljem pozdravili naznanilo, da ima izostati nameravana prememba vrednostnih papirjev na imefitelja v papirje na ime. Za obdržanje papirjev na imejitelja so se že prej izrekli zastopniki vseh strank, med njimi celo zastopniki zmernih socijalistlov. Splošno se upa, da bo to naznanilo zopet privabilo v državo inozemski kapital, kateri je bil odtegnjen pod vtisom deloma nejasne finančne poEtike. izročilu starih ljudi je razvidno, da so 70 let pobirali 10% prispevka za cerkev in še le 1695. s tem prenehali. V 22 letih se je nabralo 5809 gL, za vseh 70 let pa je znašal prispevek rudarjev 15.780 gl. Cerkev so zidali iz kamnja, katerega so v Idrijci nabirali, zato je še dandanes zid tako vlažen. Ko je bila cerkev dozidana, je bil zvonik lesen. 24. 7. 1717. je prosil Leopold Lichtenheimb, heonb, da je zvonik zelo slab in se boji, da se v kakem viharju lahko zruši. Naj pade na cerkev, lahko precej škode napravi, gotovo bo pa nove zvonove poškodoval. Z Dunaja vprašajo, koliko bi zvonik staL Napravi naj se proračun. Odgovor: lesen zvonik bo stal z vsem skupaj 1140 gl. 55 kr., zidan pa 2213 gl. Nasvetujejo zidanega, ker je stalen, lesen bi trajal le 60-=70 let. Tudi v okolici ni dobiti trdega lesa. V nadi, da jim gotovo dovolijo enega ali druzega, podere jo 17. 3. stari zvonik, a še le 27. novembra 1723. jim odgovore, da za sedaj ne morejo žrtvovati toliko denarja. Naj torej za zvonove omislifo leseno kolibo, kamor naj jih obesijo do časa, ko bodo državne finance omogočile napraviti drugi zvonik. Še le leta 1741. je bil dovršen zvonik v tej obliki, v kateri se še dandanes nahaja. To potrjuje tudi napis na kamniti plošči. 24. 7. 1717. je prosil Leopold Lichtemheib, naj bi on prizidal cerkvi malo kapelico za, škapulirsko bratovščino. On hoče to izvršiti na svoje stroške. Tako je nastala sedanja kapela sv. Antona, ali kuhenca. Ko je cesar Josip II. odpravil vse bratovščine in tudi škapulirsko, pobral ves denar in opravo, je kapelica služila za zavetje ponočnim čuvajem. V mrzli zimi so si zakurili in skuhali čaj ali kavo, zato je dobila ime kuhenca. Pred 20 leti se je tako popravila, kakor je še danes. (Dalje). POHIŠTVO. NOVI DOHODI s poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjeve, črešnjeve, jesen ove, me* hagonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovlnasto vzmetjo L 150.—. TtiRK, Via S. Lazzaro S«. 10. ===== VELIKA IZBERA i Za pošiljatve na deželo najboljša, brezplačna embalaža. Srebrne krone In zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ P0VH Trst Plazza Garihaltii il 2 (prej Barriera) DAROVI Pri pevako-dramatičnem večeru < Ilirije», so preplačali vstopnina sledeči gg. in sicer: Štran-car Fran Lir 20'— Černigoj Jos. Lir 10'— Ba-bič G. Lir 8,Hrobat V. in Obersnel D. po Lir 6, Ujčič I. Lokar, Hervatin po Lir 5, Sluga, Venturini, Gulič, Kerševan po Lir 3, Magajna, Verh, Ivančič, Sancin, Tominc po Lir 2, N. N. N. N. N. N. po Lir 1. — Skupno Lir 90'— Srčna hvala. Odbor. Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini je poslala 100 Lir «Šolskemu društvu«. Mesto cvetja Dušanu Šorn so zbrali učenci zasebne šole pri sv. Jakobu Lir 57'30 za «Šolsko društvo«. Za podružnico «Šol. društva* v Nabrežini so darovali g. Gruden Franc L 15, Terčon in Milič 10 L. Vesela družba pri pevskem večeru 75 Lir. Srčna hvala I Učenci Šeni-jakobske slovensike zasebne šole nabrali mesto cvetja na grob Dušanu Šorn L 30.55 za Šolsko društvo. Malalan daruje L 50 Šolskemu društvu. Na Martinovem večeru pri Sv. Ivanu so darovali sledeči: Marijacel 20 L, Stanko Godina ,10 L, družina Bak 10 L, Kosovel 5 L,Venturini 5 L in»#Gospodarsko društvo Narodni dom 6 steklenic refoška Šolskemu društvu pri Sv. Ivanu. vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 19 Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Borzna poročila. Tuja valuta na fc/žaskem trgat pri ozdravljenju nekaterih Če pa se polaga važnost na to, da se tuji ka-| pital drži svoje posesti rteliajnskih vrednost-j nih papirjev, bi bilo mogoče tudi umestno, da i se inozemskemu kapitalu ne dela patežkeč, i če se hoče udeleževati pri italijanskih indu-1 strijah. Trst, 15. novembra 1922. ogrske krone • • • • • • • • • • • —.90.---.95 avstrijske kron« . . . • • • • • . —.03.--.03 češkoslovaške krone . • • . . 07.50.— 68.25 dinarji . . • . . . . ... • . . 31.20.— 34.60 le j i • . • • . . 13.75,- 14.50 marke •••••••• • • • • • » — 30.---34 dolarji . ...... • • • • • . 21.65. - 21.8i k francoski franki . . . • • • • • • 144.-.- 114.75 švicarski franki ... . # . • • . 395.—.—4 »0.— angleški funti papirnati • . • . • # 96.50.— 97.— Sprejema n&vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje 0 večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za sirsnKg od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. Hekal cerkvene zšctiMne Idrijske Župna cerkev sv. Barbare. Prva župna cerkev sv. Trojice fe imela prostora za 200 ljucPL Ko se je pa rudnik razširil m bilo čezdalje več ljudi, ao začeli misliti na novo cerkev. Obrnili so se na apostolskega nuncija, v Šopranfu Karola Caraffa, naj določi kakega prelata, kWaa dejansko Stanje, nzio so pre-' KJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DI-pesll truplo v mrtvašnico goriške bolnišnice.) JAŠKE MATICE! y kotikor so modi do sedaj ugotoviti, je bil1 mhmmmmmmbmSHMI^HBMI kapo. — Papežev poslanec Caraffa je ustre gel, ko je določil škofa Tomaža Chrona v Ljubljani, naj Idrijčanom željo izpolni. Chron je bil takrat vrhovni komisar v reformacijski dobi za vse Slovence. Iz njegovega dnevnika posnemamo sledeče obširno poročilo pisano v latinskem jeziku. Najprej je dobesedni prepis pisma papeže-,vega poslancu Caraffe, potem poročilo nadaljuje: To željo smo Idrijčanom izpolnili 10. avgusta 1622, ko je Petrovo ladjo vodil papež Gregor XV. Ferdinaiid IL bil avstrijski kralj, Filip IV. vladal na Španskem. Velika slovesnost je bila takrat, ko smo blagoslovili temeljni kamen nori župni oerkvi, ki nai bo posvečena angelom varbom sv. Barbari in Ahaciju. Predstojnik idrijskega rudnika je bil takrat Hanibal Đottoni, Škofa je »pretnljal v Idrijo kanonik ad bacculum Caffara, Bestagna in Elija Ambalto, apostolski protonotar, Gornje-gra