SLOVENSKF AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 54. KNJIGA 2003 orrfio i iS o LJUBLJANA 2004 ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 54/2003 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 54/2003 t; I rac M arra? VVLJ LJ SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 54. KNJIGA 2003 THK YEARBOOK Of THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 54/2003 LJUBLJANA 2004 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 21. 9. 2004 Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA / Novi trg 3 / p.p. 323 / telefon (01) 470-61-00, faks {0)) 425-34-23 /elektronska po it a: sa7.u@sazu.si spletna stran: www.sazu.si VSEBINA L ORGANIZACIJA SAZU.......................................................................................... 7 Skupščina SAZU, redni, izredni, dopisni člani........................................................ 9 II. ČL AN 1......................................................................................................................17 Razred za zgodovinske in družbene vede.................................................................19 Razred za filološke in literarne vede........................................................................ 23 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede............................. 27 Razred za naravoslovne vede.....................................................................................32 Razred za umetnosti.................................................................................................. 35 Razred za medicinske vede........................................................................................ 39 Bibliografija članov Akademije v letu 2003 ............................................................ 43 NOVI ČLANI...............................................................................................................91 Častni član................................................................................................................ 91 France Bernik.............................................................................................................. 91 /. razred..................................................................................................................... 95 Alenka Šelih................................................................................................................. 95 Marijan Zadnikar....................................................................................................... 97 Marijan Pavčnik..................................................................—.................................................99 Slavko Splichal............................................................................................................101 Hans - Dietrich Kahl................................................................................................ 103 IL razred.................................................................................................................. 105 Matjaž Kmecl................................................................................................ 105 Andrej Inkret............................................................................................................. 106 Zinka Zorko............................................................................................................... 108 Reinhard Lauer.......................................................................................................... 109 M razred................................................................................................................. 111 Ivan Bratko.................................................................................................................. 111 Janez Leveč.................................................................................................................. 114 Tadej Bajd....................................................................................................................117 Franc Gubenšek..........................................................................................................119 i ean - M ari e P ier re Leh n............................................................................................ 123 Sibe Mardešič............................................................................................................. 124 Roy Thomas Severn.............................................................. 127 IV. razred................................................................................................................. 129 Ivan Kreft................................................................................................................... 129 Norbert El sner............................................................................................................131 Ljude vi 111 ij an ic......................................................................................................... 132 Jean Nicod.................................................................................................................. 135 V. razred................................................................................................................ „ 137 Lojze Kovačič............................................................................................................. 137 Niko Grafenauer,.................................................................. Marko Mu šič..........................................................„,„„,... Božidar Kos........................................................................... V/, razred.........................................................„..,............... Matija Horvat........................................................................ Uroš Skalerič......................................................................... Franc Strle............................................................................. UMRLI ČLANI..................................................................... Kurt von Fischer................................................................... Ivo Frangei............................................................................ Ludvi k Gyergyek.................................................................. Krešimir Ealenovič.............................................................. Savin Sever........................................................................... Lidija Andolšek - Jeras........................................................ Vladimir Aleksandrovič Negovski................................... Peter Safar............................................................................. III, POROČILO O DELU SAZU........................................ Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2003 Delo skupščine SAZU......................................................... Razred za zgodovinske in družbene vede..............,....... Razred za filo loške in literarne vede.............................. ........................ 139 ........................ 140 ........................ 142 ........................ 143 ......................... 143 ........................ 146 .........................149 .........................153 .........................173 .........................175 ........................176 .........................179 .......................... 181 ....................... 182 ....................... 185 ........................ 186 ....................... 189 ........................191 ....................... 195 ........................213 .........................214 Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede............................215 Razred za naravoslovne vede.....................................................................................................217 Razred za umetnosti..................................................................................................218 Razred za medicinske vede........„„„„„„.....,.„.....,...................................................219 Kabinet akademika Franceta Bernika................................................................... 220 Svet za varovanje okolja........................................................................................... 221 Odbor za preučevanje narodnih manjšin.............................................................. 222 Odbor za medicinske študije................................................................................... 223 Odbor za trajnostmi razvoj....................................................................................... 223 Fundacija dr. Bruno Breschi.................................................................................... 224 Fundacija Janez Vajkard Valvasor.......................................................................... 225 Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo.................. 226 Jubileji......................................................................................................................... 233 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja.................................... 233 Tiskovne konference................................................................................................. 236 Predavanja na SAZU................................................................................................ 237 Biblioteka SAZU......................................................................................................... 241 IV. PUBLIKACIJE SAZU......................................................................................... 251 V. SUMMARY........................................................................................................... 257 IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU................................................................. 293 I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU Predsednik: Boštjan Žekš, redni član Podpredsednika: Kajetan Gantar, redni član Jože Trontelj, redni član Glavni tajnik: Matija Gogala, redni član Člani predsedstva SAZU po 22. členu Zakona o SAZU: Lidija Andolšek - Jeras, redna članica, do 18. decembra Ernest Mayer, redni član, do 22. novembra Jože Maček, redni član, od 27. novembra Tone Pavček, izredni član, od 27. novembra ČASTNI ČLAN________France Bernik, redni član REDNI ČLANI (77)_ France Bernik, Janez Bernik, Robert Blinc, Ivan bratko. Raj ko Bratož, Emili jan Cevc, Davorin Dolar, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Peter Pa j far, Dušan Ferluga. Janez Fettich, Stane Gabrovec, ivan Gams, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogala, Ljubo Golič, Peter Gosar, Igor Grabeč, Stanko Gralenauer, Dušan Hadži, Matija Horvat, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Taras Kermauner, Gabrijel Kernel, Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš, Janko Kos, Lojze Kovačič, Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Uroš Krek, Lojze Le bič, Janez Leveč, Jože Maček, Roris Majer, Milko M a ti četo v, F. r nest Mayer, Vasilij Melik, Janez Menart, Milan Mihelič, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Jože Mlinaric, Dušan Moravec, Janez Grešnik, Boris Paternu, Janez Peklenik, Mario Pleničar, Janko PleterskL Veljko Rus, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Saša Svetina, Alenka Šelih, Alojz Sercelj, Miha Tišler, Jože Toporišič, JožeTrontelj, Drago Tršar, Dragica Tumšek, Ivan Vidav, Anton Vratuša, Igor Vrišer, Marijan Zadnikar, Franc Zadravec, Dane Zaje, Ciril Zlobec, Mitja Zupančič, Boštjan Žekš, Andrej O, Župančič. IZREDNI ČLANI (20)_ Tadej Raj d, Eni en k Bernard, Franc Forstnerič, Ni ko Grafenauer, Franc Gubenšek, Andrej Inkret, Janez Matičič, Marko Mušič, Tone Pavček, Marijan Pavčnik, Primož Simon iti, Uroš Skalerič, Janez Sketelj, Slavko Splichal, Franc Strte, Rudi Šelige, Biba Teržan, Miha Tomaževič, Robert Zoreč, Zinka Zorko, DOPISNI ČLANI (85)_____ František Benhart, Arthur E. Bergles, Nikolaj A. Borisevič, Ivan Brajdič, Savo B ratos, Zora n Bu jas, A nton io C a rdesa, Hen t y R, Coope r Jr., AI eks a nd a r Des pi č, Milan R. Dim i trije vi i, Norbert El sne r, Arnold Feil, Aleksandar Fiaker, Rudolf Flotzinger, Gerhard Giesemann, Wolfgang L. Gombocz, Drago G rde nič, Irena Grickat - Rad ulov ič, Stanislav Hafner, Erwin L. Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Milan Herak, Lukas Hetlinger, Vil Hrymyč, Ljudevit Ilijanič, Milka Ivič, Hans-Dietrich Kahl, Stevan Karamata, Alan R. Katritzky, Zoran Konstantinovič, Božidar Kos, Georg Kossack, Leopold Kretzenbacher, Anne McLaren, Abel Lajtha, Reinhard Lauer, Henry Leeming, Jean-Marie Pierre Lehn, Rado L. Lenček, Florjan Lipuš, Thomas Luckmann, Milan Maceljski, Sibe Mardešič, Ju raj M a rt i novic, Gian Carlo Meniš, Mylon Eugene Mere h a nt, Pavle Merkii, Slavko Mihalic, Joseph Milič - Emili, Leszek Mosiyriski, Zoran Mušič, Hermann Müller Karpe, Karl-Alexander Müller, Rudolf Neu hause r, Jean Nicod, Boris Pahor, Luko Paljet a k, Branko Pavičevič, Märton Pees i, Slobodan Perovič, Jože Pirjevec, Boris Podrecca, Llvio Poldini, Bogdan Povh, Dušan C. Prevoršek, Otto Prokop, Andrej V lad im i rov ič Popov, Eugen Pusič, Chi nt a man i N, R. Rao, Alojz Rebula, Helmut Rumpler, Roy Thomas Severn, Erik Valdemar Stälberg, Jan Stankowski, Dimitrije Stefanovič, Jože Straus, Ivo Supičič, Gunnar Olaf Sva ne, Sergio Tava no, Felix Unger, John Villadsen, John Waugh, Anton VVernig, Karel Matej Woschitz, Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi dopisni člani. ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2003 A) PREDSEDSTVO Predsednik. Boštjan Žekš Podpredsednika: Kajetan Gantar [ože Tronielj Glavni tajnik: Matija Gogala Tajnica 1. razreda (zgodovinske in družbene vede}: Alenka Šelih Načelnica oddelka za zgodovinske vede-. Biba Te rž a n Načelnica oddelka za družbene vede: Alenka Sel i h Tajnikll. razreda (filološke in literarne vede): Matjaž Kmecl Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede): Peter Fajfar Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede: Josip Globcvnik Načelnik oddelka za tehniške vede: Igor Grabeč Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede): Mitja Zupančič Tajnik V. razreda (umetnosti): Andrej Jemec Tajnik V/, razreda (medicinske vede): Marjan Kordaš B) POSEBNE ENOTE SAZU L ODDELEK ZA MEDNARODNO SODEI.OVAN1E IN ZNANSTVENO KO- ORDINACIJO Vodil ga je akademik Branko Stanov ni k. 2. KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodil gaje akademik France Bernik, častni član SAZU. 3. BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Fabjančič. C) SVETI IN ODBORI 1. SVET ZA VAROVANJE OKOLI A Vodil ga je znanstveni svetnik v pokoju prof. dr. Avguštin Lah. 2. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Vodil ga je dopisni član Jože Pirjevec, 3. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE Vodil ga je akademik Marjan Kordaš. 4. ODBOR ZA TRAJNOSTN1 RAZVOJ Vodil ga je akademik Robert Blinc. D) FUNDACIJE_ t. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCH1 Vodit jo je akademik Kajetan Gantar, 2, FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR Vodil jo je akademik Matjaž K med. E) UPRAVA SAZU Upravni direktorje bil Zoran Mezeg, SKUPŠČINA SAZU PREDSEDSTVO POSEBNE ENOTE 1. ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO 2. BIBLIOTEKA 3. KABINET AKADEMIKA FRANCETA I3ERNIKA SVETI IN ODBORI L SVET ZA VAROVANJE OKOLJA 2. ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN 3. ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDI JE 4. ODBOR ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ FUNDACIJE 1. FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI 2. FUNDACIJA JANEZ VAJKAR0 VALVASOR RAZREDI 1. ra zred z a zgo d ov i n skc i n d r u ž bene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovitiske vede IL razred za filološke in literarne vede III. razred za matematične, fizikalne, kemijske in teh niSke vede Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehniške vede IV. razred za naravoslovne vede V. razred za umetnosti VJ. razred za medicinske vede UPRAVA Kabinet predsednika Upravna pisarna Sekretariat predsedstva Pisarna predsedstva Tajništvo razredtiv Oddelek za tisk in publikacije Finančno-računovodska služba Tehnično-nabavna in investicijska služba KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI Predsedniki Na ht i ga i, Raj ko, od 1939 do 1942. Čla n fi lozofs ko-fi lološ ko -h istorične ga razreda, Vidmar, Milan, od 1942 do 1945. Član matematično-prirodoslovnega razreda, K i dr k, France, od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zem- ljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948 in član razreda za zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950, Ramovš, Fran, od 1950 do 1952. Član razreda za fdološke in literarne vede. Vidmar, Josip, od 1952 do 1976. Član razreda za filološke in literarne vede. Milčinski, Janez, od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede. Bernik, France, od 1992 do 2002. Član razreda za filološke in literarne vede. Žeki, Boštjan, od 2002. Član razreda za matematične, fizikalne, ke- mijske in tehniške vede, Podpredsedniki_ Lavrič, Kuhclj, Ziherl, Kreft, Blinc, Božidar, od 1950 do 1961, Član razreda za prirodoslovne in medicinske vede. Anton, od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede. Boris, od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbene vede. Bratko, od 1976 do 1992. Član razreda za umetnosti. Robert, od 1980 do 1999. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 1980 do 1994, član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1994. Zlobec, Ciril, od 1992 do 1999. Član razreda za umetnosti. Gantar, Kajetan, odi999. Čla n razreda za fi )olo ške i n I i te rame vede. Kralj, Alojz, od 1999 do 2002, Član razreda za matematične, fizikal- ne, kemijske in tehniške vede, Trontetj, Jože, od 2002, Član razreda za medicinske vede. Glavni tajniki Krek, Gregor, od 1939 do 1942, Član pravnega razreda. Ramovš, Fran, od 1942 do 1950. Član filozofs ko -filološ ko -historičnega razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda za filološke in literarne vede od 1948 do 1950. Kos, Milko, od 1950 do 1972, Član razreda za zgodovinske m druž- bene vede. Kušej, Gorazd, od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in družbene vede, Goričar, Jože, od 1980 do 1985. Član razreda za zgodovinske in družbe- ne vede. Batis, Janez, od 1985 do 1992. Član razreda za medicinske vede. D ro veni k, Matija, od 1992 do 1999. Član razreda za naravoslovne vede. Andolšek - |eras, Lidija, od 1999 do 2002. Članica razreda za medicinske vede. Gogaia, Matija, od 2002. Član razreda za naravoslovne vede. II ČLANI REDNI, IZREDNI IN DOPISNI ČLANI i. RAZRED_za zgodovinske in družbene vede Redni člani Bratož, Raj ko, dr, zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja 1952 v Braniku, Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v L razredu SAZU od 7. maja 1996 do 19. marca 2002; tajnik L razreda od 1. aprila 1999 do 19, marca 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, tel. 256-33-15. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1192, faks: 425-93-37, e. pošta: rajko.bratoz@guest.arnes.si. Ccvc, Emilijan, dr, zgodovine m teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umet-nostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU v pokoju. Rojen 5. septembra 1920 v Kamniku. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v L razredu SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik I. razreda od 1. marca 1995 do 7. maja 1996. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zlatek 55 a, tel. 507-59-04. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-42, faks: 42534-23. Gabrov«*, Stane, dr, arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju, Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 426-18-16. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu, izredni član od G. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1292 Ig, Tomišelj 31 a, tel. 286-25-16. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel, 24110-06, faks: 425-93-37. Majer, Boris, dr. filozofskih znanosti, redni profesor sodobne filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja ! 919 na Colu pri Vipavi. Izredni član od 25, marca 1975. redni član od 24. aprila 1981, Zasebni naslov. 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 252-64-40. Melik, Vasilij, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni dan od 27. maja 1997. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 11, tel. 252-25-44. Mlinar, Zdravko, dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh, Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 1. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I, razreda od 7. maja 1996 do 1. aprila 1999. Zasebni naslov, 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel. 283-10-32, Službeni naslov; Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 580-51-00,580-53-51, faks: 568-34-21, SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-23, faks: 425-34-23. Mlinaric, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov; 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel. 02 331-13-94, Službeni naslov: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 2000 Maribor, Koroška c. 160, tel. 02 229-36-00, faks: 02 251-81-80, Pleterski, lanko, dr. znanosti, redili profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen L februarja 1923 v Mariboru, Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27, maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 251-91-62. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-26, faks: 42534-23. Rus, Veljko, dr, socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani, Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, I.ubejeva 1, tel. 507-35-89, 4260 Bled, Kolodvorska 37, tel. 04 574-25-81. Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1. tel, 580-52-00, faks: 580-52-13. Šelih, Alenka, dr. znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru. Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija 2003. Načel niča oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 5. maja 1998; tajnica I, razreda SAZU od 19. marca 2002, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel. 283-47-01. Službeni naslov: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel. 420-31-93, 420-32-46, faks: 420-32-45, e. pošta: alenka. selih@pf.uni-lj.si, Vratuša, Anton, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja na Fakulteti družbenih znanosti Univerze v Beogradu in na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21, tebruarja 1915 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel. 251-01-88. Službeni naslov: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, tel. 568-23-31, faks: 568-27-75. Zadnikar, Marijan, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo v pokoju. Rojen 27. decembra 1921 v Novem meslu. Izredni Član od 27. maja 1997, redni član od 12, junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Svabičeva 7, tel. 283-84-73. Izredni člani Favčnik, Marijan, dr, znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani, izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel, 232-26-90 ali 232-5862. Službeni naslov: Pravna fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel. 420-31-97, faks: 420-31-15, e, pošta; marijaii.pavcnik@pf.uoi-lj.si. Splichal, Slavko, dr. znanosti, redni proiesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni član od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1236 Trzin, Prešernova 35, tel, in faks: 564-16-26, e, pošta: sla vko. splichal@gqesLar nes .si. Službeni naslov: Fakulteta /a družbene vede, Kardeljeva ploščad 5,1000 Ljubljana, tel. 5805-242, faks: 5805-106, e. pošta: slavko. splichal {Suni I j. s i. Teržan, Biba, dr, arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in na Arheološkem inštitutu Svobodne univerze v Berlinu, Nemčija. Rojena 25. julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001. Načelniea oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZLT od 19, marca 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Svabičeva 3, tel, 283-84-01. Službeni naslov: Filozofska fakulteta. Arheološki oddelek, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, tel. 241-15-54, faks: 423-12-20. Dopisni člani___ Buias, Zoran, rojen 27, decembra 1910, Redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. maja 1985. Fei i, Arnold, rojen 2. oktobra 1925, Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tübingenu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Flolzinger, Rudolf, rojen 22, septembra 1939. Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985. Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920. Redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Gicßnu v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003. Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001, Kossack, Georg, rojen 25, junija 1923, Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Münchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991. Luckmann, Thomas, rojen 14, oktobra 1927. Redni profesor za sociologijo religije, socio lingvist i ko, sociologijo znanja ter teorijo komunikacijskih zvrsti Univerze v Konstanzi, Avstrija, v pokoju. Častni doktor Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 27, maja 1997. Meniš, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine, Dopisni član od 27, maja 1997, Müller-Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Mai ni, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993. Pavičevič, Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Titogradu, ZRJ, v pokoju. Dopisni član od 10, marca 1977, Perovič, Slobodan, rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, ZRf. Dopisni član od 23. aprila 1987. Pirjcvec, Jože, rojen L junija 1940, redni profesor za evropsko zgodovino Filozofske fakultete v Trstu in Fakultete za politične vede v Padovi, Italija. Dopisni član od 6, junija 1995. Pusič, Eugen, rojen 1. julija 1916. Redni profesor upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001. Runipler, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija, Dopisni član od 27, maja 1993. Slefanovič, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, ZRf, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. Straus, Jože, rojen 14, decembra 1938. Redni profesor in predstojnik oddelka za inozemsko in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Inštitutu Maxa Plancka, München, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1995, Supičič, Ivo, rojen 18. julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od.24. aprila 1981. Tava no, Sergio, rojen 13. marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7. junija 2001. II. RAZRED_za fitološke in literarne vede Redni člani Bernik, France, dr znanosti, na živili redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZUvpokoju, častni doktor Univerze v Mariboru. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za tilološke in literarne vede od 16, iebruarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 23. januarja do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12, junija 2003. Zasebni naslov. 1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, tel. 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-51, faks: 42534-23, e. pošta: ana,batico£tsni člani _______ Cardcsa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija Dopisni član od 7. junija 2001, Dimitrijevič, Milan R„ rojen 27. januarja 1931, Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za nevrologijo in nevrobiologijo, Baylor College of Medicine. Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981 l.ajtha, Abel, rojen 22. septembra 1922, Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v inštitutu N, S, Kline, Orangeburg, N. Y„ ZDA, Dopisni član od 18. maja 1989. McLaren, Anne, rojena 26. marca 1927. Redna profesorica v inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, in podpredsednica Kraljevega društva v Londonu, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995. Milič Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, direktor laboratorijev Meakins-Christie McGillove univerze, Montreal P.Q„ Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983. Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino Flum-boldtove univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987. StäJberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevro-fiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997. Ungcr, Felix, rojen 2, marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardiokirur gijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6, junija 1995. Wem i g, Anton, rojen 14. oktobra 1944. Redni profesor za nevrofiziologijo na Univerzi v Bonnu, Dopisni član od 7, junija 2001. BIBLIOGRAFIJA ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2003 Tadej Bajti znanstveni Članki Cikajlo I., Bajd T.: FES gait re-education: the swing phase estimation. Neuronic d u lat ion, 122-127(2003). Kurillo G., Bajd T., Kamnik R.: Static analysis of nippers pinch. Neuromodulation, 6:166-175 (2003), Cikajlo I., Matjačič Z., Bajd T.: Development of a gait re-education system in incomplete spinal cord injury,J. Rehabil, Med., 35: 213-216 (2003). knjiga Lenarčič J., BajdT.: Rotujfi&i mehanizmi. Univerza v Ljubljani, Založba FE in TRI, Ljubljana 2003, 313 str. E meri k Bernard SAMOSTOJNA RAZSTAVA Dvojni korak. Galerija H q urna, Ljubljana 2003. Skupinska razstava. Moderna galerija, Do roba in naprej, Slovenska umetnost 1975-85, Ljubljana 2003. mednarodna likovna delavnica Genius toči. Sečoveljske soline - L era. Časa de la Sai Parecag. Sečovlje 2003. knjiga Medved A„ Bernard E.: Labirinti. Uvodni študiji Boris A. Novak, Milček Komelj. Založba Edina, Ljubljana 2003. France Bern i k znanstveni članki Kulturna identiteta v obdobju globalizacije - Nevarnosti in perspektive. S/dviifič-fid revija 51. Posebna številka. Ljubljana, junij 2003, 3-9. Slovenska književnost v narodnoobrambni in državotvorni vlogi. Literarni izzivi. Spominski zbornik za Jožeta Pogačnika. SAZUin Univerza v Mariboru - Pedagoška fakulteta. Maribor 2003, 16-22. Naš jezik je najprej naša skrb - Razmišljanje o jeziku. Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu za prestopno leto 2004. Celovec 2003, 74-75. UREDNi^TVO Juš Kozak. Zbrano delo. Trinajsta knjiga, Glavni urednik zbirke France Bern i k. Uredil in opombe napisal Jože Munda. Študentska založba Litera, Maribor 2003, 530 str. (210. knjiga zbirke). Alojz Gradnik. Zbrano delo. Četrta knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Besedilo pripravila in opombe napisala Miran Hladni k in Tone Pretnar. Študentska založba Liter a, Maribor 2003, 728 str. (211. knjiga zbirke). lože Si tre r Fran StilešAri Finžgar. Monografije k Zbranim delom slovenskih pes ni kov in pisateljev. Glavni urednik France Bernik. Študentska založba Litera, Maribor 2003, 322, str. (4. knjiga Monografij), Janez Bernik skupjnske razstave Miza in omizja. Moderna galerija, Ljubljana. Marec-April 2003. Homage a Frida Kahlo. Janez Bernik, Zoran Mušič, Lojze Spacal & Peter Sengl, Galerie Judith Walker, Schloss Ebenau, Rosental (Avstrija). Maj 2003, Slowemsche Impressionen - Slovenske impresije, Galerie Sikoronja, Rosegg (Avstrija). Junij 2003. Stili-Leben. Janez Bernik, Jože Ciuha, Andrej |emec, Lojze Spacal. Galerie Sikoronja, Roscgg. Julij - avgust 2003. Slovenska grafika v umetniški zbirki Nove ljubljanske banke. Galerija Avla NLB, Ljubljana. Julij - september 2003. Izbor iz zbirke Pilonovih prijateljev. Pilo nova galerija, Ajdovščina, PUBLIKACIJA Trnovski krogi. Uredil Janez Pogačnik in drugi. Ljubljana, Založba Družina, 2003. Reprodukcija štirih Bern i kov ih slik Janeza Krstu i ka v cerkvi v Trnovem z razlago Milčka Komelja (126-138) in reprodukcija Bemikovega K riževe ga pota v Trnovem, prav tako z razlago Milčka Komelja (140-154), INTERVJU Včasih vidim le eno črto. Pogovor z Janezom Bernikom. Nela Malečkar in Nadja Zgonik. Ampak - Nova revija, junij - julij 2003, 66-70. Robert Bitne ČLANKI Zalar B., Laguta V. V., Blinc R,: NMR evidence for the coexistence of order-disorder and displacive components in barium titanate. Phys. Rev. Lett., 90: 03760!-1 -037601-4 (2003). Blinc R„ Laguta V. V., Zalar B.: field cooled and zero field colled 2Q'Pb NMR and the local structure of relaxor PtAlg, .0,. Phys. Rev. Lett., 91: 247601-1 -247601-4 (2003). Vikhnin V. S., Blinc R., Pire R.: Mechanisms ofelectrostrktion and giant piezoelectric effect in relaxorferroelectrics. J. Appl. Physi., 93; 9947-9952 (2003). Nawrocik W., Czarnecki P., Hllczer A., Blinc R.: Effect of hydrostatic pressure on the dielectric response of PbfMg. relaxor. Phase Transit., 76:693-699 (2003). Rlinc R., Zalar B., Gregorovič A., Arčon D., KutnjakZ., Filipič C., Levstik A., Ac-hey R. M-, Dal al N, S.: AC susceptibility and NMR observation of a deuterium isotope effect in the magnetization dynamics of the Mn, -acetate nanomagnet, Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys. 67:0944Q1-1 - 094401-8 (2003). Jeglič P., Blinc R., Apih T., Omerzu A., Arčon D.: fahn-Teller dynamics of the organic ferrvmagnet-tetrakis (dimethylamine) ethylene-CPhys. Rev„ B, Condens. Matter Mater. Phys., 68: 184422-1 - 184422-8 (2003). Laguta V, V., Ghnchuk M. D., Nokhrin S. N., Bykov L P., Blinc R , Gregorovič A., Z a la r B.: NMR st it dy of local s tru ct area »d ch em ical orde ring in PbMg! /Vt> ,0., and PbSc!/,Nbi relaxor ferroelectrics. Phys, Rev., B, Condens. Matter, 67: 104106-1 - 1041068(2003). OBJAV1JFNI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI (VABLJENO PREDAVANJE) Blinc R., Zalar B., Lebar A., Mitsuru 1.: Disorder in BtiTiO, and SrTiO and the „ferroelectric" transition in SrTi'*Q. V: Davies, P, K. (ur.), Singh, D. J. (ur,). Fundamental physics of ferroelec tries 2003: Williamsburg, Virginia, 2-5 February 2003, (AlP conference proceedings, v. 677). Melville: American Institute of Physics, 2003, str. 20-25. OBfAVLIENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI Pire R., Ku t lijak Z., Blinc R,: Theory of the specific heat of reiaxor ferroe lee tries: presented at ECAPD-6, 6th European Conference on Applications of Polar Dielectric, 2-5 September 2002, Aveiro, Portugal. Ferroelectrics 96: 201-207, Blinc R„ Jeglič P., Apih T., Omerzu A., Arčon D.: Time-scale for fahn-Teller pe-sudo-rotations in the organic ferromagnet TDAE-Cfl). V: Kuzmany H. (ur.). XV11 International Winterschool/Euroconterence on Electronic Properties of Novel Materials, Kirchberg, Tirol, Austria, 8-15 March 2003, Molecular nanostructures, (AlP conference proceedings, vol, 685). Melville; New York: American Institute of Physics, 2003, str, 29-32, INTERVJU Blinc R., Matijevič E,; Nfls« univerza potrebuje prenovo. Delo (Ljubljana), 3, december 2003, str. 3. Blinc R. . Znanost je neznansko razburljiva zadeva, Dnevnik {Ljubljana, 1991), 13. december 2003, str. 22-23. Blinc R.: Spraševanje narave ; zakaj in kaj se dogaja v snovi. V: Kobil, E.: Strast po znanju in spoznavanju: pogovori z velikimi slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki. Ljubljana: Ustanova Slovenska znanstvena fundacija, 2003-, str. 45-57. drugo učno gradivo Blinc R., Slaus 1,, Zidanšek A., Dimitrovska Andrews K., Šašek-Divjak M.: Global and local aspects of sustainable development. Ljubljana: International center for promotion of enterprises ICPL: International center for sustainable development 1CSD, 2003. 1 z v. (loč. pag.), ilustr. PATENT Blinc K,, Sel iger J., Apih T., Lahajnar G.: Poiarizacijsko ojačana 14\' jedrska kva-drupolna resonanc na detekcija TNT in drugih eksplozivnih snovi v minah s kvadrupol-kvadrupol,,solid" efektom: patent št. 20995. Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino, 2003. SEKUNDARNO AVTORSTVO UREDNIK Ferroelectrics. Rime, Robert (član uredniškega odbora 1970 ), New York: Gordon and Breach. ISSN 0015-0193. Physica. B, Condensed matter. Blinc, Robert (član uredniškega odbora 1975-). [Printed.]. Amsterdam: North-Hoi land, 1988-. ISSN 0921-4526, Bulletin of magnetic resonance. Blinc, Robert (član uredniškega odbora 1981-). Philadelphia: Franklin Institute Press. ISSN 0163-559X. Ferroelectrics. Letters section. Blinc, Robert (član uredniškega odbora 1981). New York: Gordon and Breach. ISSN 0731-5171. Molecular crystals and liquid crystals. Letters. Blinc, Robert (član uredniškega odbora 1984 ). London; New York: Gordon and Breach Science Publishers, 1976-1980. ISSN 0140-6566. Molecular crystals & liquid crystals bulletin. Blinc, Robert (član uredniškega odbora 1986-). New York: Gordon and Breach Science Publishers, ISSN 0884-8408. Romanian journal of physics. Blinc, Robert (član uredniškega odbora 1994-). Bucure^ti: Editura Academiei Romane. ISSN 1221-146X. Ivan Bratko IZVIRNI ZNANSTVENI ČI-ANKI Zupan B., Demšar J., Bratkol., Juvan P., Halter John A., Kuspa A., Shaulsky G.: GenePath : a system for automated construction of genetic networks from mutant data. Bioinformatics (Oxf.) 19(3): 383-389 (2003). Bratko I., Sue D,: Qualitative data mining and its applications. CI T J. Comput. Inf. Techno!. 11(3): 145-150 (2003). Bratko L, Sue D.: Learning qualitative models. AI mag. 24{4): 107-119 (2003). Zupan B., Bratko L, Demšar J., Juvan P., Curk T., Borštnik U., Beck, J. R,, Halter J., Kuspa A,, Shaulsky G,: GenePath : a system for inference of genetic networks and proposal of genetic experiments. Artificial inteligence in medicine 29: 107-130 (2003). Luštrek M., Gams M., Bratko I.: A program for playing tarok. 1CGA journal 26: 190-197 (2003). samostojni znanstveni prispevek v monografiji Bratko L, Šuc D.: Understanding control strategies. V: Delia Riccia, Giacomo (ur.), Dubois, Didier (ur.), Kruse, Rudolf (ur,), Lenz, Hans-loach: m (ur.). Planning based on decision theory. Wien; New York: Springer, cop. 2003, str. 85-98. objavljeni znanstveni prispevki na-konferencah (vabljena predavanja) Brat ko I., Šuc D.: Qualitative data mining. The new trends in knowledge processing data mining, semantic web and computational science: the sixth SANKEN international symposium. Osaka, marec 2003, str. 10-12. Bratko i., Šuc D,: Qualitative data mining and its applications. ITI 2003 : proceedings of the 25th International Conference on Information Technology Interface, Cavtat, Croatia, junij 2003, str. 3-8. Bratko I.: Automated modelling with qualitative representations. Model-base d and qualitative reasoning in biomedicine. Cyprus, oktober 2003, str. 3-8. OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH Jakulin A., Bratkol., Smrke D, Demšar J„ Zupan B.: Attribute interactions in medical data analysis. Artificial intelligence in medicine: proceedings AIME2Ü03, Protaras, Cyprus, October 18-22, 2003 (Lecture notes in computer science, Lecture notes in artificial intelligence, 1211). Berlin: Springer, str. 229-238. Šuc D., Vladušič D., Bratko J.; Qualitatively faithful quantitative prediction. IJCAI-03 : proceedings of the eighteenth International Joint Conference on Artificial intelligence, Acapuko, Mexico, August 9-15, 2003, San Francisco: Morgan Kaufmann Publishers, cop, 2003, str. 1052-1057. Žnidaršič M., Bohanec M., Bratko L: Uporaba kvantitativnih vrednosti v hierarhičnih modelih DEX. Inteligentni in računalniški sistemi: zbornik A 6, mednarodne multi-konference IS 2003, Ljubljana, oktober 2003, str. 167-169. Jakulin A., Bratkol.: Analyzing attribute dependencies. Knowledge discovery in databases: PK DD 200, proceedings (Lecture notes in computer science. Lecture notes in artificial intelligence, vol. 2838). Berlin; Heidelberg; New York: Springer, cop. 2003, str, 229-240, Sue D,, Bratko I.: Improving numerical prediction with qualitative constraints. Machine learning: EC M L 2003, proceedings (Lecture notes in computer science. Lecture notes in artificial intelligence, vol. 2837). Berlin: Heidelberg; New York: Springer, cop. 2003, str. 385-396. Sadikov A., Bratko L, Kononcnko L: Search versus knowledge : an empirical study ofminimax on KRK. Advances in computer games; proceedings of the ICG A/ 1FIP SG16. Boston; Dordrccht; London: KIuwct Academic Publishers, cop. 2004, str. 33-44. Raj ko Bratož knjigi (avtor in soavtor) Bratož R.: Grška zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo, Druga, dopolnjena izdaja. Zbirka Zgodovinskega časopisa 26 in Knjižna zbirka Scripta, Ljubljana 2003. 299 strani. Lot ter, F, Bratož R„ Castritius H.: Völkerverschiebungen im Ostalpen-Mitteldonau-Raum zwischen Antike und Mittelalter (375-600). Ergänzungsbande zum Reallexikon der Germanisehen Altertumskunde, Herausgegeben von H. Beck, O Geuenich, H. Steuer, Band 39, Berlin - New York 2003.282 strani. razprave in drugi prispevki Bratož R.: Venanzio Fortunata e lo scisma dei Tre Capitoii. V: Convegno internazi-on ale d i studio „Venanzio Fortunata e il sun tempo1* ( Valdobbiadene, Treviso, 29. november - 1. december 2001), Fondazione Cass a marc a, Trcviso 2003, str. 363-401. Bratož R, : Dioklecijanovo preganjanje kristjanov v provincah srednjega Podonavja in zahodnega Balkana. V: Slavko K rajne (ur.), Mednarodni znanstveni simpozij ob 1700 - letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega, Zbornik razprav, Ptuj 2003, str. 29-98. Bratož R : Pannonien, V: Reallexikon der Germanischen Altertumskunde. Begründet von J. Hoops. Zweite Auflage. Herausgegeben von H. Beck, D. Geuenich, H. Steuer, Band 22, Berlin - New York 2002 (2003), str. 469-483, Bratož R.: In memoriam: Jože Kaste iic. V: Keria. Studia Lat i na et Graeca 5/2, 2003, str. 9-19. Peter Fajfar članki v revijah Cue st a I.j Aschheim M. A., Fajfar P.: Simplified R-factor relationships far strong ground motions. Earthquake Spectra, 19(1): 25-45 (2003), Fischinger M., Fajfar P.: Eurocode 8 trendi v razvoju in uporaba v Sloveniji. Ujma, 16: 216-219 (2002), izšlo v 2003. Čauševič M„ Fajfar P„ Fischinger M„ Isakovic T.: Proračun vijadukta na djelovanje sila potresa prema Burokodu 8/2. Gradevinar, 55(3): 137-147 (2003). OBJAVLJENO VABLJENO PREDAVANJE NA ZNANSTVENI KONFERENCI Fajfar P.. Dolšek M.: Extension of the N2 method to infilled reinforced concrete frames. V: Génie parasismiquc : Aspects dynamiques et vibratoires en génie civil. École Polytechnique, Palaiseau, France, 383-396 (2003). Fajfar P., Dolšek M.: Computational methods in earthquake engineering - simplified non-linear procedures. V: Proceedings of the 4th International Conference on Seismology and Earthquake Engineering, Tehran, IIEES, 18 str., (2003). objavljeno predavanje na znanstveni konferenci Fajfar P., Dolšek M.: Extension of the N2 method for simplified non-linear seismic analysis to infilled RC frames. V: Proceedings of the International Conference in Earthquake Engineering, Skopje, IZIIS, 8 str., (2003). Janez Fettich Baročna nabožna slika Kužnega bolnika, IZIS, 13:51-53, 2003. Franc Forstnerič Forst nerič F.: The Oka principle for multivalued sections of ramified mappings. Forum math., 15(2): 309■ 328 (2003). Forstnerič F.: Stein domains in complex surfaces. J. geom. Anal, 23(1): 77-94 (2003). Forstnerič F., Knzak J,: Strongly pseudoconvex handlebodies. I, Korean Math Soc. 40(4): 727-745 (2003). Stane Gabrovec Gabrovec S.: Leta mojega kresovanja. Trnovski krogi, 170-173 (2003). Gabru ve c S.: lože Kastelic (1913-2003). Arheološki vestnik 54: 452-454 (2003). Gabrovec S.: Karl Kromer (1924-2003). Arheološki vestnik 54: 454-456 (2003). Gabrovec S.: Janez Pogačnik. Pismo župniku Janezu, Trnovo 8, 2003, Kajetan Gantar znanstveni članki La tradizione latina nella let t erat ura slove na. - V: Culture euro pee e tradizione latina (Universitä degli studi d i Trieste 2003}, 23-39, Odmevi Sofoklove poezije pri Matiji Valjavcu. - V: Literarni izzivi (S AZU ■ Univerza v Mariboru - Pedagoška fakulteta Maribor, 2003), 67-80. Slowenien II. Literatur, Kunst, Musik■ - V: Der Neue Pauly / Enzyclopädie der Antike, Bd. 15/3 (Stuttgart-Weimar 2003), 70-73. L'astronomia e la metaforica stellare nella poesia augustea. - V: L'officina eilen i -stica - Poesia dotta e populäre in Grecia e a Roma (Universita degli studi di Trento 2003), 425-438. STROKOVNI IN POLJUBNI ČLANKI F Iii für fr in njegovi »Vzporedni življenjepisi«. - V: Plutarh, Življenja velikih Grkov (Klasiki Kondorja X.L1, Ljubljana 2003), 219-317. Moje. prvo srečanje z Jožetom Pogačnikom. - V: Literarni izzivi, 9-12, Janko Moder in njegovi predhodniki v vodenju Društva slovenskih književnih prevajalcev. - V: Nese m te v zibel drugega jezika. Zbornik ob petdesetletnici Društva slovenskih književnih prevajalcev (Ljubljana 2003), 63-71. Dr. }ože Kastelic (1913-2003). - Mohorjev koledar 2004 (Celje 2003), 196-200. PREVODI Plutarh, Demostenes. - V-. Plutarh, Življenja velikih Grkov (Klasiki Kondorja XLI, Ljubljana 2003), 185-217, Prevodi latinskih verzov v. Janez Gregor Dol nič ar, Zgodovina ljubljanske stolne cerkve (1701-1714), ur. Ana Lavrič (Ljubljana 2003). predgovor Marko Pohlin: Kraynska gramatika, Bibliotheca Carnioiiae, Ljubljana 2003, VI-VIII, Josip Globevnik Agranovsky M., Globevnik J.: Analyticity on circles for rational and real-analytic functions of two real variables. Journ, ¿'Analyse Math. 91: 31-65 (2003). Globevnik. J.: Holomorphic extensions from open families of circles. Trans. A mer. Math. Soc. 355:1921-1931 (2003). Matija G o ga la ZNANSTVENI ČLANEK Gogala M., Trilar T., 2003: Video analysis of wing clicking in cicadas of the genera Cicadatra and Pagiphora (Momoptera: Auchenorrhyncha: Cicadoidea). Acta entomoL slov. (Ljubi.), 11(1): 5-15. poljudni članki Gogala M., Aplene V. F„, 2003. V spomin dr. Veroniki Cankar - Aplenc. Proteus 65(7): 330. Gogala M., 2003, Stenica Leptoglossus occidemalisje že na slovenskem krasu. Proteus 66(2): 80-81. Gogala M., 2003. Poldrugo leto izkušenj z digitalno naravoslovno fotografijo. Pro teus 66(2): 84-88, POVZETEK KONGRESNEGA PRISPEVKA Gogala M,, Trilar T., 2003, Bioacoustic investigations of the singing cicadas of the Cicadelta montana species complex (Homoplera: Cicadidae). XIX. International BioAcoustics Congress 10.-15. August 2003, Belem, Para, Brazilija. Programme and Abstracts: 57, samostojni strokovni sestavek v monografiji Gogala M. 2003, Žuželke - Insecta. V: Sket B., Gogala M., Kuštor V, Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 262-265. Gogala M., 2003. Krilate žuželke - Pterygia. V: Sket B„ Gogala M., Kuštor V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 275. Gogala M„ 2003. Nogoprelci - Embioptera. V: Sket B„ Gogala M., Kuštor V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 295. Gogala M., 2003. Bogomolke - Mantoptera. V: Sket B„ Gogala M., Kuštor V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 299-300. Gogala M., 2003. Ščurki - Blat t opt era. V: Sket B., Gogala M., Kuštor V. Živalstvo Slovenije, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 301-302. Gogala M„ 2003, Paličnjaki - Ph a s ma top t era. V: Sket B„ Gogala M., Kuštor V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 307. Gogala M,, 2003. Sfenire - Heteroptera, V: Sket B., Gogala M., Kuštor V, Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 329-345. Gogala M., 2003. Enakokrilci - Momoptera. V: Sket B., Gogala M., Kuštor V. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 346, Gogala M,, Seljak G., 2003. Škržadi in škržatki - Auchenorrhyncha. V: Sket B., Gogala M., Kuštor V. Živalstvo Slovenije, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 347-354. STROKOVNA MONOGRAFIJ A - UREDNIŠTVO Sket B., Gogala M„ Kuštor V., 2003. Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška zalo žba Slovenije, 664 str., ilustr. ISBN 36-365-0410-4. strokovna monografija Batič F., Meglic V.. Gogala M., Lebez J., Strel B., 2003. Pregled in ocena pogojev ter mehanizmov ex situ ohranjanja prostoživečih in kmetijskih rastlin, živali, mikroorganizmov in gliv v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, 157 str., ilustr. ISBN 961-6392-20-4. Ljubo Golič ZNANSTVENI ČLANKI Kristl M., Drofenik M., Golič L,, Golobič A.: Synthesis and characterisation ofhy-droxylammoniumfluorochromate. Acta chim. slov., 50: 431-440 (2003). Sala M„ Jakše R„ Svete J„ Golobič A,, Golič L., Stanovnik B.: Synthesis of 3-([alpha]~ and [beta J-D-arabinofuranosyl) - 6-chloro-1.2.4-triazalo(4T3-bjpyruiazine. Carbohydr. res„ 338: 2057-2066 (2003). Bevk D,, Jakše R„ Svete 1„ Golobič A., Golič L„ Stanovnik B.: Transformations of alkyl (5-oxo-l-phenyl-4, 5-dihydw-lH-pyrazol-3-yl)acetate$ into 5-hetewaryl-3-oxo-2-phenyl-3, S-dihydro-2H-pyrazolo[4,3-cjpyridme-7-carbox y-lates. Heterocycles, 61: 197-223 (2003), Igor Grabeč monografije Grabeč L: Predavanja iz fizike, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ev. št. 300, Ljubljana, 2003, ISBN 961-6238-72-8,539 strani, 500 izvodov. članki v monografijah Potočnik P., Grabeč I., Šetinc M., Levee J.: Hybrid modeling of kinetics for methanol synthesis, Soft Computing Approaches in Chemistry, Lds: H. M. Cartwright, L. Sztandera, Springer-Veriag, Berlin, 2003, pp.: 297-315. članki v rkcenziranih revijah KoseJ T., Grabeč I., Kosel P.: T ime-delay estimation of acoustic emission signals using ICA, Ultrasonics, 40: 303-306 (2002). Kosel T., Grabeč I., Kosel R: Intelligent location of simultaneously active continuous acoustic emission sources- Part I, Aircraft Engineering and Aerospace Technology, 75, (1): 11-17 (2003). Kosel T., Grabeč I., Kosel F.: Intelligent location of simultaneously active continuous acoustic emission sources- Part II, Aircraft Engineering and Aerospace Technology, 75, (2): 137-142 (2003). Gradi šek J., Friedrich R„ ( .o vek ar E„ Grabeč i: Examples of Analysis of Stochastic Processes Based on Time Series Data, Meccanica, 38: 33-42 (2003). tiradišek J,, Baus A., Gove kar E., Klocke F., Grabeč I.: Automatic chatter detection in grinding, Int. ]. Machine Tools & Manufacture, 43: 1397-1403 (2003). Grabeč I., Mandelj S.: Experimental Modeling of Chaotic Fields, Progr. Theoret. Phys., Suppl. No. 150, (2003) p.p. 81-88, Proc. Int. Summer Schoool „Let's face chaos through non-linear dynamics", Maribor 2002. Grabeč I., Grošelj D.: Detection and prediction of tooth mobility during the periodontitis healing process, Computer Methods In Biomechanics and Biomedical Engineering, 6 (5-6): 319-328 (2003). članki na mednarodnih konferencah Potočnik P., Govekar E, Gradišek J,. Mužič P., Grabeč I., Strmec A.: „Acoustic-ba-sed fault detection system for the industrial production of compressorsProceedings of the 10th International Congress on Sound and Vibration, Stockholm, Sweden, 7-10 fuly 2003 : ICSV10, [Stockholm, Sweden], The International Institute of Acoustics and Vibration, 2003, str. 1371-1378. Govekar E„ Gradišek J., Grabeč I., Baus A., Klocke F., Geisel M., Geiger M.: Dynamics-based monitoring of manufacturing processes: Detection of transitions between process states, 4th Int. Symposium: Investigations of Non-linear Dynamic Effects in Production Systems, Chemnitz, Germany, 2003, Volkswagen Stiftung, Paper 35,9 str. Govekar E., Klemenčič J., Kokalj T., Jahrsdoerfer B, Mužič P., Grabeč L: Characterisation of laser droplet generation process by acoustic emission, Ultrasonics International 2003, Granada, Spain, Book of abstracts, Elsevier, Amsterdam, str, 47. Članki na strokovnih konferencah Lunar Peček B„ Grabeč L: Predikcija potrošnje energije z nevronsko mrežo z normalizirano krožno bazično funkcijo, VI. Strokovno posvetovanje „Energetski trg z novimi tržnimi, tehnološkimi in okoljskimi rešitvami, Portorož, 9 - 11. marec 2003, Zbornik prispevkov, urednik Franc Cimerman, Slovensko društvo 7,a daljinsko energetiko - SDDE, ISBN 961-90820-5-2, str 129-137, vabljeno predavanje. Ni ko Grafenauer knjiga Grafenauer N.: Eingewebte Spur / Vtkana sled, Gedichte ! Pesmi, prevedel Janko Ferk, Edition Atelier, Dunaj 2003, 125 str, Grafenauer N,: V pedenjpravljico prost vstop, Prešernova družba, Ljubljana 2003, 132 str. REVIALNE OBJAVE Grafenauer N.: Nočitve, (pesmi), Nova revija avgust-september-oktober 2003, L 22, št. 256-257-258, str. 22-33, Grafenauer N.: Pogovor z Ljubom Hircem, Nova revija januar-februar-maree 2003, L 22, it. 249-250-251, str. 303-338. Grafenauer N.: Janez Pogačnik (1946-2003): v spomin, Dnevnik, I 53, št. 40, 12. februar 2003, str. 5. Grafenauer N.: Predgovor, v: Evropski izziv, knjiga in Nova revija april-maj 2003, L22, št. 252-253,str. 5-9. Grafenauer N.i Negativni total, v: integrali, Krug 99, ur. Josip Osti, Sarajevo 2003. Grafenauer N.: Beseda o Jožetu Pučniku, Ampak, 1, 4, št. 2, februar 2003, str. 10. Grafenauer N.: Moja poe.ttka ni za ta čas, Pogovor z Jožetom Snojem, Nova revija 259-260,1. 22, november-december 2003, str. 141-180. PREVODI Hans Magnus Enzensberger, Pesmi, avgust-september-oktober 2003, 1. 22. št. 256-257-258, str. 182-192. intervjuji Mejniki, kijih nebo mogoče obiti, Pogovor z Nikotn Grafenauer jem, Schwentncrje-vim nagrajencem, Tanja Jaklič. Delo, I. 45, št. 273,26. november 2003, str. 18. Franc Gubenšek izv1rn] znanstveni članki Preželj A., Štrancar J., Gubenšek F„ Pečar S., Degand G.: Quantification of binding of some, tliiol-reactive clenbuterol analogues to bovint serum albumi v by electron paramagnetic resonance spectroscopy. Anal. BiocJicm. 315 (2): 202-207 (2003). Šribar J„ Sherman N.E., Prijatelj P, Faure G,. Gubenšek F., Fox J, W., AiEken A., Pungerčar J., Križaj L: The neurotoxic phospholipase A, associates, through a non-phosphorylated binding motif with 14-3-3 protein y and f i so forms. Bio-chem. biophys. res. commun., 302:691-696 (2003). Prijatelj P., Šribar J., Ivanovski G., Križaj L, Gubenšek F„ Pungerčar J,: Identification of a novel site for calmodulin in ammodytoxm A, a neurotoxic group IIA phospholise A... Bur. j. biochem. 270: 3018-3025 (2003). Župunski V., Kordiš D., Gubenšek F.: Adaptive evolution in the snake venom Kit nitz/BPTI protein family. FEBS leti.. [Print ed.j, 547; 131-136 (2003). Sri bar J., Čopič A., Poljšak-Prijatelj M., Kuret J., Logonder U., Gubenšek F.. Križaj I.: R25 is an intracellular membrane receptor for a snake venom secretory phospolipase A.1. FEBS lett. [Print ed.|, 553: 309-314 (2003). Faure G., Čopič A,, Le l'orrier S., Gubenšek F, Bon C., Križaj L: Crotoxin acceptor protein isolated from Torpeda electric organ: binding properties to crotoxin by surface plasmon resonance. Toxicon (Oxford), [Print ed.j, 41: 509-517 (2003). POLJUDNI ČLANE K Gubenšek F.: Naredili so poskusno bakterijo : 21. aminokislina v doslej neobstoječi bakteriji. Delo (Ljubi.), 24. marec 2003, str. 3, Znanost. objavljeni znanstveni prispe v k j na konferenci Križaj I„ Sribar J., Vardjan N„ Petrovič U., Pungerčar J., Gubenšek F.: Ammody-toxin. a snake venom phospolipase A2, at the nerve terminal : [invited talk], V: Dolinar M. (nr.), Križaj L (ur.), Turk V. (ur.). 5. srečanje Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo ■ Sth Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Ljubljana, 24-28 September, 2003, Zbornik povzetkov, Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2003, str. 28, Petrovič U., Mattiazzi M., Sribar J., Matis M., Peter-Katalinič J., Pungerčar J., Kriiaj L, Gubenšek K: Ammodytoxin may interfere with G2 cell cycle arrest in yeast. V: Dolinar M. (ur.), Križaj I. (ur.), Turk, V. (ur.). 5. srečanje Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo = 5th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Ljubljana, 24-28 September, 2003. Zbornik povzetkov. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2003, str. 35, Prijatelj P., lvanovski G., fen ko Z„ Križaj I., Gubenšek F„ Pungerčar J.: Both the N- and C-terminal residues of viperid phospolipase A2 are importnt for their high presynaptic neurotoxicity. V: Dolinar M, (ur.), Križaj l.(ur.), Turk V. (ur.). 5. srečanje Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo - 5th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Ljubljana, 24-28 September, 2003. Zbornik povzetkov. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2003, str. 51, lvanovski G., Petan T., Križaj I., Gubenšek F., Pungerčar ].: Basic a?nino acid residues in the Beta-structure of a mmody toxins are not critically involved in the process of neurotoxicity. V: Dolinar M. (ur.), Križaj I, (ur), Turk V, (ur,), 5. srečanje Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo = 5th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Ljubljana, 24-28 September, 2003. Zbornik povzetkov. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2003, str. 52. Štrekelj A., Križaj L, Comino A., Gubenšek F.: Site-specific fluorescent labelling of ammodytoxin A. V: Dolinar M. (ur.), Križaj I. (nr.), Turk V. (ur,). 5. srečanje Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo - 5th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Ljubljana, 24-28 September, 2003. Zbornik povzetkov. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2003, str. 53. Sribar J„ Čopič A., Logonder U., Gubenšek F., Križaj L: R25 is an intracellular membrane receptor for ammodytoxins. V; Dolinar M. (ur.), Križaj 1. (ur), Turk V. (ur.). 5. srečanje Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo = 5th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Ljubljana, 24-28 September, 2003. Zbornik povzetkov. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2003, str. 54. Vardjan N., Rowan £. G., Gubenšek F., Pungerčar J,, Križaj I.: internalization of ammodytoxin at the neuromuscular junction, V; Dolinar M,(ur.), Križaj I. (ur.), Turk V. (ur.): 5. srečanje Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo = 5th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Ljubljana, 24-28 September, 2003. Zbornik povzetkov, Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2003, str. 55. Zupunski V., Kordiš D., Gubenšek F.: Adaptive evolution of snake venom Kunitz/ BPTl protein family. V: Dolinar M, (ur.), Križaj L (ur.), Turk V, (ur ). 5, srečanje Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo = 51 h Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Ljubljana, 24-28 September, 2003. Zbornik povzetkov, Ljubljana: Slovenian Biochemical Society 2003, str. 99. Lovšin N„ Gubenšek F., Kordiš D.: Evolution of LINE-l retrotransposons in vertebrates, V: Dolinar M. (nr.). Križaj 1, (ur.), Turk V. (ur). 5, srečanje Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo = 5th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Ljubljana, 24-28 September, 2003. Zbornik povzetkov. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2003, str. 104. Petan T., Prijatelj P., Ivanovski G., Križaj L, Gubenšek F., Pungerčar J.: Oil the in ter facial kinetic and binding properties of ammodytoxins : highly efficient enzymes and potent toxins. V: Dolinar M. (ur.), Križaj L (ur.), Turk V. (ur.). 5. srečanje Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo = 5th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Ljubljana, 24-28 September, 2003. Zbornik povzetkov. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2003, str.36. predgovor, spremna heseda Gubenšek F., Dolinar M. Preface, V: Dolinar M. (ur), Gubenšek F, (ur.). EMBO Lecture Course on New Developments in Genomics for Biomedicine, Brdo Estate, Slovenia, April 8-13, 2003. Book of abstracts. Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2003. SFKUNCARNO AVTORSTVO UREDNIK Dolinar M. (ur.), Gubenšek F. (ur). KM BO Lecture Course on New Developments in Genomics for Biomedicine, Brdo F.state, Slovenia, April 813, 2003. Book of abstracts. Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2003, 99 str. ISBN 961-6303-457. Tine Hribar KMIÛ1 Dar biti, Slovenska matica, Ljubljana 2003. Obvladovanje sveta in svetovni etos, Filozofska fakulteta, Ljubljana 2003. razprave Globatizadja, evroslovenstvo in humanistih), Nova revija 22(252-253): 62-87 (2003). Neumrljivost in nesmrtnost. Nova revija 22(254-255): 200-227 (2003). Subnacionaltto, nacionalno in transnacionalno, Nova revija 22(259-260): 281-287 (2003). Od ciničnega prek paničnega do sferičnega uma\ v Peter Slotcrdijk: Cinični um, Študentska založba, Ljubljana 2003, str. 599-628. Pankrti, tovariši in drugi; v Punk je bil prej - 25 let punka pod Slovenci. Cankarjeva založba, Ljubljana 2003, str, 5-8, Cl.anki Slovenska prihodnost ir> odgovornost za resnico, Delo-Sobotna priloga (8.11.), str. 12-13. Dvojni izbris žrtev revolucije, Delo-Sobotna priloga (22.11), str. 14. intervju Neresnica ne more prevladati, Primorske no vi ce-Sobo t a (20,1), str. 15-16. referati Slovenske humanistične vede - univerzalno, univerzitetno in nacionalno, Konferenca Za odgovorno znanost - Humamstika v Sloveniji na začetku 21. stoletja, 14-15. november 2002, ZRC-SAZU, Ljubljana. Zakon bitja m mišljenja, Simpozij o Alešu Ušeničniku, S AZU, Ljubljana 2003. Filozofija in »filozofija« na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana 5. november 2003. Drago Jančar knjige L'Elève de Joyce, novele, prevod Andreé Lück Gaye. L'Esprit des Péninsules, Pariz 2003. Rauschen im Kopf, roman, prevod Klaus Detlef Obi, dt v, München 2003. La mirada de l'angel, novele, v kalalonščino prevedla Simona Škrabec, Angle Editorial, Barcelona 2003, Katerina, páv a jezuit, roman, prevedel Erantišek Bcnhart, Paseka, Praga 2003. Prizrak z Rovenska, novele, prevedel František Ben hart, Brno 2003. NOVELE Lucij ine oči, Poletje v zgodbi, Cankarjeva založba, Ljubljana 2003. Zapeljivec, Dekameron iz Zidanega mosta. Literatura 148/149, Ljubljana 2003. Prerokba, Nova revija 269/270. Ljubljana 2003. Nedelja v Oberheimu, Izkušnja razlike, Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Kamnik 2003. Joyceovy šuler, v lužiško srbščino prevedel Helmut Paska, Literarny almanach Domowina, BudySin 2003. Dumpf grollt es in der Bergen, prevedel Klaus Detlef Olof, Gray, von Aussen, Literaturverlag D rose hl, Graz 2003, Joyce's pupil, prevod Andrew Wachtel, Revista 22, Bukarešta 2003. Daltci an tSeoighigh (Joyceov učenec), v irščino prevedel Breandän Ö Doibhlin, Feasta 11, Dublin 2003. Savana, Antologie slovinskych povidek, Včtme mlyni, Brno 2003. fseji in Clan ki Said, ironija in globlji pomen, Evropski izziv. Nova revija, Ljubljana 2003, O lažeh, nasilju in kulturi konsenza, Ampak 8/9, Ljubljana 2003. Medmrežje in podzemlje. Ampak 10, Ljubljana 2003. Slovenija ali Ljubljani ja, Ampak 11, Ljubljana 2003 Odisej iz Trsta, Književni listi Dela, Ljubljana 24. november 2003. Kultura, gospodarstvo, nacionalni interes, Nacionalna identiteta in kultura, ICK, Ljubljana 2003. Central Europe, Utopia or Reality, prevedla Lili Pot para, Orient Express, Oxford Brookes University, Oxford 2003. La mi ova Europa vista dalla Jugoslavia, prevedel Alberto Scarponi, Lettera inter-nazionale, 3 trimestre 2003, Rim. Mein Europa, prevedel Fabjan Hafner, Mein Paradies und andere Orte der Begegnung, Styria, Graz 2003. Westeuropa mit Ostkohnien? Prevedel Klaus Detlef Olof, Der Standard, Dunaj, 15. maj 2003. Ultima Creatura, v švedščino prevedel Thomas Grundberg, Ljubljana An ropar, Beletrina, Ljubljana 2003, Elavult volta Közep-Euwpa eszmeje? Prevedla Gallos Orsolya, Euröpai Utas 3, Budimpešta 2003, Tito szigete: Brioni, prevedla Gal los Orsolya, Euröpai Utas 4, Budimpešta 2003. Scherz, Ironie und tiefere Bedeutung, prevedel Klaus De tlel Olof, Neue Zürcher Zeitung, 26/27 Juli 2003, Zürich. Scherz, Ironie und tiefere Bedeutung, prevedel Klaus Detlef Olof, Sprache in technischen Zeitalter Nr. 167, Berlin 2003, Varianta iugoslavä, Lettre - Editia Romana, Bukarešta 2003. Novodobna politička korektnost, prevedla Mirjana Hečimovic, Evropski glasnik 7, Zagreb 2003, Tir Tatmgire - Mittel-Europa, v irščino prevedel Padraig Ö Snodaigh, Feasta 10, Dublin 2003. Augsburg, prevedel Josip Osti, Život 1-2, Sarajevo 2003. Death at Mary-of-the-Snows, Anthology of Slovene Literature, Slovene Studies, Indiana University, I3loomington, julij 2003. Death at Mary-of-the-Snows, Anthology of Slovene Literature, Slovene Studies, Indiana University, Bloom -ington, julij 2003. prevod Jordan Plevneš, Erigon, odrska anatema v dveh delih, prevedel Drago Jančar, Makedonska dramska besedila, Univerza v LJubljani, Ljubljana 2003. Andrej Jemec samostojne razstave Klub Nove Revije, Ljubljana, 24. april - 25. maj 2003, Zavod sv, Stanislava, Ljubljana-Sent v j d, 11. december 2003 - 25. januar 2004, SKUPINSKE RAZSTAVE I am in the mood for love, Celje, Galerija Keleia, 14, februar 2003. Slovenska umetnost 1975 - J9#5, Moderna galerija, Ljubljana, 21, februar - 18. maj 2003. 4lh Egyptian International Print Triennale 2003, Giza, 14. maj 2003. Slowenische impressione / Slovenske impresije, Galerija Sikoronja, Ros egg, 29, junij - 27. julij 2003. 4:h International Triennial of Graphic Arf, Ritola, 30. september — 15. november 2003. The international Print and Drawing Exhibition, Silpakorn University, Thailand, 4. oktober - 4. december 2003. Abstraktno slikarstvo od Mušiča do Rimeleja. Galerija Loža, Koper, 30. december 2003 - 4. marec 2004. Taras Kermauner strokovni Članek Kermauner T.: Odgovori. Nova revija, 22(252/253): 352-361 (2003). samostojni znanstveni sestavek v monografiji Kermauner T.: Nacionalni interes in nacionalna identiteta. V: Pagon N. (ur.). Cepič M. (ur,). Nacionalna identiteta in kultura, (Zbirka Zbiralnik, 4), Ljubljana; Inštitut za civilizacijo in kulturo - ICK, 2003, str. 73-78. Kermauner T.: Svei, Jfci ni vreden obstoja : ob Kodričevi dramski trilogiji. V: Kodrič Z. Tri drame, (Zbirka Križpotja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2003, str. 210-222. drugi Članki in sestavki Kermauner T.: Lojze Grozde - vzornik tudi današnjim Slovencem. Oznanjenje, 28 (1); 71-76 (2003). monocrafiie Kermauner T.: Svetasi, čudež, žrtev, (Rekonstrukcija m/ali re interpretacij a sloven ske dramatike). Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1998-. Zv, , graf prikazi. ISBN 961-6218-20-4. Kermauner T,: ČitalniSka dramatika, (Dela, 56; 59), Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2001 . Zv. <2>. ISBN 961-6242-41-5. ISBN 961-6242-44-X. Ker m auner T.: Detelova dramatika, (Dei a, 60). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2002-. ISBN 961-6242-46-6. SEKUNDARNO AVTORSTVO Avtor dodatnega besedila Bulovic-Mrak K: Karla Bulovec, 1895-1957: Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija, 21. 1. - 23. 3. 2003. Ljubljana: Cankarjev dom, 2003. 160 str., ilustr. ISBN 961-6157-13-2. Kodrič Z.: Tri drame, (Zbirka Križpotja). Murska Sobota: Franc-Franc, 2003. 222 str. ISBN %1-219-059-3. Potrebuješ M.: V senci starega oreha. Lesno Brdo: samozal., 2003, 289 str., ilustr. ISBN 961-236-543-1. nerazporejeno Kermauner T.: Čitalniška dramatika. 6, Narava in zopernarava, (Rekonstrukcija in/a l i reinter pre taci ia slovenske dramatike). Avber [etc.]: samozal. Gol Ker-Kavč, 2003. J CD-ROM. ISBN 961-91262-2-X, Kermauner T.: Današnja slovenska dramatika, 5, Let na dno, (Rekonstrukcija in/ ali reinterpretacija slovenske dramatike). Avber [etc.]: samozal, GolKerKavč, 2003. 1 CD-ROM. ISBN 961-91262-3-8. Kermauner T.: Dramatika slovenske politične emigracije. 8, Razval ali poveličanje, (Rekonstrukcija in/al i reinterpretacija slovenske dramatike), Avber [etc,]: samozal. GolKerKavč, 2003. 1 CD-ROM. ISBN 961-91262-1-1. Kermauner T.: jugoslovanski nacionalizem. J, Sentimentalni heroizem, (Rekonstrukcija in/al i reinterpretacija slovenske dramatike). Avber [etc.J: samozal. GolKerKavč, 2003. 1 CD-ROM. ISBN 961-91262-0-3. Gabrijel Kernel Izvirni znanstven i članek DELPHI Collaboration, Ab d al la h j., B račko M„ Golob B., Kernel G., Kerševan B. P„ Podobni k T., Zavrta nik D.: Search for an LSPgluino at LEP with the DELPHI detector. The european physical journal. C, 26:505-525 (2003). DELPHI Collaboration, Abdallah T„ Bračko M„ Golob B., Kernel G„ Kerševan B P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for LSPgluino at LEP with the DELPHI detector. The european physical journal. C, 26: 505-525 (2003), DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bračko M„ Golob B„ Kernel G., Kerševan B, P„ Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for supersymmetric particles in light gravitino scenarios and sleptons NLSP. The european physical journal. C, 27: 153-172 (2003), DELPHI Collaboration, Abdallah f„ Bračko M„ Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T„ Zavrtanik D,: Search far resonant v- production at vi = 183 to 208 Gel' The european physical journal. C, 28: 15 -26 (2003). DELPHI Collaboration, Abdallah J,, Bračko M„ Golob B-, Kernel G-, Kerševan B, P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for (B- ((B /) - oscillations and a measurement of (BJ° - ((B J[°) - oscillations using events with an inclusively reconstructed vertex. The european physical journal, C, 28: 155-173 (2003). DELPHI Collaboration, Abdallah J., Braiko M„ Golob B., Kernel G., KerSevan B. P., Podobnik T„ Zavrtanik D.: A study of the energy evolution of event shape distributions and their means with the DELPHI detector at LEP. The european physical journal. C, 29: 285-312 (2003). DELPHI Collaboration, Abdallah J.. Bracko M., Golob B., Kernel G., Kersevan B, P., Podobnik T, Zavrtanik D.: ZZ production in e* e interactio at Vs ~ 183209 GeV. The european physical journal. C, 30: 447-466 (2003). DELPHI Collaboration, Abdallah f., Bracko M., Golob B., Kernel G., Kersevan B, P., Podobnik T„ Zavrtanik D. Measurement of the (e' e ) - W W'y cwss-section and limits on anomalous quartic gauge couplings with DELPHI. The european physical journal, C, 31: 139-147 (2003). DELPHI Collaboration, Abdallah f„ Bra£ko M., Golob B., Kernel G., Kerievan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.l The rj (2980) formation in two-photon collisions at LEP energies. The european physical journal. C, 31:481-489 (2003). DELPHI Collaboration, Abdallah )., Bracko M., Golob B., Kernel G„ Kersevan B, P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for B°i - oscillations and a measurement of B"j- j oscillations using events with an inclusively reconstructed vertex. The european physical journal, C, 28: 155-173 (2003), DELPHI Collaboration, Abdallah ]., Bracko M„ Golob B., Kernel G., Kersevan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D,: Search for doubly charged Higgs bosons at LEP2. Phys. Lett., Sect. B. (Print ed.], 552: 127-137 (2003). DELPHI Collaboration, Abdallah Bracko M„ Golob B., Kernel G„ Kersevan BP, Podobnik T„ Zavrtanik D.: inclusive b decays to wrongs sign charmed mesons. Phys. lett., Sect. B. [Print ed.], 561:26-40 (2003). ALEPH Collaboration, DELPHI Collaboration, L3 Collaboration, OPAL Collaboration, The LEP Working Group for Higgs Boson Searches, B a rate R., Bracko M., Golob B„ Kernel G., Kersevan IV P., PodobnikT., Zavrtanik D,: Search for the Standard Model Higgs boson at LEP. Phys. lett., Sect. B. [Print ed.], 565: 61-75(2003). DELPHI Collaboration, Abdallah J., Brafko M., Golob B., Kernel G., KerSevan B. P.. Podobnik!., Zavrtanik D.: Study of inclusive f/\(/ production in two-photon collisions at LEP II with. Phys. lett.. Sect. B. [Print ed.J, 565: 76-86 (2003). DELPHI Collaboration. Abdallah J., Bracko M„ Golob B„ Kernel G„ Kersevan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Measurement of inclusive fl (1285) and)] (1420) production in Z decays with the DELPHI detector, Phys, lett., Sect, B. [Print ed.j, 569:129-139 (2003). DELPHI Collaboration, Abdallah J., Bracko M., Golob B., Kernel G., Kersevan B. P„ Podobnik T., Zavrtanik D.: A measurement of the branching fractions of the b-quark into charged and neutral b-hadrons. Phys. lett., Sect. B. [Print ed.J, 576: 29-42 (2003). Matjaž Kmecl ZNANSTVENI ČLANEK Kmecl M.: Problem s »kritično maso«. 2000 (Ljubljana): 11-14 (2003). Kmecl M.: Slovenski literarni klasiki in klasika. Literarni izzivi (2003): 123-129, KNjlGA Kmecl M.: Nini, staromoden romancič, 2003: 160 str. Marjan Kordas članek Jelene M., Po dna r T., Runovc F., Kordas M.: Advanced cardiovascular physiology studied by applying the equivalent electronic circuit. In: Arnež Z. M., Brebbia C. A., Solina F., Stankovski V. (eds). Simulations in biomedicine, WIT Press, Southampton, str 111-118 (2003). Janko Kos RAZPRAVE IN ŠTUDIJE Kos J.: Giovanni Boccaccio - Dekamerort. V: Giovanni Boccaccio, DekameTon, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2003, 307-327. Kos J.: Afei Ušeničnik in kritika marksizma. Nova revija, XXIL 2003, St. 254-255, str. 265-272. Kos J.: Stari in novi modeli literarne zgodovine. V: Kako pisali literarno zgodovino danes?, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Ljubljana, 2003, 51-60. članki in eseji K.os ].: Pušnikov dosje. Demokracija, VIII, 2003, št. 6, str. 9. Kos J.: Na begu v preteklost. Demokracija, VIII, 2003, št. 9, str. 9. Kos J.; Blišč in beda liberalizma. Demokracija, VIII, 2003, st. 12, str. 9. Kos J,: KWp se boji klerikalizma7. Demokracija, VIII, 2003, št. 15, str. 9. Kos J.: Kriza socialne demokracije. Demokracija, VIIL 2003, št. 18, str. 9. Kos J,: Od legalnosti do legitimnosti. Demokracija, VIII, 2003, št. 22, str. 9. Kos J.: V senci Alamuta. Demokraci ja, VIII, 2003, št. 25, str. 9. Kos J.: Med Evropo in Ameriko. Demokracija, VIII, 2003, št. 29. str. 9. Kos J.: Cerkev in država. Demokracija, VIII, 2003, št. 34, str. 9. Kos J,: Narod, ljudstvo ali nacija. Demokracija, VIII, 2003, št. 37, str. 9. Kos J.: Enciklopedija Slovenije. Demokracija, VIII, 2003, št. 40, str. 9, Kos J.: Težave $ srednjim slojem. Demokracija, VIII, 2003, št. 44, str. 9, Kos J.: Na poti v kaos. Demokracija, VIII. 2003, št. 47, str. 9. Kos J.: Nacionalna kulturna zmeda. Demokracija, VIII, 2003, št, 50, str. 9, Kos J.: Stoji in pade v Evropo. Delo, 31. december 2003. str, 14. predavan i a, okrogle mize. intervjuji Kos J.: Aleš Ušeničnik in kritika marksizma. Predavanje na simpoziju Aleš Ušenič- nik - čas in ideje, SAZU - Teološka fakulteta, Ljubljana, 26, februar 2003. Kos J.: Problem nihilizma v Bdrtolovem romanu in romanih Dostojevskega. Predavanje na SAZU, J2. marec 2003. Kos J,: Smrt tragedije. Pogovor o knjigi G. Steinerja, Okrogla miza. Primerjalna književnost, XXVI, 2003, št. L, 95-114, Kos J.: Nikoli ne bi odšel na samoten otok- Intervju, Literatura, XV, 2003, št, 150, 245-260. Kos J.: Enciklopedija slovenskega duha. Intervju, Družina, 12. januar 2003, 10-11, Kos J.: Pogovor o humanistiki v srednjih strokovnih/poklicnih šolah. Okrogla miza. Radio Slovenija, 28. januar 2003. Kos J,: Alamut - resnično zanimiv, ne pa velik roman. Okrogla miza. Delo, Književni listi, 17, marec 2003, 4-5, učbeniki Kos J., Virk T., Kočij an G., Kos M.: Svci književnosti 4. Maribor: Obzorja, 2003,191 str. UREDNIŠKA DELA Kos J,: Giovanni Boccaccio - Dekameron. Izbral in spremno besedo napisal Janko Kos. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2003, 306. Lojze Kovačič knjige Otroške stvari. Roman Post skript um 1, Založba Bele t r in a, maj 2003. Ljubljanske razglednice, Ponatis novel iz L 1953 za mat uri te tne potrebe poklicnih srednjih šol. Založba Gyros, oktober 2003. Članki Sestavljanje drobcev - Književni listi, Delo, november 2003, Krasna leta - Književni listi, Delo, 29. december 2003. Danes in včeraj, včeraj in danes - Dnevniki med l. 1973 in 2001 - revija Zvon, Celje, november 2003, NASTOPI IN PREDAVANJA (v tujini) Dnevi Slovenske literature - Berlin, 27. april - 1. maj 2003, Dnevi slovenske kulture - Dunaj, 7, - 9. november 2003, (doma) O avtobiografiji, Galerija Equurna, maj 2003. O petdesetih letih po drugi vojni - Muzej novejšega časa, junij 2003, prevodi Člankov Das Zusammenftugen der Splitter - Der Standard, sobota 8, november 2003, Dunaj. Včasih je bilo drugače - Antologija slovenskih novel včeščini, Brno 2003, Kajetan Kovič KNJIGE IN ANTOLOGIJE Pestni štirih. /Kovic, Zlobec, Menart, Pavček/ Peta, jubilejna izdaja. Cankarjeva založba. Ljubljana 2003, Pesmi štirih. [Miniaturka], Cankarjeva založba. Ljubljana 2003. Pesmi štirih. Šesta izdaja. Cankarjeva založba. Ljubljana 2003. Pesmi. Miniaturna izdaja. Društvo Knjižna zadruga. Ljubljana 2003. Zlata ladja. Mladinska knjiga 2003. Georg Hey m: Lirika. Izbral, prevedel in spremno besedo napisal K. Kovič, Zbirka Lirika, 98. Mladinska knjiga 2003, Kater Muri. Nemški prevod Lojze Popotnig (proza) in Klaus Detlef Olof (pesmi). Verlag Hermagoras/ Mohorjeva* Klagenfurt/Celovec, .2003. Kaleidoscope. [15 sonetov iz zbirke Kalej dos kop. 1 Angleški prevod Tom Priestly in original. Beletrina, Ljubljana2003. Celjska knjiga. [AntologijaJ. Kajetan Kovič: Celjski. Str. 84. Pol v Trento - Celje. Str. 163-172. Slovenska Matica, Ljubljana 2003, Zemlja je modra kot pomaranča. [Antologija]. Kajetan Kovič: S. George: Ti čist... str. 96, R. M. Rilke: Soneti na Orfeja 111, str. 104, F.. Ady; Himna Niču, str 105, G. Hey m: Bog mesta, str. 118, G. Trakl: Grodek, str. 120, P. Eluard: Zemlja je modra, str. 141. Mladinska knjiga 2003, pesmi v prevodih Mon pere. Istruzioni per il earn mino (Navodilo za hojo), Istruzioni per dor mire (Navodilo za spanje). So Jo cos i (Le tako). La mandria (Čreda). Acqua sot ter-ranea (Podtalna voda). 11 toro (Bik), La cascata (Slap). Originali in italijanski prevodi Darje Betocchi. Almanacco del ramo doro. Trst, januar 2003, Str. 156-177. Delavnica/It laboratotio. Pes/Il cane. Originala in italijanska prevoda folke Milič. Semicerchio. rivista di poesia comparata. XXVI11 (2003/1), str.39-41, časa edit rice Le Le te re, Firenze, ESEJI IN ČLANKI Zanosno spočeta in srečno rojena knjiga. Spremna beseda v knjigi: Jože Kaste lic. Ode, Mladinska knjiga. Ljubljana 2003. Stara in nova Evropa v soočenju. Delo, Književni listi str. 7, 24. november 2003 Vecchia enuova Europa a confronto. Prevedla Jolka Milič. Voci dalla nuova europa, str. 26-29, Bologna 2003. Andrej Kranjt izvirni znanstveni cl.anek Kranj c A.: Balthasar Hacquet, predecessor of modern kar$tology. Hacquetia (Ljubi.), 2003, letn. 2, št. 2, str. 129-138, ilustr. strokovni članek K rank A.: Academician prof, dr, Ivan Gam$ : dedicated to his 80 th anniversary. Acta carsol. (Online ed.). [Online ed.J, 2003, letn. 32, št. 2. http://www.zrc-sazu. si/izrk/carsoJog.htm, Kranjc A.: Academician prof. dr. Ivan Gams : dedicated to his 80th anniversary. Acta carsol., 2003, letn. 32, št. 2, str. 9-17, ilustr. objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno PREDAVANJE) Kranjc A.: Novejše smeri v krasoslovnih raziskavah. V: Natek K, iu.r.). Fizična geografija pred novimi izzivi, (Dela, 20) Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 2003, str. 65-73. strokovna monografija Kranjc A .-.Annotated bibliography of karst publications. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2001-<2003>. Zv. <9-11>. Jože Krašovec razprave in članki Prepisovanje ali prevajanje lastnih imen v prevodih Svetega pisma. Bogoslovni vestnik 63(2): 165-192 (2003). Etični izzivi globalizacije. Poti znanosti k edinosti Slovencev, zbornik. Svetovni slovenski kongres, Ljubljana 2003, str, 11-43, Ontološke osnove globalizacije in etike. Bogoslovni vestnik 63(3): 479-498 (2003). Translation or Transliteration of Biblical Symbolical Names. SRI. Society of Biblical Literature 2003 International Meeting, Cambdrige, England July 20-25, 2003, str. 60. God's Righteousness in the Original and in Translations. Reading from Right to Left: Essays on the Hebrew Bible in Honour of David J. A. Clines (Journal for the Study of the Old Testament, Supplement series 373), Sheffield Academic Press, London / New York 2003, str. 263-274. Evropska merila citiranosti za humanistične vede. Bogoslovni vestnik 63(1): 113-117(2003). S Svetim pismom proti vojni. Božja beseda danes 10(1): 6-12 (2003). Vrnitev k virom teologije. Bogoslovni vestnik 63(1): 139-141 (2003). Ivan Kreft ZNANSTVENI ČLANKI Kreft L, Fabjan N., Germ M,: Rutin in buckwheat - protection of plants and its importance for the production offunctional food. Fagopyrum, 20: 7-11 (2003). Fabjan N., Rode J., Košir 1, J., Wang Z., Zhang Z., Kreft Ll Tartary buckwheat (Fagopyrum tataricum Gaertn.) as a source of dietary rutin and quercitrin. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 51: 6452-6455 (2003). Božič G., Konnert M„ Zupančič M., Kraigher H,. Kreft L: Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L.) Kar s t.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimov. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 71:19-40 (2003). Bonafaccia G.. Marocchini M., Kreft 1/ Composition and technological properties of the pour and bran from common and tartary buckwheat. Food Chemistry, 80: 9-15 (2003). Bonafaccia G, Gambelli L., Fabjan N, Kreft I.: Trace elements in flour and bran from common and tartary buckwheat. Food Chemistry, 83:1-5 (2003). fikrabanja V„ Golob T., Kreft I.: Preiirtmsti in analitski pristop k vrednotenju iz-koristljivosti škroba v živilih. Zbornik BP UL, 81: 75-83 {2003). Ike da S., Tomura K., Miya M., Kreft 1.: Changes in the solubility of minerals of buckwheat noodles occur ing by processing, cooking and enzymatic digestion. Fagopyrum, 20: 67-71 (2003). ZNANSTVEN J PRISPEVEK NA KONFERENCI Dvoraček V., Ličen M., Čepkova P., Kreft L, Michalova A.: Studium polymorfismu zdsobnich Id tek u pohanky sete (Fagopyrum esculentum Moench) V: Vyzkum minoritnich obilnin vČR a jejich uplatnčni v lidske vyživ& : sbornik. Praha: Vyzkumny ustav rostlinne vyroby, 50-56 (2003). ZNANSTVEN I SESTAV KI V KNIIGI Kreft L: Buckwheat in Slovenia. V: Kreft L (ur.), Chang K. J. (ur.), Choi Y S. (ur.), ParkC. H. (ur.). Ethnobotany of buckwheat. Seoul: Jinsol Publishing Co.: 91-115 (2003). Norback D„ Wieslander G., Wieslander G., Kreft L: Buckwheat - a cultural crop in Scandinavia, V: Kreft L (ur.), Chang K. L (ur.), Choi Y. S. (ur). Park C, H. (ur.). Ethnobotany of buckwheat. Seoul: Jinsol Publishing Co.: 120-127 (2003), Kreft L, Bonafaccia G., Scheucher S.: Buckwheat in France, Italy, Switzerland and Austria. V: Kreft I. (ur.), Chang K. J, (ur.), Choi Y, S. (ur,), Park C, H. (ur.). Ethnobotany of buckwheat. Seoul: Jinsol Publishing Co.: 128-135 (2003). Uroš Krek pomembnejše javne izvedbe skladb Krek U.: Petporabskih ljudskih pesmi, /23. februar 2003 - Gornji Senik, Pevski zbor »Avgust Pavel in 20. junij 2003 ■ Radovljica, Komorni mešani zbor Hozana. Krek \J.: Marko skače, Prekmurska, Vora bije. Skrinja orehova, Samotno ugibanje, marec 2003 na 18. tekmovanju slovenskih pevskih zborov, Maribor. Krek U: Sarabanda za Natašo, 19. maj 2003 - Vrhnika, Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir. Krek U: April iz Lirične suite za mešani zbor, 2. februar 2003 - Kranj, junij 2003 -Kamnik, 8. iu nij 2003 - Radovljica, 21. junij 2003 - Brežice, november 2003 na mednarodnem zborovskem tekmovanju v kraju Klaipeda v Litvi, Komorni zbor De prolundis - dirig. Branka Potočnik - Krajnik. Krek U.: Godalni kvartet, 9. julij 2003 - Festival Bled, Kvartet A rmonico, Dunaj, Krek U.: Sonat i na za klarinet in klavir; 8. december 2003 - Ljubljana, Nicola Bul-fone - klarinet, Francesco Biasiol - klavir. Krek U.: Canticum Resi a nuni za mezzosopran in komorni orkester, 23. december 2003, Ljubljana, v počastitev državnega praznika dneva samostojnosti, Mirjam Kalin - mezzosopran, Orkester Slovenske filharmonije - dirigent Uroš Lajovic. IZVEDBE SKI.ADR NA SVETOVNIH GLASBENIH DNEVIH - ISCM Krek U.: Trije impromtuji za violino solo, 27. september 2003 - Ljubljana, Miran Kolbl - violina. Krek U.: Episodi concertanti, 30. september 2003 Ljubljana, Pihalni kvintet Ari-art. K rekL1,: Pet ljudskih pesmi za alt in orkester, 2. in 3. oktober 2003 - Ljubljana, Marjana Lipovšek - alt, Orkester Slovenske filharmonije dirigent Marko Le-tonja, izvedbe skladov tujini po podatkih inozemskih avtorskih agencij Krek L\: Koncertni diptihon za violončelo in orkester. Danska, Švedska, Italija. Krek U.: Concertino zapiccolo in orkester. Danska, Norveška. Krek U.: Inventionesferales za violino in godalni orkester. Danska, Švedska, Švica, Norveška. Krek U,; Vigoroso za violino in klavir, Češka. Krek U,: Simfonietta za simfonični orkester, Španija, Krek U.: Sonatina za godala, Švedska, Norveška, Avstrija. Krek U,: Sinfonia per archi. Danska, Švedska, Norveška, zvočni zapisi Pet porabskih ljudskih pesmi na zgoščenki »Slovenec sem« Pevskega zbora »Avgust Pavel« Gornji Senik, Koncertna fantazija za klarinet in orkester na zgoščenki Slovenski skladatelji za klarinet in orkester ■ Slavko Goričar, klarinet GD SAZAS GSCD 002, Mlini življenja za mešani zbor na zgoščenki Komornega zbora Nova Gorica. Lojze Lebič nova de i. a Lebič L.: Invokadja / Invocatio (a Primož Ramovš ) za klarinet in klavir. Naročilo knjižnice Golda Meir Univerze v Wiskonsinu, ZDA. Prva izvedba: 7. junij 2003 v Minneapolisu, ZDA, ponovitve: Varšavska jesen 24. september 2003 in v Ljubljani 17. november 2003. Izvajalca: Dejan Prešiček, alt saksofon in Nina Prešiček, klavir. Lebič L.: Zmierom moram bondrati (koroška ljudska} za mešani zbor. Prva izvedba: 9. maj 2003, APZ Tone 'lbmšič, dirigentka Urša Lah. Ljubljana, Slovenska filharmonija. strokovna besedi 1.a (izbor) Lebič L.: Archaeologist and Composer (intervju - Franc Križnar) New world music magazine. 13. September 2003, Köln, str. 37-43. T ebič L.Ne verjamem vsvefovrio^/tfiko, temveč v glasbe sveta (intervju - Miran Petek), Večer, sobotna priloga 28. junij 2003, str. 38. Pompe G.t Simfonična dela Lojzeta Lebiča. Magistrska naloga. Univerza v Ljubljani, Oddelek ¿a muzikologijo, 212 str. Sioverjs/ci skladatelji akademiki, [ubilejni zbornik ob 65-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Besedilo Ivan Klemcnčič, gradivo zbral in uredi! Lojze Lebič. POMEMBNEJŠE IZVEDBE Le bič L.: Aprilske vin je te za flavto solo. 23. april 2003. Noč slovenskih skladateljev. Solist Aleš Kacjari. Ljubljana, Slovenska filharmonija. Lebič L.: Iz kamna v vodi (Gregor Strniša) za zbor in instrumente. I. in 2. junij. The San Francisco Chamber Singers, dirigent Robert Geary, Unitarian Universalist Church of Berkeley and First Unitarian Church, San Francisco. Lebič L-: Dogodki za pihalni kvintet. 23, junij 2003. Slow in d, Konzerthaus Berlin, Kammermusiksaal. Lebič L.: Glasba za orkester-Cantico 11. 29, september 2003,1SC M - Svetovni glasbeni dnevi. Simfoniki RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut. Cankarjev dom Ljubljana, Lebič L.: Vampirabilc ( Urok ). 30. september 2003, I SC M - Svetovni glasbeni dnevi. Carmina Slovenica, dirigentka Karmina Silec, Cankarjev dom Ljubljana. Ponovitve med 11. 25. novembrom v Južni Ameriki( Argentina, Cile). Lebič L.: Invisibilia za Wo (i ko in klavir. 2. december 2003. Tomaž Lorenz, violina, Alenka Sček, klavir. Incontri con la music a. Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica. ZVOČNI ZAPISI - ZGOŠČENKE (IZBOR) Lebič L,: Glasba za orkester. Miti in apokrifi MDC CD 009, Mororjan Prevalie. Lebič L.: Novembrske pesmi. Queensland Music; Nidna. CD Ars Slovenica Ed. DSS 200336. Janez Levee ZNANSTVEN I ČLANKI Sedmak G„ Hočevar S„ Levee J,: Kinetics of selective CO oxidation in excess of H, over the nanostructured Cu^CejO^ catalyst. }. Catal,, 213(2): 135-150 (2003). Silva A. M. T., Ricardo N. P., Quinta-Ferreira R, M„ Levee J.i Gas-liquid-solid reactions of polyvinyl alcohol on oxidation treatments for environmental pollution remediation. Can. J. Chem. Eng., 81(3/4): 566-573 (2003). Vos per ii i k M, P i rita r A,, Beroč G., Leveč ].: Mass transfer studies in gas-Iiquid-so-lid membrane contactors, Catal, Today, 79/80: 169-179 (2003). Silva A. M. T„ Casteln-Branco I, M„ Quinta-Ferreira R, M., Levee J.: Catalytic studies in wet oxidation of effluents from formaldehyde industry. Chem. Eng. Sci„ 58(3/6); 963-970 (2003). Silva A. M. T„ Quinta-Ferreira R. M„ Levee J,: Catalytic and noncatalytic wet oxidation offormaldehyde. A novel kinetic model, Ind, Eng. Chem. Res., 42: 5099-5108 (2003). Vo sperm k M., Pint ar A., Berčič G,, Levee J.: Experimental verification of ceramic membrane potentials for supporting three-phase catalytic reactions. ]. Membr, Sci., 223(1/2): 157-169 (2003). Reader H„ Bredesen R„ Crehan G„ Miachon S„ Dalmon ]. A„ Pintar A„ Levee J„ Torp E. G.: Wet air oxidation process using a catalytic membrane contactor, Sep, Purification Techn., 32(1/2): 349-355 (2003). poglavje v samostojni knjigi Potočnik P., Grabeč L, Šetinc M., Levee J.: Hybrid modeling of kinetics for methanol synthesis Soft computing approaches in chemistry, v: H. M. Cartwright, Les M. Sztandcra (ur.), Springcr-Verlag, Berlin, 2003, str. 295-315. Jože Maček znanstvena razprava Maček, J.: Paberki k zgodovini opatijskega gospostva Kostanjevica. V: Kostanjevica na Krki 1252-2002. Vekov tek. Zbornik ob 750-Jetniči prve listinske omembe mesta Kostanjevica na Krki, 2003, str. 123-131. STROKOVNI ČLANEK O njivah in poljih skozi zgodovino. Mohorjev koledar 2004, Celje: Mohorjeva družba, str. 80-90 (2003), UREDNIŠTVO Zbornik predavanj in referatov 6, slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin. Zreče 4-5. marca 2003. Društvo za varstvo rastlin Slovenije, Ljubljana. Ljubljana, 2003,548 str, Poleg tega je objavil 8 recenzij oz. prikazov znanstvenih knjig v revijah: Studia historica Slovenica 2(2002), 2, 497-500; Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 81, 2003, 1, 195-196; Ibid. 197-198; Zgodovinski časopis 57, 2002, 1-2, 239-240; [bid. 57, 2003, 1-2, 244-246; Ibid. 246-247; Kronika 51, 2003,341-342; Ibid. 349-351. Janez Matičič kompozicijska glasbena dela Koncert za violončelo in orkester Soave za klavir 4-ročno izvedbe glasbenih del Arhivsko snemanje Simfonije št 2, Orkester Slovenske Filharmonije, (dirigent Marko Letonja), 20 - 23. januarja 2003, „Geodes" za klavir in tolkala (Janez Matičič, klavir in Andraž Poljanee, tolkala). Dvorana Slovenske Filharmonije, april 2003, Fanfara „Prolog"za W trobil (Pihalni orkester Slovenske Vojske) ob svečani otvoritvi Svetovnih glasbenih dnevov, Predjamski Grad, 26. september 2003. Seminar o klavirski glasbi }. Matičiča, Akademija za glasbo, 12. - 13. november 2003, Ljubljana, 14, november Koncert (Slušatelji in diplomanti Akademije), Univerza v Ljubljani. 15. november: Ponovitev koncerta (Maribor). edicije „Geodes" za A.¡üvir in tolkala , Edicije DSS 1633 „Soave" za klavir 4-ročno. Zbirka Klavir 4-ročno, Edicije DSS 1651. Poze Mlinaric knjiga Mlinaric J.: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv. 28. Mariborska župnija sv. Janeza Krstnika, Mrliška knjiga 1664-1762. Pokrajinski arhiv, Maribor 2003. 1 mapa. 261 str. ZNANSTVENI ČLANEK Mlinarič [.: Ptujska župnija v času reformacije ter protireformacije in katoliške prenove. V; Statut mesta Ptuj iz 1513. Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru. Pluj 2003, str. 48-73. - (Publikacije Zgodovinskega arhiva Ptuj. Gradiva in razprave, zv,2), Mlinarič J.: i/ contributo spirituale ed economico de i benedettini nella Shvenia nord-orientale. V: 11 monachestmo benedettino in Friuii in eta patriarcale. Udine 2002 (2003), str. 291-304. - (Studi per la storia della Chiesa in Friuli; 3). Mlinarič f.: Odnosi med kos t a nje viškint mestom in kostanjeviško opatijo. V: Vekov tek (Kostan jevica na K rki 1252 - 2002); Zbornik ob 750. oblet niči prve listin ske omembe mesta. Kostanjevica na Krki 2003, str. 111121. Mlinarič f.: Župniia i v. Jakoba v kostanjeviškem mestu do konca 18. stoletja. V: Vekov tek (Kostanjevica na Krki 1252 - 2002): Zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta. Kostanjevica na Krki 2003, str. 133-143. Dušan Moravec Gietifl/iifci muzej med vizijo in realnostjo (Včeraj - danes - jutri). Dokumenti gledališkega muzeja 79, Ljubljana 2003, 7-10, Pol stoletja pozneje - spet Večer v Čitavnici? Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega 2003-04, str, 37 40. Marko Mušič ČLANEK Podobe knjižnic - obrednost preteklosti za prihodnost (avtorjeva predstavitev dozidave in prenove knjižnice Mirana jarea v Novem mestu, prenove NUK arhitekta Jožeta Plečnika in projekta nove nacionalne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, NUK 11). Zbornik mednarodnega posvetovanja ob stoletnici Univerzitetne knjižnice Maribor, Maribor maj 2003, str 160-189 (s slikami), intervjuja Temeljno je iskanje in ustvarjanje kvalitete, Pogovor z arhitektom Markom Mušičem. Milan Markelj, Rast, revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, Novo mesto, letnik XIV, št. 2 (86), april 2003, str. 190-200 ter 130, 147, 151,152, 207, 210, 215, 216, 218, 220, 224, 225, 226 in 232 (s slikami). Kaj pa, če mi bodo vse to porušili? Meta Kušar z arhitektom Markom Mušičem. Sodobnost, revija za književnost in kulturo, 67 (11-12), november - december 2003: 1370-1384 (s sliko). predavanji Urbanistične in arhitektonske možnosti ter izzivi povojne obnove in ureditve osrednjega bosanskega svetišča sv. Janeza Krstnika v Podmilačju pri Jajcu, hI H. Teološka fakulteta, Sarajevo, 19, februar 2003. Podobe knjižnic - obrednost preteklosti za prihodnost, Mednarodno posvetovanje ob stoletnici Univerzitetne knjižnice Maribor. Maribor, 23. mai 2003. PREDSTAVITVE Predstavitev monografije Marjan Mušič, Arhitektura za vse čaie, Novo mesto in Dolenjska (zbral, uredil, založil in izdal Marko Mušič). Knjigarna Konzorcij, 14. januar 2003. Predstavitev monografije Marjan Mušič, Arhitektura za vse čase. Novo mesto in Dolenjska (zbral, uredil, založil in izdal Marko Mušič). Tomaž Levičar, Rast, revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, Novo mesto, letnik XIV, št. 2 (86), april 2003, str. 219, 220 (s slikama). Marjan Mušič, Arhitektura za vse čase, Razstava dolenjskega opusa akademika prof. Marjana Mušiča. L del: projekti za Novo mesto in Dolenjsko, II. del: napori za ohranitev in obnovo v 2. svetovni vojni razrušene dolenjske arhitekturne dediščine in III, dei: projekti za Novo mesto, ki jih je Marjan Mušič ¡/.delal v Plečnikovi šoli. Razstava, ki jo je zasnoval in uredil Marko Mušič, je bila v Ateljeju Marka Mušiča, Beethovnova 9, Ljubljana, odprta do maja 2003. Spremljala sta jo plakat/zloženka ter istoimenska monografija. Pregled zasnov in projektnih predlogov za povojno obnovo in ureditev osrednjega bosanskega svetišča Janeza Krstnika v Podmilačju, BIH. 1. knjiga (str, 1198): projekti A (98/9, julij 1998), B (98/10, julij 1998), C (00/6, IV), D (00/16, 1), 2. knjiga (str 1-271): E (01/12a, oktober 2001), F (02/1, la, januar 2002), G (02/2, IV, februar 2002), H (02/4, Ia, marec 2002), 1 (02/6, la, april 2002), J (02/9, la, maj 2002), K(02/24, ta, november 2002) in 3. knjiga (str. 1-75): K (02/24, Ia, november 2002) in F (03/1, la, januar 2003). Interna publikacija Provincialata Bosne Srebrene, Sarajevo, BIH, in Ateljeja Marko Mušič, Ljubljana, februar 2003. Idejni projekt za izgradnja Svetišta Sv, Ive KrstHelja u Podmilačju. Mirko Jožic, Svetište Sv. Ive u Podmilačju, Svjetlo riječi, Zagreb, junij 2003, str. 20 - 22 (s slikami). natečaj Strokovni član in pisec zaključnega poročila komisije za izbor projekta in projektanta za prenovo in dozidavo hotela Golf na Bledu, april 2003. RAZSTAVA Do roba in naprej - slovenska umetnost 1975-1985. Moderna galerija, Ljubljana, 21, februar - 18, maj 2003. Objava v katalogu rastave, str, 220, 422/423 in 424/425. projekti in izvedbe Svetišče i v. janeža Krstnihi, Podmilačje pri Jajcu, BIH. Ureditev celotnega območja osrednjega bosanskega RK svetišča ter zasnova glavnih stavb in motivov: pastoralnega centra in samostana v terasi stare cerkve (A) ter trga in parka ob rekonstruirani najstarejši cerkvi, nove cerkve in župnišča na ustju doline (B) ter zunanjega oltarja s kripto ob zaključku doline (C). Idejni projekt (03/1, I a) na osnovi izbranega projekta mednarodnega vabljenega natečaja, januar 2003. Trg sv. Roka, Ljubljana . Lhavlje, projektiranje (03/12, XI), projektantski nadzor in izvedba, junij - avgust 2003. Park spomina Teharje, ureditev spominske ploščadi, oprema presbiterija in kripte v osrednjem spominskem objektu (03/11, .KI) ter kapela Kristusovega bičanja, projektiranje (03/10, III), projektantski nadzor in izvedba, maj - december 2003. Park spomina Teharje, zahodni in severni portal osrednjega spominskega objekta, projekt za izvedbo (03/15, L U), maj 2003. Nova cerkev sv. Frančiška Asiškega, Sarajevo, BIH, idejni projekt (03/6, la), april 2003. Frančiškanski samostan, Zagreb, Hr, prenova in dozidava» idejni projekt (03/5, Ia), maj 2003. Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, prenova obstoječih stavb in predela kopenskega vhoda v srednjeveško mestno jedro (t.i. Ljubljanska vrata), projekt za gradbeno dovoljenje in izvedbo ter za notranjo prostorsko ureditev (02/20,1, 11-03/20,1, II), 2003 (in dalje). Trg sv. Jurija v Šentjurju pri Celju, projekt za gradbeno dovoljenje in za izvedbo (03/9,1, II), junij 2003. Sve/iiče jv. janeža Krstmka, Podmilačje pri Jajcu, 1311 J, dvorane in spremljajoči prostori pastoralnega centra ob stari cerkvi, projekt za gradbeno dovoljenje in za izvedbo (03/18.1, II) na osnovi izbranega projekta mednarodnega vabljenega natečaja, november 2003. Svetišče sv. fane za Krstu ika, Podmilačje pri Jajcu, BIH, nova cerkev in ¿upu išče, načrtovanje projekta za gradbeno dovoljenje (03/1, la, 11) na osnovi izbranega projekta mednarodnega vabljenega natečaja, 2003 (in dalje). Nova cerkev Rojstva BDM, Kotor Varoš pri Banja Luki, BIH, obnova zvonikov v vojni porušene in požgane cerkve (arh. Marko Mušič), izvedbeni projekt (03/8,1, II, XI), projektantski nadzor in izvedba, maj - december 2003. Poslovno - trgovski center Levji grad, Koper, natečaj ni projekt (03/13, XIII), apriJ 2003. Srednja glasbena in baletna šola, Ljubljana, natečajni projekt (03/21, XIII), december 2003. (Oznake v oklepajih, ki so navedene ob projektih, so kode v arhivu projektov Ateljeja Marko Mušič, Ljubljana). fanes Orešnik Grešnik J.: Naturalness in English: Some (morpho)syntactic examples. Lingüistica 42; 143-60 (2002), Orešnik f.: Naturalness: Some Norwegian (morpho)syntactic examples. Norsk ling-vistisk tidsskrift 21: 57-70 (2003). Orešnik J.: Naturalitat lingüistica en catalá: concordaba amb I'objecte. Verba Hispánica 11:69-77 (2003). Orešnik J,: Naturalness in English: (A) The genitive, (B) The pronouns. Lingüistica 43: 119-40 (2003). Orešnik J.: Naturalness: Some English (morpho)syntactic examples. Studia Anglica Posnaniensia 39: 77-101 (2003). Orešnik J. in D, F. Reindl: Introduction v zborniku Slovenian from a typological perspective. Sprachtypologie und Un i versa J i en fcrsc hung 56: 153-64 (2003). - Podnaslov številke časopisa: Slovenian from a typological perspective. On the occasion of the International Congress of Slavists in Ljubljana, 15-21 August 2003. Editors: [anez Orešnik & Donald F. Reindl. Boris Paternu razprave, Študije, članki Paternu B.: LAntipetrarchismo dt Prešeren. P rešeni lana, Atti Con veg no Internationale, Dalla lira di France Prešeren: armonie letterarie e culturali tra Slovenia, Italia ed Europa, R ¡cerche Slavistiche, Vol. 1, L a Sapienza, Roma 2003, 2-22. Paternu B.: Bar tolo v humor. Spremna beseda in izbor del v knjigi Vladimir Bartol, Mangialupi in drugi, Ljubljana 2003, 151-174. Paternu B,: O Šalamunovipoeziji. Spremna beseda v knjigi Tomaž Šalamun. Od tam, Ljubljana 2003, 181-190. Paternu B.; Lipušev novi preboj regionalizma. Jezik in slovstvo, 4S(5), septemberoktober 2003; 19-24. Paternu B.: Al Araf in primorsko uporništvo. Primorski dnevnik, 23. februar 2003,13, Paternu B,: O najnovejšem delu Florjana Lipuša. Primorski dnevnik, 13. avgust 2003, 11. Paternu B.: Aleksander S pasov (1925-2003). Jezik in slovstvo, 48(3), septemberoktober 2003; 107-108. Paternu B.: Off stoletnici rojstva Vladimirja Bartola. Dokumentirani film, režija Slavko Hren (VHS kaseta Demonsko življenje), T V Slovenija 2003 (sodelavec). Paternu B.: O slovenskem jeziku in o vstopu v Evropo. Tretji program Radia Slovenija, 24, julij 2003. Tone Pavček objave Kovic, Zlobec, Menart, Pavček: Pesmi štirih, 5. ponatis, Cankarjeva založba, Ljubljana. Kovič, Zlobec, Menart, Pavček: Pesmi štirih, 6.ponatis, Cankarjeva založba, Ljubljana. Kovic, Zlobec, Menart, Pavček: Pesmi štirih, miniaturka, Cankarjeva zalo/ba, Ljubljana. S črko čez Krko, pesmi za mladino, ilustracije Meltla Vovk, založba Karamanija (2003). Obktnke, esej, Rast, št. 3 4, Novo mesto. Predzimske pesmi, Zvon, št. 4, Celovec. Življenje je sveta stvar, intervju. Zvon, št, 4, Celovec. Literarni večer ob 75-te t niči. Radio Slovenija, 45 minut, Pesmi Belo, Sonet za sina. Slovenska pesem, Neiztrohnjeno srce v antologiji Terra, mar e tume, založba Xunta de Galicia, Španija. Juri Muri v Afriki, pesnitev kot glasbeno plesna predstava v izvedbi plesalcev šole Mojce Horvat v Cankarjevem domu, Ljubljana. Marijan Pavčnik SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE Teorija prava. Ponatis 2, izd, iz leta 2001. Cankarjeva založba: Ljubljana 2003, str. 628. Traps of the Nature of Law (Some Theoretical Responses to the Fall of the Berlin Willi), v: Kranjc J. (ur.): Law in Transition, Transition in Law. Ljubljana 2003, str. 49-63, Leksikon Pravo. 2. razširjena in spremenjena izdaja. Cankarjeva založba: Ljubljana 2003, str, 442. (Sodeloval kot strokovni urednik in kot pisec gesel s področja teorije prava in pravosodnega sistema v obsegu 341 gesel; 5, 5 avtorske pole.) Prepoved zlorabe pravic. Komentar k ¿1. 7 Obligacijskega zakonika, v: Juhart M., Plavšak N. (ur.): Obligacijski zakonik s komentarjem. Splošni del. I. Gospodarski ves t ni k: Ljubljana 2003, str. 104-118. RAZPRAVE IN ČLANKI Gleichheitals rechtlicherKern derGerechtigkeit. Gerechtigkeitsmafistdbe und Recht, v: Archivtur Rechts- und Sozialphilosophie - Beiheft 88:22-37 (2002). Pravično "uporabljanjeprava", v. Pravosodni bilten, 23 (3): 9-13 (2002), Radbruchova filozofija prava, v; Nova revija, 22 (249-251): 339-348 (2003). Razlaga (razumevanje) ustave, v: Pravnik, 58 (6-8): 363-388 (2003), Pulapki natury prawa, v: Pans t wo i Prawo, 58 (6): 34-44 (2003). Razlagalne razsežnosti ustave, v: Nova revija, 22 (256-258): 325-330 (2003). REFERATI Čemu razprava o razlagi (razumevanju) ustave? IX. dnevi javnega prava (Portorož, 18. in 19, junij 2003); uvodni referat na delovni sekciji o razlagi (razumevanju) ustave. (Un)productivity of Positivistic Jurisprudence. Referat na 21, svetovnem kongresu Mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo. Lund (Švedska), 14, avgust 2003. Transition from Socialist Law and Resurgence of Traditional Law. Budapest Symposium on Transformation, Law Reform, and Integration. Institute for Legal Studies, Hungarian Academy of Sciences: Budapest, October 17-18, 2003. KRA1ŠI ČLANKI IN DRUGI prispevki Pravo in jezik, v: Ampak, 4 (1): 29-30 (2003). Vzemimo ustavo resno (uvodnik), v Pravna praksa, 22 (25): 3-4 (2003). Hvalnica besedi. Predgovor h knjigi Monike Kalin Golob: Jezikovne reže 2, Gospodarski vestnik; Ljubljana 2003, str. 10-12, Dostojanstvo sodstva (uvodnik), v: Pravna praksa, 22 (42-43): 3-4 (2003), UREDNIŠTVO Urednik znanstvene zbirke Pravna obzorja pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Leta 2003 sta izšla dva zvezka (št. 21 in 22). Odgovorni urednik Zbornika znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani. Leta 2003 je izšel zvezek I.XW, str. 583. Strokovni urednik 2. spremenjene in dopolnjene izdaje leksikona Pravo (glej samostojne publikacije). Urednik znanstvene zbirke Scientia/lustitia pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Leta 2003 so izšli zvezki št. 1-4. Jan« Pek len i k znanstveni če an ki Peklenik J.: Adaptive and Competent Network Structures far the Development and Design of High-Tech Products, Prix, of the CIRP Design Seminar, May 2003, University of Grenoble, France, str. 115 -129. Pek len i k J.: Cybernetic Structures, Networks and Adaptive Control of Work Systems in Manufacturing Chapter }1 in the book: Manufacturing Technologies for Machines of the Future (Editor A, Dashchenko) Springer Berlin 2003, str. 331-363, Hiebanja G., Peklenik J; Characterisation of Slow Rolling-Sliding Contact Process by means of Variance of Surface Profile Slope Distribution, CIRP Journal of Manufacturing Systems Vol. 32 (2003} No. Š, str. 357-366, VABLJENA PREDAVANJA Peklenik J: Adaptable Work Structures for Product Development and Production Teams and their Integration with Research and Training Support, 6th International Conference of Innovative Technologies, Fiesa, 13. oktober 2003. Peklenik J,: Slovenci in Evropa, SAZU posvetovanje. 5, december 2003, Peklenik J.: Slovenski gospodarstvo in proizvodne znanosti, Dr. J; Drnovškovo posvetovanje o vlogi znanosti za razvoj Slovenije, 10. december 2003. Veljko Rus ČLANKI Sociološki vidiki prehoda iz moderne v postmoderno državo. Teorija in praksa, januar - februar 2003, 40(1): 5-16. Moderna država kot institucija in kot organizacija. V: Hvala 1. (ur.), Sedma k M. (ur.), Simoneti R. (ur.). Sodobna država: Kaj mora in kaj zmore, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 2003, str, 11-18. Postmoderna država. V: Hvala L (ur.), Sedmak M. (ur.), Simoneti R. (ur.). Sodobna država: Kaj mora in kaj zmore, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. 2003, str. 77-80. lavno dobro in meje privatizacije. V: Hvala 1. (ur.), Sedmak M. (ur.), Simoneti R. (ur,), Sodobna država; Kaj mora in kaj zmore, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 2003. Uroš Skalerič izvirki znanstven i Članek Gašperšič R., Štiblar - Martinčič D., Os red kar J„ Skalerič O: Influence of subcutaneous administration of recombinant TNF-[alpha] on ligature-induced periodontitis in rats. ). Periodontal Res., 38 (2): 198-203 (2003). Gašperšič R., St iblar-Martinčič D„ Osredkar J., Skalerič U.: in vivo administration of recombinant TNF-[alpha] promotes bone resorption in mice. J. Periodontal Res., 38(4): 446-449 (2003), Matičič M., Poljak M., Seme K., Skalerič U.: The IgG antibody profile to various antigen regions of hepatitis C virus differs in oral fluid and serum of patients with chronic hepatitis C. Oral microbiol. immunol., 18(3): 176 -182 (2003). Janez Sketelj Pregelj P., Črnc-Finderle N., Sketelj }.: Effect of thyroid hormones on acetylcholinesterase mRNA levels in the stow soleus and fast extensor digit or um longus muscles of the rat. Neu ros dene e, 116: 657-667 (2003). Kovačič U., Sketelj J,, Bairovič F, F: Sex-related difference in collateral sprouting of nociceptive axons after peripheral nerve injury in the rat. Experimental Neurology. 184: 479-488 (2003). Slavko Splichal ZNANSTVENI ČLAN F. K Spliehal S.: Bentham, Kant and the right to communicate. Critical Review, An Interdisciplinary Journal in Politics and Society (N.Y. N.Y.), 15(3/4): 285-305 (2003). Splichal S.: Racionalnost diskursa na sup rot disku rzivnom nadzoru. Proturječno-sti izmedu dviju konceptualizacija javnoga mišljenja u teoriji i empirijskom istraživanju, Medijska istraživanja, 9, l: 5-38 (2003). Splichal S.: Od sumne sreče h kultiviranemu razglabljanju. Bentham in Kant o načelih javnega komuniciranja. Teorija in praksa, 40(6): 985-1011 (2003). Janez Stanonik S ta non i k J.: I an ko Lešničar kot gimnazijski sošolec, v knjigi: Anja Farčnik, Petra Kočevar, Tjaša Žohar, Marcel Salej in mentorica Jana Draksler: Prol. dr. fan-ko Lešničar, dr. med., OŠ Frana Kranjca 2003, Celje, str. 73-76. Brank« Stanovnik izvirki znanstveni članki Bratu še k U., Meden A., Svete J., Stanovnik B.: Transformations of (Z)-2-benzoyla-mino-4-dimethylamino-2-oxo-3-butene and (E)-3-benzoylamino-4-cyano-2-oxo-3-butene into pyrimidine, pyrazóle and isoxazole derivatives. ARKIVOC. [Online ed_3.5:77-86 (2003). Šala M-, [akše R., Svete J„ Golobič A., Golič L., Stanovnik R.; Synthesis of 3-((alpha j - and [beta J-D-arabin ofu ranosyl) - 6-ch loro -1,2,4-t riazolo [4,3-bjpyrida z i ne. Carbohydr. res. [Print ed.], 338 (20): 2057-2066 (2003). Bratušek U„ Rečnik S., Svete J„ Meden A„ Stanovnik B,: Transformations of methyl 2-benzoylamino-2-oxo-butanoate. The synthesis of oxazo!o[4,5-c]quino-Hne and ¡-substituted lH-imidazole-4-carboxylate derivatives, Heterocydes, 60(5): 1161-1172 (2003). Selič L., Golič Grdadolnik S„ Stanovnik B.: Hydrolysis of N, N-dimethylenamines. Stereospecific synthesis of their enol an den ol ester derivatives. Heterocydes, 60(6): 1317-1328 (2003) Bevk D., lakše R-, Svete ]., Golobič A., Golič L., Stanovnik B.r Transformations of alkyl (5-oxo-l-phenyl-4, 5 dihydro-ÍH-pyrazol-3 yl)acetales into 5-heteroa- ryl-3-oxo -2 - p he nyl-3, 5 - dihydro-2H- pyra zob [4,3-cjpyridin e -7- ca rbox y- lates. Heterocydes, 61(1): 197-223 (2003) Hanjzlowsky A., Jelenčič B„ Rečnik S., Svete J„ Golobic A., Stanovnik B.: Regi-oselective synthesis of ethyl pyrazolecarboxylates from ethyl 3-[(dimethyla-mino)methylidene]pyruvate and diethyl 3-[(dimethylamino)methylidene]-2-oxosuccinate. Isolation of ethyl 4, 5-dihydro-i-heteroaryl-5-hydroxy-iH-pyra-zole-5 carboxylates a i stable intermediates in the pyrazole ring formation. J. heterocyd. chem., 40(3): 487-498 (2003). Attanasi Orazio A., Favi G„ Filippone R, Stanovnik B„ Svete J.: Simple and convenient preparation of new highly protected aziridines fused with pyrroline rings. Synlett, 7: 995-996 (2003). plenarna in vari. i fn a predavanja Stanovnik B.: Aikyi [beta j-dim ethyla mino-(alpha/, [beta j-dide.h id to- [alp h a j-a m i-no carboxylates and other dim ethylam in oe n a m in e derivatives in the synthesis of heterocyclics. V: 6. Tagung I mini umsalze, 16.-18. September 2003 in Stimp-fach-Rechenberg, „LandgasthofRbssle": lMSAT-6, [S. I.; s. n,], 2003, str 108, Stanovnik B.: 3-Dimethyhiminopropenoates: the synthesis and transformations of 3-aminoquinolizin- and -azaquinolizin*4-one$ and their azido analogues. V: Modern Synthetic Methodologies in Heterocyclic Chemistry,Hungarian Academy of Sciences, Budapest, April 10-13, 2003 : program, [S. 1.: s, n.], 2003, Stanovnik B.: Fritz Pregl and organic microanalysis. Pregl's Symposium, Ljubljana, December 3, 2003. Svete J., Stanovnik B.: Sinteza kiralnihfunkcionaliziranih heterocikličnih spojin = Synthesis of chiral functionalised heterocyclic compounds: [uvodno sekcijsko predavanje]. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak - Vončina D. (ur.). Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 25. in 26. september 2003, Zbornik referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2003, str, 1-7. ob | avli en i znanstveni prispevek na konferenci lakše R.. Svete J., Stanovnik B.: Sinteza in uporaba dipeptidov v sintezi hidanto-inskih (dimetilamino)propetioatov = Synthesis and application of dipe.ptides in the synthesis of hydantoin (dimethylamino)propenoates. V: Glavič P, (ur.), Brodnjak - Vončina Darinka (ur.). Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 25. in 26, september 2003. Zbornik referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2003, str. 1-4. Pire S., Svete J„ Stanovnik B.: Sinteza in pretvorbe nekaterih 3-[(dimetilamino)rne-tiliden]piwlidin-2,4-dionov = Synthesis and transformations of some 3-!(di-methylamino)methyUdenejpyrroUdin-2,4-diones. V: Glavič P, (ur.), Brodnjak - Vončina D, (ur.). Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 25. in 26. september 2003. Zbornik referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2003, str. 1-5. Celestina T., Svete J., Stanovnik B : Termične ciklizacije metil (E)-3-arilamino-2-(benzoilamino)but-2-ertoatov = Thermal cyclization reactions of me thy (£> 3-aryIamino-2-(benzoytamim)but-2-ertoate$. V; Glavič P. (ur,), Brodnjak - Vončina D. (ur). Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 25. in 26. september 2003. Zbornik referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2003, str, 1-5. Pezdirc L., Bevk D., Svete J., Stanovnik B.: 1,3-Bipolarne cikloadicije racemnih 3-pirazolidmon-l-azometin iminov na di-(-)-mentil maleinat = 1,3-dipolar cycloadditions of racemic 3-pyrazolidinone-l-azomethine imines to di-(-)-menthyl maleimte. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak-Vončina D. (ur.). Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 25. in 26. september 2003. Zbornik referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2003, str. 1-6. Čebašek P., Jakše H., Svete f., Stanovnik B.: Paralelna sinteza meti12-acetilamino-3-arilaminopropenoatov in kondenziranih pirimidonov = Parallel synthesis of methyl 2-acetylamino-3-arylaminopropenoates and fused pyrimidones. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak - Vončina D. (ur.). Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 25. in 26, september 2003. Zbornik referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2003, str. 1-6 Bevk D,, jakše R,, Golobič A., GoMč L., Svete J., Stanovnik B,: Reakcije alkil mono-in b i s- dim etila m in o m et Ude n-(lfenii-5-okso-4,5-dih idro -1 H-pirazol-3 - il)ace -tata z različnimi nukleofili = reactions of alkyl mono- and bis- dimethylami-nomethytidene -1 - (1 -ph enyl - 5 - oxo-4, 5-di hydro - / H-py ra zo t-3 -yl)a ce tate with various nucleophiles. V: Glavič P, (ur.), Brodnjak - Vončina D. (ur.). Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 25, in 26. september 2003, Zbornik referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2003, str. 1-6 Grošelj U., Jakše R., Bevk D., Rečnik S., Svete J., Meden A., Stanovnik B.: Sinteza in pretvorbe (1R.4E, 5S)-4-[(dimetilamino)metilidenj-l,8,8-trimetit-2-oksabicikloro(3.2.1jokt an-3-ona = Synthesis and transformations of (lR,4E, 5S)-4-[(dim ethyla mino) m ethylide nej-l,8.8-trime thy 1-2 -oxa b kyclo[3.2.1 ]oc-tan-3-one. V: Glavič P. (ur.), Brodnjak - Vončina D. (urJ, Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 25, in 26. september 2003- Zbornik referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2003, str. 1-7 Wagger J„ Svete J., Stanovnik B.: Sinteze in pretvorbe metil (Z)-2-aroilamino-3-dimetil-aminopropenoatov in pskusi kombinatorne sinteze na osnovi le-teh - Synthesis and transformations of methyl (Z)-2-aroylamino-3-dimethylaminopropenoate$ and their potential application in combinatoral chemistry. V: Glavič P. (ur,), Brodnjak - Vončina D. (ur.¡.Slovenski kemijski dnevi, Maribor, 25. in 26. september 2003.Zbornik referatov s posvetovanja. Maribor: FKKT, 2003, str. 1-8. Bevk D., Svete J., Stanovnik B,: Synthesis of pyrazolo[4, 3-cjpyridines. V: 10th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry: BDSHC 10 : Institute of Applied Synthetic Chemistry, Vienna University of Technology, Austria, September 3rd - 6th, 2003 ¡S. L: s. n.J, 2003, str. PO-20. Grof C., Hajos G., Riedl Z., Stanovnik B.: jjynf/jcsfs of new [1,2,4] triazine-fused fefrcicyc/ir ring systems. V: 10th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry : BDSHC 10 : Institute of Applied Synthetic Chemistry, Vienna University of Technology, Austria, September 3rd - 6th, 2003. [S, I.: s. n.J, 2003, str. PO-63. Groselj U., Jakse R., Svete J.. Meden A., Stanovnik B.: Preparation of novel, camp-hor-derived chiral compounds. V: 10th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry : BDSHC 10 : Institute of Applied Synthetic Chemistry, Vienna University of Technology, Austria, September 3rd - 6th, 2003. [S. 1.: s. n.J, 2003, str. PO-64. Pirc jS., Svete J., Stanovnik B.: Synthesis and transformations of some 3-(dimethy-lamino)methyUdene tetramic acids. V: 10th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry : BDSHC 10 : institute of Applied Synthetic Chemistry, Vienna University of Technology, Austria, September 3rd - 6th, 2003. [S. I.: s. n.J, 2003, str. PO-147. Jakse R., Svete I., Stanovnik B.: Synthesis and applications of d¡peptides in the synthesis of hydantoin dimethyaminopropenoates. V: 10th Blue Danube Symposium on Heterocyclic Chemistry : BDSHC 10 : Institute of Applied Svnthctic Chemistry, Vienna University of Technology, Austria, September 3rd - 6th, 2003. [S. 1.: s, n.), 2003, str. PO-81. Pirc S., Svete I., Stanovnik B.: Synthesis and transformations of some novel C-3 functionalized tetramic acids. V: The 13th European Symposium on Organic Chemistry : ESOC-13, 10-3 September, 2003, Cavtat-Dubrovnik, Croatia : [programme & abstracts], [S. 1.: s, n.j, 2003, str, 328, GroSelj U„ JakSe R„ Bevk D., Svete T„ Meden A., Stanovnik B,: JVeiv camphor derived chiral heterocyclic compounds. V: The 13th European Symposium on Organic Chemistry : ESOC-13, 10-1 September, 2003, Cavtat-Dubrovnik, Croatia i [programme & abstracts], [S. Ls. n.J, 2003, str. 329, CebaSek P., Wagger J., Svete J„ Stanovnik B.: Parallel and combinatorial synthesis o/iV- protected 3-arylamino-2,3- dehydroala nine esters and 3-a cyet la mi no-4H-azino[l,2-x]'pyrimidin-4-ones, V: The 13th European Symposium on Organic Chemistry : ESOC-13, 10-1 September, 2003, Cavtat-Dubrovnik, Croatia : [programme & abstracts]. [S. 1.: s. n.J, 2003, str. 330. Hajos G„ Riedl Z., Grof C., Stanovnik E,-. Syntfiejii and cycloaddition of azomet-hine imines containing [1,2,4jtriazine ring. V: 19th International Congress of Heterocyclic Chemistry : Colorado State University, fort Collins, Colorado, USA, August 10-15,2003. Amsterdam [etc.]: Pergamon, 2003, str. 165. Recnik S., Svete ),, Stanovnik B.; Rearrangements and ring contractions ofheteroa-ryldiazonium salts and azides. V: 19th International Congress of Heterocyclic Chemistry: Colorado Slate University, Eort Collins, Colorado, USA, August 10-15, 2003. Amsterdam [etc.]: Pergamon, 2003, str. 320. Kolehmainen E„ Gawinecki R., Stanovnik B., Osmialowsky 6.: Effect of the extended conjugation on intramolecular charge transfer in 1-methyl-4-aminopyri- dinium cation. V: 25th Finnish NMR Symposium, June 5-7, 2003, Helsinki, Finland. Abstracts and programme. [S. L: s. n.], 2003, str. 1. Bevk D„ Svete )„ S tan ovni k B.: Synthesis of potentially biologically active pyrazolo-[4,3-c]pyridines. V: Joint Meeting on Medicinal Chemistry, Krakóv, Poland, October 15-18,2003. Book of abstracts. [S. L: s. n.], 2003, str. 124. fakse R., Svete J., Stan ovni k B.: Synthesis and applications of ethyl indole-2-carbo-xylate and dimethylaminopropenoates in the synthesis of potentially bioactive aplysinopsin andfi-carboHtie derivatives. V: Joint Meeting on Medicinal Chemistry, Krakóv, Poland, October 15 - 18, 2003. Book of abstracts. [S. I.: s. n.], 2003, str. 125. PREDAVAN IE NA TUJI UNIVERZI Stanovnik B.: [ beta]-Dimethylami no-[alpha], ¡beta]-didehydro-[alpha]-amino acids derivatives in the synthesis of heterocyclic systems : [Un iver sita di Milano, Instituto di Chimtca Farmacéutica e Tossicologica, 2003¡. Milano, 6. junij, 2003. Franc Strle St a nek G„ Strle P.: Lyme borreliosis. Lancet 362 (9396): 1639-1647 (2003). Lotrič - Fu rían S., Pctrovec M., Avšič Zupane T., Strle F.: Human granulocytic ehrlichiosis in Slovenia. Ann NY Acad Sci 990: 179-284 (2003). LotriČ - Furlan S., Petrovec M., Avšič - Zupane T., Strle F.: Comparison of patients fulfilling criteria for confirmed and probable human granulocytic ehrlichiosis. Ann NY Acad Sci 990:344-345 (2003), Arnež M,, Lužnik - Bufón T,, Aviič - Zupane T., Ružič - Sabljki E„ Petrovec M., Lotrič - Furlan S., Strle F.: Etiology of tick-borne illnesses in Slovenian children. Ann NY Acad Sci; 990: 353-354 (2003). Arnež M., Pleterski-Rigler D., Lužnik - Bufon T., Ružič - Sabljič E., Strle F.: Solitary and multiple erythema migrans in children: Comparison of demographic, clinical and laboratory findings. Infection; 31:404-409 (2003). Arnež M„ Lužnik ■ Bufon T., Avšič - Zupane T., Ružič - Sabljič E„ Petrovec M., Lotrič - Furlan S., Strle F.: Causes of febrile illnesses after a tick bite in Slovenian children. Pediatr Infect Dis J; 22: 1078-1083 (2003). Saša Svetina Derganc ]., Božič B., Svetina S., Žekš B.: Equilibrium shapes of erythrocytes in rou leau formation, Biophys. [. 84: 1486-1492 (2003). Kuznian D., Svetina S„ Waugh R, E., Zekš B,: Elastic properties of the red blood cell membrane that determine echinocyte deformabilitv, Eur, Biophys, J. 33: 1-15(2004). Svetina S., Br umen M., G ros M., Vrhov ec S., Žnidarčič T.: On the variation of parameters that characterize the state of a physiological system. Bed blood cells as an example, V: Simulations in Biomedicine V, Z. M. Amež, C. A. Brebbia, F. Solina, V. Stankovski, eds, WIT Press, Southampton, Boston (2003): 1-14. Alenka Šel i h SAMOSTOJNI ZNANSTVEN J SESTAVEK V MONOGRAFIJI Še! i h A : Entwicklung und gegenwärtige Probleme des slowenischen Jugendstrafrechts, V: Moos R. (ur.). Festschrift für Udo fesionek : zum 65. Geburtstag, (Recht). Wien; Graz: Neuer Wissenschaftlicher Verlag 2002, str, 243-254. Šelih A.: Filipcič K.: Slowenien. V: Albrecht H. J. (ur.), Kilchling M. (ur.). Juge ndstrafrecht in Kuropa, (Kriminologische Forschungsberichte, Bd. 100). Freiburg i.Br.: Edition iuscrim, Max-Planck-Institut für Auslandisches und Internationales Strafrecht 2002, str. 395-413, Sel i h A.: Viktimološko raziskovanje v Sloveniji. V: Kanduč Z. (ur). Žrtve, vikti-mizacije in viktimološke perspektive. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti 2002, str. 6-13. Šelih A.: Privacy üi a human right in the information society. V: Law in transition -transition in law, (Littera Scripta Manet, Zbirka Littera, 3). Ljubljana: Pravna fakulteta 2003, str.l 13-123. objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabl)eno predavanje) Šelih A.: (Možni) vpliv kriminološkega raziskovanja na kriminalitetno politiko. V: Meško G. (ur.). Vizije slovenske kriminologije. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Visoka policijsko-varnostna šola 2002, str. 19-25. Še I i h A,: Nekateri pravni vidiki in tegra cije otrok s posebnimi potrebami (v šo h). V: Šelih A, Integracija včeraj, danes, jutri: zbornik predavanj: strokovni posvet, l.jublja na, 17. oktober 2003. Ljubljana: Zveza Sožitje - zveza društev za pomoč duševna prizadetim Slovenije 2003, str. 5-12. Šelih A.: Ustavnost prekrškov. V: IX. dnevi javnega prava, Portorož, 18. - 20. junij 2003, Ljubljana: Inštitut za javno upravo 2003, str, 65-75. PRIROČNIK, SI.OVAR, LEKSIKON Šelih A. idr.: Pravo. Leksikon Cankarjeve založbe. 2., razširjena in spremenjena izdaja. Ljubljana: Cankarjeva založba 2003. 442 str. OBJAVLJENI POVZETEK ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCI Sel i h A.: Crime prevention - development and dilemmas. V: Meško G. (ur.), Mur-šič M. (ur.), Preprečevanje kriminalitete - teorija, praksa in dileme : zbornik povzetkov referatov 2. nacionalne kriminološke konference z mednarodno udeležbo, Ljubljana, 26. in 27. september 2003. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti 2003. Šelih A.: Preprečevanje kriminalitete - razvoj in dileme. V: Meško G. (ur.), M ur-šič M. (ur.). Preprečevanje kriminalitete - teorija, praksa in dileme : zbornik povzetkov referatov 2. nacionalne kriminološke konference z mednarodno udeležbo, Ljubljana, 26, in 27. september 2003. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti 2003, str, 6. Miha Tišler KM J IGA Tišler M.: Prispevki kemije k evropski kuituri in civilizaciji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2003, 170 str. sestavek v knjigi Tišler M.: Alkimijski eksperimenti. (Ari magna. Alkimija med mitom in znanostjo. Uredil L Škamperle}, Pel igrati. Revija zareligiologiio, mitologijo in lilozotijo, S: št. 29/30,63-79 (2003). Nova revija, Ljubljana 2003. strokovni Članek Tišler M.: Ob osem desetletnici Nobelove nagrade za kemijo Frideriku Preglu. Zgodovinski časopis, 55, št.3-4 (128), 451-454 (2003). Ponatis članka je objavljen v Acta Chimica Slovenica, 50: S108-S113 (2003), Miha Tomaževič OBJAVLJENO PREDAVANI F NA ZNANSTVENI KONFERENC i Tomaževič M,: Structural assessment, monitoring and evaluation of existing masonry buildings in seismic regions. V: Bind a L., De Vekey R, C. (ur,), On-site control and evaluation of masonry structures, RILEM Proceeding, PRO 26. Bagneux: R1LEM Publications, str, 69-80 (2003). Rrzev S., Tomaževič M., I.utman M., Bostenaru M., D'Ayala D„ Greene M.: The world housing encyclopedia; an online resource on housing construction in high seismic risk areas of the world. V: Skopje earthquake : 40 years of European Earthquake Engineering: SE 40EEE (CD ROM). Skopje: IZIIS (2003). Tomaževič M. Masonry research for Eurocodes. V: Skopje earthquake: 40 years of European Earthquake Engineering : SE40EEE (CD ROM). Skopje; IZIIS (2003). poglavje v univerzitetn em učbeniku Tomaževič M.: Seismic performance of masonry buildings. V; Jäger W„ Boekhoff B., Lip pert A. (ur.), International Short Course on Architectural and Structural Design of Masonry. Proceedings, Dresden University of Technology, School of Architecture, Dresden, str. Tom 1 - 13 (2003). Tomaževič M.: Design of earthquake resistant masonry structures. V: Jäger W., Bo-ekhoff B., Lippert A. (ur.). International Short Course on Architectural and Structural Design of Masonry. Proceedings, Dresden University of Technology, School of Architecture, Dresden, str. Tom 15-40 (2003). Tomaževič M.: Retrofitting of masonry buildings. V: Jäger W., BoekhoffB,, Lippert A. (ur.). International Short Course on Architectural and Structural Design of Masonry. Proceedings, Dresden University of Technology, School of Architecture, Dresden, str. Tom 41 - 61 (2003), lože Toporišič KNJIGE QbUkosfovne razprave. - Založba ZRC, ZRC S AZU, 2003. (Zbirka Li g u isti ca et philologica). Ljubljana, 2003, 444 str. Spremna beseda 5-10, Kazalo 11-12; razdelki: 1 Splošno (4 enote), 11 Besedne vrste (7 enot), lil Soočenja z obli-koslovnimi teoremi drugih slovenistov (5 enot), IV Oblikoslovje posameznih besednih vrst (11 enot), V Oblikoslovja slovanskih slovnic od Bohoriča 1584 do SS 1956 (9 enot). Zaporedje izhajanja sestavkov, Stvarno in lastnoimensko kazalo. Slovenski pravopis. Uredniški odbor Jože Toporišič et. al. Drugi natis. Ljubljana, 2003, SAZU, ZRC SAZU, Delo, 1805 str. Slovenski pravopis. Compact disc. Data storage. Založba ZRC. 2003, ZRC SAZU, 2003. Elektronska izdaja. Avtorstvo kot pri 2. izdaji. Skrabčeva misel i V' Zbornik s simpozija 2002: Države, pokrajine, narodi, ljudstva in njih kulture ter znanosti v Skrabčevih delih. - Frančiškanski samostan Kostanjevica - Nova Gorica, 2003, 336 str. Vodja simpozija ter urednik zbornika. RAZPRAVE Slovenska slovnica malo drugače? - Obdobja 20: Slovenski knjižni jezik -aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje. Ljubljana, 2003,397-420. Eksperimenta I no fonetične raziskave slovenskega knjižnojezikovnega glasovja in tonemskosti. - Slavistična revija. Posebna številka. Zbornik referatov za trinajsti mednarodni slavistični kongres. Ljubljana, 2003,119-140, Z združenimi močmi nad novi Slovenski pravopis. - Slavistična revija 51:159-175 (2003). Besedna družina sloven - v Škrabčevih delih. - Skrabčeva misel IV, Nova Gorica 2003, 7-20, Škrahec v boju za slovenski bogoslužni jezik. Ob tisočletnici Metodove smrti. - Skrabčeva misel IV, Nova Gorica 2003, Frančiškanski samostan Kostanjevica, 279-307. Drugi natis po SR 34 (1986), 1-24, po zasnutku nemško pisane razprave Slowenisch als I,itburgie-Sprache im 19. Jahrhundert: Die slavischen Sprachen 9, Salzburg: 93-103 (1985). Narečje sloveč fakob Rigler. - Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja. Maribor, 2003, str. 9-23. Intervju: Jože Toporišič: Zgoščenka? Kaj je to?. (Vpraševal Uroš Skerl.) - Delo, Sobotna priloga, 8, nov. 2003, str. 16-17. ZAPISI Tematska priloga za IV, simpozij (o Skrabčevem delu), Skrabčeva misel IV (2003), 314-316. (Pozdravne besede) simpozijcem, Nova Gorica 2002. Skrabčeva misel i V, 2003, 310-311. razno Referat na 13. mednarodnem slavističnem kongresu, Ljubljana 2003, 15.-21. avgust 2003. Aktivna udeležba na Slovenskem slavističnem kongresu 2003 na Bledu, 2.-4. oktober 2003. lože Trontelj 14 objav, med njimi: Trontelj J,: V. Single fiber electromyography, In: Stalberg L., editor. Clinical neurophysiology of disorders of muscle and neuromuscular junction, including fatigue. Handbook of Clinical Neurophysiology. Amsterdam etc.; Elsevier, 2003: 187-211. Trontelj J.: Razmišljanja o evtanaziji v Evropi in Sloveniji. Obz Zdrav Nege 2003; 37 (4): 253-8. Trontelj J. Etične meje raziskovanja v psihiatriji In: Romih )., Žmitek A., editors. Zbornik Meje psihiatrije; 2002 okt 25-26; Begunje. Begunje: Psihiatrična bolnišnica, 2003; 21-32. Drago Tršar [avne postavitve portretov Portret akademika Vinka Kambica na fasadi rojstne hiše v Metliki. Portret akademika Franceta Bernika v poslopju SAZU-ja v Ljubljani. Portret prof. Karba na farmacevtski fakulteti v Ljubljani. skupinski razstavi Viški salon 7. april 2003, Ljubljana. Razstava slik in kipov v Piranskih cerkvah, 11,-27. april 2003, Piran. Nakup skulpture GRUPA za stalno zbirko Gorenjskega muzeja v Kranju, (sponzor Ljubljanski Aerodrom). Dragica Turnšek znanstvena članka Turnšek D., Buser 5., Debeljak L: Liassic coral patch reef above the „ii thiotid limestone" on Trnovski gozd plateau, west Slovenia. Razprave IV. razreda SAZU 44 (1): 285-331 (2003). Turnšek D., LeMone D. V., Scott R. W.: Tethian Album Corals, Cerro de Crista Rey Uplift, Chihuahua and New Mexico. V: U.S. Gulf Coast Cretaceous Stratigraphy and Pale o ecology. GCS-SEPM- Perkins Memorial Volume, 2002 (izšlo 2003), str. 147-185. PRISPEVEK NA MEDNARODNI KONFERENCI Turnšek D., Buser S„ Ogorelec B., Upper Jurassic reefs on Trnovski gozd, Slovenia: Mrzovec and Sebvec. V; 9th international Symposium on Fossil Cnidaria and Porifera, Guidebook, Fieldtrip B5, G raz 2003. Anton Vratuäa ZNANSTVENI ČLANEK Dr. Šiftarjev Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih - torišče znanstvene in izobraževalne dejavnosti. ČZN, T etnik 73, Maribor 2002, str, 311-316. Deček in kruh. Zbornik: Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru, ZRC SAZU. Ljubljana 2003, str, 335-363. Integrated Approach to Ecological Problems in Contemporary Transport Zbornik: Ekološki problemi suvremenog prometa. Fakultet za saobračaj i komunikacije. Sarajevo 2003, str. 23-28. souredni k Zbornik: Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru. Izdajatelj: ZRC SAZU (Ljubljana), U-&F (Petanjd), IMN (Zagreb), Ljubljana 2003, Igor Vrti er IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Vrišer, L: Agricultural Production trt the Republic of Slovenia (According to the Census of the Agricultural Sector 2000). Kmetijska proizvodnja v Republiki Sloveniji (po popisu kmetijskih gospodarstev leta 2000). Geografski zbornik / Acta geographica, Ljubljana, 42: 8-60 (2002). Franc Zadravcc Realnost in fantastika v slovenskem romanu XX. stoletja. Slovenski roman, Obdobja 21, str. 351-357, Ljubljana, 2003. Hudodelec v slovenskem romanu XX. stoletja. Literarni izzivi (Pogačnikov zbornik), str. 370-380. Maribor, 2003. Sezonec in zdomec v prozi Miška Kranjca. Sezonstvo in izseljenstvo v panonskem prostoru, Migracije 4, str. 349-354. Ljubljana, 2003. Dane Zaje KNJIGE Zaje D.; Vrata, (Knjiga pesmi za otroke), Prešernova družba, Ljubljana 2003, Zaje D.: Hinter den Übergängen. (Za prevali). Nemški prevod: Fabjan Hafner, spremna beseda: Aleš Šteger, Kletl-Cotta, Stuttgart 2003. cd Zaje D,, SkofJ.: Feuer im Mund. (Ogenj v ustih), Klett-Cotta in Beletrina, Stuttgart 2003. CD IN VIDEO Zaje D., de Gleria N. idr.: Odpeti. Pesmi za mlade. Glasbeno društvo Kuh na, Ljubljana 2003- pf.smi Zaje D.: Barbare - Svet iz besed, str. 59, Rokus, Ljubljana 2003. Zaje D.l Veverica pekarica - Zlata čebelica, str. 216, Mladinska knjiga, Ljubljana 2003. časopisne objave Zaje D.: Ein Klumpen Asche (Kepa pepela). Nemški prevod Fabjan Hafner. Vnll-text X/X1, Dunaj 2003. Zaje D.: Für alles wirst du bezahlen.... (Za vse boš plačal...). Nemški prevod Fabjan Hafner. Die Zeit št. 52, 17, december 2003. BRANJA Zaje D.,Škof).: In den Regen gesprochen, Lyrikperformance. (Besede v dež). LiteraturWERKstatt Berlin, 29. april 2003, Zaje D., Škof J.: Lyrik und Musik. (Lirika in glasba). Goethe InstiLut München, 30. april 2003- Zaje D., Škof J.: Lesung und musikalische Performance. (Branje in glasbeni p er tor-mans), Alte Schmiede Wien. Dunaj, 7. november 2003. Ciril Zlobec izvfrna POEZIJA v knjigi Söitio beseda sem. Spremna študija Josipa Ostija: Beseda telesa in teh besede v poeziji Cirila Zlobca, bibliografija, Mladinska knjiga, zbirka Kondor, str. 24. Pesnii štirih (skupaj s K. Kovičem, J. Menartom in T. Pavčkom), 5. faksimilira-na jubilejna izdaja in miniaturka (april), 6. izdaja (november). Cankarjeva založba. PREV EDEN A POEZIJA V KNJIGI Giovanni Boccaccio, Dekameron. Prevod pesmi, Izbor Janko Kos, Mladinska knjiga, zbirka Kondor. PREVEDENA PROZA C.urzio Maiaparte, Koža (ponatis, posodobljen prevod). Prevedla Ciril in Veronika Zlobec, Cankarjeva založba, zbirka Dediščina, POEZIJA V PREVODU Ciril Zlobec, Ljetni monolozi na Krasu (1. Istraživanje sebe, 3. Poraženi i pobjednik, 5. Po čovečjoj mjeri, 6. Rada nje pjesme, 7. Jedina v ječ nosi, 10. Ludi orkestar), Ljubav dvojedina 1. 10. Vestalka dobroga i zla. Moj otac, Iz sebe v vrijeme. Črni jad, Nedelja. ESEJJSTiKA V REVIALNEM TISKU lože Kästelte, Ode, Sodobnost 2003, štev. 4, str. 590-593. jezik - naš ponos in naša travma. Revija Dvaiisoč, 2003, št. 156-158, str. 5-10. Robert Zoreč Kržan M„ Stenovec M„ Kreft M., Pangršič T., Grilc S., Haydon P, G., Zoreč R.: Calcium-Dependent Exocytosis of Atrial Natriuretic Peptide From Astrocytes L Neurosci., 23(5): 1580-1583 (2003). Kreit M., Küster V„ Grilc S., Rupnik M., Milisav L, Zoreč R,: Synaptoiagmin-I Increases The Probability Of Vesicle Fusion At Low [Ca^*] In Pituitary Cells Am. J. Physiol. Cell Physiol., 284: C547-C554 (2003). Pot o kar M., Milisav I., K ret t M., S te novec M., Zoreč R,: Apoptosis Triggered ReDistribution Of Caspase-9 From Cytoplasm To Mitochondria FEES Lett,, 544: 153-159 (2003). Kreft M., Križaj D„ Grilc S., Zoreč R.: Properties of Exocytotic Response in Vertebrate Photoreceptors f. Neurophysiol., 90: 218-225 (2003). Pangršič T,, Zorec R.: Using the Swam He Patch-Clamp Amplifier: A Tutorial, pp 1-7. http://www.celica.si; cCelica Press 2003 (2003). Z i nka Zorko OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KON PE RENC1 Zorko Z.: KoroSko narečje v razpravah p. Stanisla va Škrabca! Zinka Zorko. - Bibliografija: str. 201. - Summary, V; Države, pokrajine, narodi, ljudstva in njih kulture ter znanosti v Skrabčevih delih. Urednik Jože Toporišič. - Nova Gorica : Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2003, - 197-202. OBJAVLJENI POV 7. RTE K ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCI Zorko Z,: Zum Verhältnis zwischen der regionalen slowenischen Schriftsprache des Gb e r m u rgc b iets/Pre km u rje und der slowenischen Standardsprache -The relation between the Slovenian standard language and one of its di idee t s [Elektroniki vir]. - El. besedilni podatki Način dostopa (URL): http://www. rosetta.helsinki.fi/tutkimus/symposium.htm, - V: Abstracts (Elektronski vir] / International Conference on [he Translation of Dialects and Dialect m Multimedia, University of Helsinki, Kouvola, May 2-3,2003, - Kouvola : University of Helsinki, Department of Translation Studies, 2003. - Abs. 10. Zorko Z,: Toponimi v dravskem obmejnem hribovju. V: Bcscdoslovne lastnosti slovenskega jezika - slovenska zemljepisna imena. - [S. L]: Društvo Plete rš ni kova domačija: Strokovni odbor, [2003J. Zorko Z. t Prekmursko narečje med Muro in Rabo na vseh jezikovnih ravninah primerjalno z današnjim nadnarečnim prekmurskim knjižnim jezikom. V: Mednarodno znanstveno srečanje Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost, - Murska Sobota (2003). Zorko Z ..Gozdarsko in lesarsko izrazje v podjunskem narečju. V: Slovenski dialekti v stiku / [urednici Rada Cossutta, Karin Marc BratinaJ. - Koper : Univerza na Primorskem. Znanstveno raziskovalno središče, 2003: 3-4. SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFIJI Zorko Z.: Oblikoslovje in leksika v govoru Cankove. - Bibliografija: str. 87. - Zusammenfassung. V; Avgust Pavel / [uredila Zinka Zorko, MihaPauko]. - Maribor : Slavistično druStvo, 2003. - (Zora 23: 73-94). Zorko Z.: Prekmursko narečje v Porabju na Madžarskem i Zinka Zorko. - Bibliografija: str. 32. V: Družbe no geografska in narodnostna problematika slovenske manjšine v Porabju na Madžarskem / [glavna in odgovorna urednica Lučka Lorber. - Maribor : Univerza, Znanstveni inštitut za regionalni razvoj, 2003: 17-34. Zorko Z.: Besed je v porabskem andovskem govoru / Zinka Zorko. - Bibliogralija: str. 42. V: Družbenogeografska in narodnostna problematika slovenske manjšine v Porabju na Madžarskem / [glavna in odgovorna urednica Lučka Lorber. - Maribor : Univerza, Znanstveni inštitut za regionalni razvoj, 2003i 35-43, Zorko Z.: Slovenska narečna književnost med Muro in Rabo: (jezikovna analiza) I Zinka Zorko. - Bibliografija: str. 53-54, V: Družbenogeografska in narodnostna problematika slovenske manjšine v Porabju na Madžarskem / [glavna in odgovorna urednica Lučka Lorber. - Maribor: Univerza, Znanstveni inštitut za regionalni razvoj, 2003: 44-56, recenzija, prikaz knjige, kritika Zorko Z,: Predstavitev znanstvene monografije / Zinka Zorko, V: Gl a snsl o v je, besedo slovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja / [uredili Zinka Zorko, Mihaela Koietnik. - Maribor: Slavistično društvo, 2003. - (Zora; 25). 261-263. INTERVJU ZorkoZ.: Bogu hvala za vse lepo in dobro/ Zinka Zorko; pogovarjal seje JožeZadravec. Družina. - 52(32) (13. avgust 2003): 11. Zorko Z.: Varovati materinščino kot najdražji biser / Zinka Zorko; [pogovarjala se jej Valerija Perger. - Portret. Porabje. 13{25/26}(I8. december 2003): 12-13. UREDNIK Zorko Z.: (član uredniškega odbora 1995-) Studiti Si iti v tea Savariensia : nyelveszeti es irodalmi folyoirat: journal of linguistics and literary sciences: časopis za jezikoslovje in literarne vede. - 1992, no. 1-. - Szombathely: Berzsenyi Daniel Tanirkepzb Fo is kola Szlav Fiiologiai Intezete, 1992. Avgusi Pavel! [uredila Zinka Zorko, Miha Pauko]. - Maribor: Slavistično društvo, 2003. - 151 str. + 1CD (42 min, 22 sek). - (Zora ; 23) Vsebina CD-ja: Prekmursko narečje / avtorica projekta Zinka Zorko; realizacija Dušan Ivanišin. - Maribor t Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, TV - video studio, 2003, Družbenogeografska in narodnostna problematika slovenske manjšine v Porabju na Madžarskem t [glavna in odgovorna urednica Lučka Lorber ; prevod Heather Pirjevec, Varga Jozsef; izdajatelj] Znanstveni inštitut za regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru. - Maribor: Univerza, Znanstveni inštitut za regionalni razvoj, 2003. Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja i [uredili Zinka Zorko, Mihaela Koietnik ; angleški prevodi Nada Šabec]. - Maribor : Slavistično društvo, 2003, - 263 str, Mitja Zupančič IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANKI Zupančič M,: Kritičen pregled fitoccnoloških in fitogeografskih raziskav v Sloveniji. Razprave IV. razreda SAZU, 44 (2): 103-149 (2003). liožič G-, Konnert M., Zupančič M., Kraigher H., Kreft L: Genetska diferenciacija avtohtonih pppulacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimov. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 71: 19-40 (2003), Zupančič M.: Vegetacijska raziskovanja in kar tira nje v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 72: 5-18 (2003), strokovni članek Zupančič M., Seliškar A.; Varovanje naravne podobe alpske flore in vegetacije. S ve L za varstvo okolja Republike Slovenije. Zbirka Usklajeno in sonaravno, 10:4051 (2003). Boštjan Žekš IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Derganc J., Božič B., Svetina S„ Žekš B.: Equilibrium shapes of erythrocytes in rouleau formation. Biophys. I, 84: 1486-1492 (2003). Suwa S„ Hoshi H., Takanishi Y., Ishikawa K„ Takezoc H., Zckš B.: Helix unwinding process in a short-pitch ferroelectric liquid crystal mixture studied by colposcopy. Jpn. J. Appl. Phys, 42: 1335-1337 (2003). Mieda Y., Hush i H., Takanishi Y., Takezoe H„ Zekš B,: The mechanism of sign inversion of spontaneous polarization in JerroelectricSmC liquid crystals. Phys. Rev. E, 67: 1335-1337(2003), Gorecka E„ Cepič M., Mieczkowski f., Nakata M„ Take/.oe H., Žekš B.: Enhanced chirality by adiiing achiral molecules into the dura I system, Phys, Rev. E, 67: 061704-1-061704-5 (2003). NOVI ČLANf ČASTNI ČLAN FRANCE BERNIK Predsedstvo SAZU je v skladu s 13. in 17. členom statuta SAZU na seji dne 4, decembra 2001 sprejelo pobudo, na seji dne 22. januarja 2002 pa oblikovalo predlog, da se akademiku dr, Francetu Berniku za dosežke na področju slovenske literarne zgodovine m zlasti za zasluge, ki si jih je pridobil z bogatitvijo dejavnosti SAZU in z dvigom njenega ugleda doma in v svetu, podeli naziv častnega člana SAZU. Na isti seji je Predsedstvo SAZU imenovalo tričlansko komisijo (akademiki dr. Jože Pogačnik, dr. Branko Stanov n ¡k, Ciril Zlobec), ki naj izdela poročilo z utemeljitvijo omenjenega predloga. Ker je eden od članov komisije, akademik dr, Jože Pogačnik, umrl, še preden je bilo izdelano poročilo, je Predsedstvo SAZU na seji 23. januarja 2003 ponovno razpravljalo o tem predlogu in namesto umrlega akademika dr. ložeta Pogačnika za člana komisije imenovalo akademika dr, Kajetana Gantarja. Komisija utemeljuje predlog Predsedstva za izvolitev akademika dr, Franceta Bernika za častnega člana SAZU z naslednjimi podatki: Akademik dr. France Bernik je objavil dvanajst izvirnih monografij in več kot tristo razprav in znanstvenih člankov, s katerimi je prispeval k pomembnim premikom na področju slovenske literarne znanosti v smislu oddaljevanja od dotlej prevladujočega pozitivizma, iskanja novih teoretskih izhodišč in uvajanja novih metodoloških prijemov. Že v svoji prvi objavljeni monografiji Lirika Simona fenka (1962) je v slovensko literarno znanost uvajal metodo imanentne interpretacije in skušal z njo osvetliti lirizem in še vedno živo aktualnost pesnika, ki je v senci svojega velikega gorenjskega rojaka Prešerna, pa tudi zaradi časovne odmaknjenosti, vse bolj tonil v pozabo. Nadaljnji korak v smeri poglobljenih interpretacij predstavljajo štiri Berni-kove monografije o Ivanu Cankarju. Prva med njimi (Cankarjeva zgodnja proza, 1976) skuša pojasniti razloge, zaradi katerih je pri mladem Cankarju prišlo do opustitve poezije in do premika k prozni ustvarjalnosti. Druga (Tipologija Cankarjeve proze, 1983) - ob teoretični obogatitvi z elementi strukturalne analize ■ osvetljuje narativne značilnosti Cankarjevih proznih besedil v njihovem raz- voju od mladostne zbirke Vf-njel do predsmrtnih Podob iz sanj. Tretja od teh monografij (Ivan Cankar, 1987) je - kljub preprostemu naslovu - v resnici najpomembnejša in najtehtnejša, saj vsebuje doslej najbolj zaokroženo in vsestransko osvetlitev celotnega leposlovnega opusa našega največjega pisatelja in dramatika. Ob tem Cankarjev opus ne samo poglobljeno interpretira, ampak ga po eni strani tudi včlenjuje v širši slovenski družbeno politični okvir, po drugi strani pa nakazuje njegovo vrašeenost v sočasne evropske literarne in duhovne tokove. Iz te sinteze je nato organsko zrasla četrta, v nemščini napisana študija Iva ti Cankar, F. in Slowenischer Schriftsteller des europäischen Symbolismus {München 1997), preko katere lahko nemški bralec v Cankarju prepozna besednega umetnika, čigar idej no-estetske razsežnosti bogatijo tudi tokove zahodnoevropskega modernizma. Enako pomembno vlogo pri seznanjanju nemškega občinstva s slovensko literarno tradicijo je imela Bern ¡kova že pred tem objavljena sintetično zasnovana publikacija S/ohv-nisehe Literatur in europäischen Kontext (München 1993). V pol stoletnem razkoraku med Simonom Jenkom in Ivanom Cankarjem je France Bern i k raziskoval tudi pomembna poglavja v razvoju slovenskega realizma in nekatere njegove najvidnejše usmerjevalce in ustvarjalce, npr. naratološke komponente v prozi Janka Kersnika. Pri tem velja še posebej omeniti bogato komentirano in kritično izdajo obsežne korespondence Frana Leve a (v treh knjigah). V krajših razpravah, esejih in kritikah pa seje dotaknil in osvetlil tudi vrsto naših literarnih ustvarjalcev iz dvajsetega stoletja, kot so npr. Oton Župančič, Alojz Gradnik, Stanko Majcen, Fran Eller, Ljubka Šorli, Prežihov Voranc, Edvard Kocbek. Nič manj pomembno ni uredniško delo, ki gaje France Bern ik opravil potem, ko je po smrti akademika Antona Ocvirka leta 1981 prevzel skrb za našo najobsežnejšo znanstvenokritično zasnovano zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. V funkciji glavnega urednika je skrbel za redno izhajanje in sistematično dopolnjevanje te zbirke. Hkrati je bistveno razširil pojem »slovenskih klasi- kov« s tem, daje povečal imenski register zajetih avtorjev in ga raztegnil na novejša obdobja, k urejanju in sodelovanju pa pritegnil vrsto novih sodelavcev. Nadvse pomembno je, da se je pod njegovim urejanjem ustalil tekstološki in redaktorski koncept, s čimer je ta naša najobsežnejša in najbolj reprezentativna literarna zbirka dobila še večji znanstveni in nacionalni pomen, V njej France Bernik ni bil samo glavni urednik in usmerjevalec, ampak tudi eden najbolj delovnih redak-torjev, saj je sam uredil deset knjig Zbranih del (sedem knjig Ivana Cankarja, dve knjigi Simona Jenka, ena knjiga Janka Kersnika), Nekaj let za tem (1986) je prevzel tudi skrb za zbirko Korespondence pomembnih S (overite v, v kateri je pod njegovim uredništvom doslej izšlo sedem knjig. Ob vrednotenju celotnega Bernikovega dela je treba poudariti, da kljub odprtosti in dojemljivosti za nove metodološke prijeme ni prisegal na en sam pogled, ki bi mu podrejal vse drugo, Na vseh ravneh je ohranjal kritično distanco in tudi iz tradicije povzemal, kar je ocenil kot trajno in trdno preverjeno ter zavračal to-talitarnost ene same metode. Lep dokaz ugleda, ki ga uživa vliterarnoznanstvcnih krogih, predstavlja jubilejni Zbornik pb sedemdesetletnici Franceta Bernika (1997) s prispevki vidnih predstavnikov literarne znanosti pri nas in v svetu. Dragocene organizatorske izkušnje, ki si jih je pridobil kot urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in kot vodi a drugih skupinskih projektov in še prej kot poklicni urednik in tajnik S/overtifa: matice (v obdobju 1961-1972), je izkoristil in izpopolnil v odgovorni vlogi predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na ta položaj je bil prvikrat izvoljen leta 1992 še po prejšnji zakonodaji, nato pa dvakrat zaporedoma (1996 in 1999) po nove ni zakonu. France Bernik je funkcijo predsednika SAZtJ prevzel in opravljal v občutljivem času tranzicije in osamosvajanja, v razmerah, ko se je SAZU prvič v svoji zgodovini uveljavljala kot samostojni subjekt v mednarodnih organizacijah in navezovanju stikov z drugimi akademijami (poprej so vse mednarodne dejavnosti potekale prek Sveta akademij SFRJ), Pomemben premik je pomenilo že samo dejstvo, da je prav v času predsedstva Franceta Bernika in ob njegovem sodelovanju SAZU dobila nov, mednarodno primerljiv zakon o SAZU, v katerem je bila prvič tudi uradno opredeljena kot naša najvišja nacionalna znanstvena in umetniška ustanova in kjer so odpadla I. i. moral no-politična preverjanja kandidatov za člane; postala je v resnici avtonomna ustanova civilne družbe. V tem zakonu je bi I reguliran tudi ustanoviteljski odnos do ZRC SAZU, s katerim SAZU sodeluje pri uresničevanju dolgoročno zasnovanega znanstvenega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Pod Bernikovim predsedstvom pa SAZU zgodovinskih premikov in družbenih dogajanj pri nas ni samo spremljala, ampak je vanje tudi aktivno posegala in se nanje odzivala, med drugim z izjavami za javnost, kot so bile npr. izjave o vključevanju Slovenije v Evropske zvezo, izjava o pogubnem nižanju sredstev za raziskovalno dejavnost, izjava o jeziku. Predvsem pajeSAZUvtemčasu uveljavljala svojo navzočnost v med narodnih povezavah. Polnopravno se je včlanila v Mednarodno zvezo akademij (L!Al) s sedežem v Bruslju in v Evropsko znanstveno fundacijo (ESE) s sedežem v Stras-bourgu. Pridružila seje Zvezi evropskih akademij (ALLEA) in Mednarodni zvezi sredozemskih akademij. Navezala je stike z Evropsko akademijo, ki je ob Berili-kovem intenzivnem angažiranju tudi eno svojih plenarnih zasedanj priredila v Ljubljani, v prostorih SAZU. Sklenila je pogodbo o sodelovanju s 25 uglednimi tujimi akademijami. Prav tako se je v tem obdobju izredno razmahnila izdajateljska in si mpozijska dejavnost SAZU. V tem desetletju je SAZU - deloma sama deloma v sodelovanju z ZRC SAZU - organizirala dvajset odmevnih simpozijev ali kolokvijev z udeležbo eminentnih znanstvenikov ne samo iz Slovenije, ampak Ludi iz številnih evropskih držav. S temi znanstvenimi srečanji se ie SAZU odzivala na aktualne probleme tako na področju družboslovnih in humanističnih kot tudi naravoslovnih znanosti. Vsa ta znanstvena srečanja so zapustila trajno sled tudi v obliki zbornikov referatov, ki pa predstavljajo le en del izdajateljske dejavnosti SAZU, Za seznanjanje javnosti t dejavnostmi SAZU je France Bernik zasnoval več jubilejnih publikacij, zlasti ob njeni petdesetletnici (1988), kol glavni urednik pa je leta 1988 začel izdajati Bibliografije članov SAZU. K razmahu izdajateljske dejavnosti je prispevala tudi ustanovitev dveh fundacij v okviru SAZU (Valvazorjeva fundacija in Fundacija dr, Bruno Breschi), ki sta izdali več monumentalnih edicij (npr. Valvazorjeva Knjiga grbov, Dizmova kronika, reprint pridig Janeza Svetokriškega in Rogerija Ljubljanskega). Okrepljeno je bilo sodelovanje z ZRC SAZU oziroma njeno založbo (npr. pri izdajanju treh znanstvenih revij, zlasti pa ob izdaji novega Slovenskega pravopisa leta 2000). Ne nazadnje je treba omeniti, da se je SAZU v desetih letih pod predsedstvom Franceta Bernika tudi ekonomsko in pravno stabilizirala, na kar kaže npr. med drugim dejstvo, da je danes SAZU v zemljiških knjigah vpisana kot lastnica in posest niča 13 nepremičnin. Seveda ima za uveljavljanje SAZU doma in v svetu, za razmah njene mednarodne, organizacijske, izdajateljske in gospodarske dejavnosti zasluge cela vrsta njenih članov, ki so kot tajniki razredov, kot predsedniki raznih odborov in komisij ali v drugih funkcijah sprejemali odgovorne zadolžitve, Toda ena ključnih osebnosti, ki je člane povezovala, spodbujala in animirala, je bil prav akademik France Bernik. V strpnem dialogu z nosilci drugačnih, večkrat diametralno različnih pogledov je z veliko potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo iskal in uveljavljal to, ka r je bilo v skupnem interesu SAZU, s tem pa tudi v interesu razcveta in prodora slovenske kulture ter v interesu razvoja znanosti doma in v svetu, Skupščina SAZU je akademika prof. dr. Franceta Bernika 12. 6. izvolila za častnega člana. Kajetan Gantar, Branko Stanovnik, Ciril Zlobec I. RAZRED_________za zgodovinske in družbene vede ALENKA ŠEI.TH Na seji prvega razreda dne 10. 12. 2002 je bil sprejet sklep, da razred predlaga izredno članico dr, Alenko Šelih v izvolitev za redno članico SAZU. Prof. dr. Alenka Seli h je bila izvoljena za izredno članico SAZU 1997. leta. Po izvolitvi je do 1, 1,2002 delovala kot redna profesorica Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; odtlej dalje pa je delno upokojena, delno zaposlena kot direktorica inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Raziskovalno delo prof. Šelihove v obdobju 1997-2002 se je nanašalo na več vsebinskih sklopov, ki sodijo v širši okvir njenega raziskovalnega zanimanja. Na prvem mestu naj izpostavimo obravnavanje medicinskoetičnih in kazenskopravnih vidikov razmerij med kazenskim pravom in medicino (4 znanstveni članki in 5 strokovnih člankov, vse doma); mladoletniško kazensko pravo in sodstvo (2 znanstvena članka doma, 3 poglavja v tujih knjigah); razčlemha na novo oblikuj oči h se funkcij udeležencev v kazenskem postopku (1 znanstveni članek in l poglavje v knjigi oboje v tujini); zasebnost in kazenskopravno varstvo časti in dobrega imena (1 znanstveni članek in 1 poglavje v knjigi, oboje doma); problemi žensk v zaporih (1 poglavje v knjigi v tujini); novo nastajajoče »evropsko« kazen s ko pravo (3 domači strokovni članki). V svojih delih se A. Šel i h odziva na aktualne in na novo nastajajoče probleme na področju kazenskega prava - to velja zlasti za področje mladoletniškega sodstva, kjer nakazuje tudi morebitne nove oblike reševanja te problematike in na probleme, ki se nanašajo na vlogo tožilca v kazenskem postopku, kar je v evropskih kazenskih postopkih v zadnjih dveh desetletjih eno najbolj odprtih vprašanj. Zlasti dela s področja razmerij med kazenskim pravom in medicino in med kazenskim pravom in svobodo govora (medijev) odražajo avtoričino že prej opaženo občutljivost za tankočutno razlikovanje med primeri, v katerih je represivna intervencija države dopustna, in tistimi, ko lahko preraste v nelegitimno prisilnost. V navedenem obdobju je prof, Šelihova objavila 2 izvirna znanstvena članka, 2 pregledna znanstvena članka in 9 samostojnih znanstvenih prispevkov v knjigah, od tega 5 v tujini (Avstrija, Nemčija - dve, Francija, Hrvaška). Skupno število bibliografskih enot primarnega avtorstva v tem obdobju je 35. Del raziskovalne dejavnosti prof. Selihove se kaže tudi v uredniškem delu, ki neposredno odraža aktivnosti SAZU v javnosti. V obdobju, ki je predmet tega poročila, je bila urednica ene znanstvene monografije (tudi soavtorica) in dveh zbornikov. Monografija z interdisciplinarnih vidikov razčlenjuje probleme mladoletniškega p res topništva in je rezultat raziskovalnega in pedagoškega dela raziskovalcev z različnih raziskovalnih področij, ki se ukvarjajo s to problematiko. Zbornika pa obsegata poročila z dveh posvetovanj SAZU, ki jih ie pripravila prof. Šelihova; prvo se je ukvarjalo s problemi varstva človekovih pravic, drugo, mednarodno, pa s pravnimi in zgodovinskimi vidiki premoženjskih razmerij med državo in cerkvijo. Pri slednjem gre za prvo posvetovanje s tega področja pri nas; A. Šel i h je uspelo zagotoviti izredno kvalitetne domače, zlasti pa tudi tuje poročevalce, ki so bistveno prispevali k visoki kvaliteti posvetovanja. Ugled, ki ga prof. A, Èelihova uživa v mednarodnih strokovnih krogih na svojem področju, se kaže tudi v tem, da je bila konec 1999. izvoljena za članico izvršnega odbora Associa t ion internationale de droit pénal, ki je najstarejša in najbolj priznana mednarodna organizacija na tem področju, in za članico znanstvenega sveta International Association of Criminology. Decembra 2002 ji je Univerza v Ljubljani podelila naslov zaslužne profesorice. Ob tem pa je tudi znotraj Slovenije delovala kot predsednica Sveta za družboslovje pri Ministrstvu RS za znanost, šolstvo in šport ter kot predsednica Komisije za Zoisove nagrade. V okviru SAZU je opravljala vlogo načelnice Oddelka za družbene vede, v letu 2002 pa je bila izvoljena Ludi za tajnico prvega razreda. V času po letu 1996 je opravljala tudi vlogo recenzenta pri uredniškem odboru revije Furopean Journal of Criminology. Skupščina SAZU je prof. dr. Alenko Šehh 12.6. izvolila za redno članico. Ziba v k o Mlinar, Veljko Rus MARIJAN ZADNIKAR Ime dr Marijana Zadnikarja je v umetnost no zgodovinski stroki neločljivo povezano z raziskovanjem romanske umetnosti na Slovenskem, vpete v evropske srednjeveške umetnostne tokove, Po doktoratu leta 1955, ki gaje ubranil z disertacijo o romanski arhitekturi na Slovenskem, seje načrtno poglabljal v to dotlej neraziskano stilno obdobje, zlasti njegovo arhitekturo, ki jo je opredelil topografsko, tipološko, slogovno in datacijsko. Največ pozornosti je posvečal sakralni in v tem okviru še posebej monastični arhitekturi. Rezultati njegovih dolgoletnih raziskav, med katerimi se je nekajkrat izpopolnjeval v tujini, so mu z objavami doma in v tujini prinesli mednarodni znan stveni ugled, ki so ga podprla še predavanja na mednarodnih kongresih in tujih univerzah. Tako je tudi zapolnil belo liso, ki jo je predstavljalo slovensko ozemlje na zemljevidu evropske srednjeveške umetnosti. Na domačem terenu pa ostajajo njegove monografije Romanska arhitektura na Slovenskem (1959), Romanska um etnost (Ars Sloveniae, 1970), Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije (1972), Stična in zgodnja arhitektura cistercijanov (1977) in Romanika v Sloveniji (1982) temeljna dela slovenske umetnostne zgodovine. Njegov življenjski raziskovalni projekt je bila stiška cisterca, ob kateri je podrobno raziskal in osvetlil prve začetke clstercijanske cerkvene gradnje clunyjskega tipa in v ugotovljenem razvoju določil Stični ključno mesto v njem. Stiški samostan je predstavil v številnih specialnih razpravah in v vrsti monografij, vsakič z dopolnili o novih odkritjih. Poglobljeno ie raziskal več drugih spomenikov, segajočih tudi v gotsko slogovno obdobje in na področje stenskega slikarstva (Hrastovije, Selo v Prek-murju, Martjanci. Ptujska Gora, Pleterje, Žiče itd.). Sistematična je raziskoval tudi kartuzijansko redovno arhitekturo v časovnem razponu vsega srednjega veka (od 11. do 16. stoletja) in vsega evropskega prostora. Njegova posebna zasluga je tudi pionirsko raziskovanje in večkratna knjižna predstavitev slovenskih obpotinh znamenj in kapelic (Znamenja na Slovenskem, 1964, razširjena izdaja 1970; Slovenska znamenja, 1991), ki jih je tipološko razvrstil, slogovno obdela! in natančno morfološko razčlenil, predvsem pa utemeljil kot bistveni sestavni del slovenske kulturne krajine. Poudariti je tudi potrebno, da so Zadnikarjeva besedila, {udi strogo znanstvena, vedno pisana v klenem, tekočem, razumljivem jeziku in z izrazom osebne vživetosti. Zato opravljajo njegove knjige, med katerimi naj omenimo Spomenik cerkvene arhitekture in umetnosti (1. del: 1973; 2. del: 1975), Med umetnostnimi spomeniki na Slovenskem Koroškem (1979) oz. v predelani in dopolnjeni obliki Po starih koroških cerkvah (1984) in Lepote slovenskih cerkva (1985), odlično popula-rizacijsko nalogo. lir. Z ad ni kar je kot dober poznavalec strokovne terminologije sodeloval pri nastajanju SSKJ z besediščem za arhitekturo in splošno za umetnost in bil dolga leta dejaven član terminološke komisije za strokovni umet-nostnozgodovinski slovar. Kljub visokim letom dr Zad-nikar nadaljuje svoje znanstveno delo, snuje, dopolnjuje poprejšnja spoznanja in jih tudi kritično korigira glede na nova odkritja. V zadnjih šestih letih je poleg člankov izdal lepo vrsto monografskih publika cij, od katerih so posebnega pomena tematski izbor njegovih najvidnejših znanstvenih objav, ki so bile raztresene po različni, tudi težje dostopni tuji periodiki in zaokroženo predstavljajo bistvo njegovih raziskav (Preden odidem: dva ducata izbranih dei iz štirih desetletij, 1998), pa Romanske cerkve v Sloveniji (2001), sinteza dognanj o romanski sakralni arhitekturi na slovenskih tleh, ter bistveno do polnjeni in z novimi dognanji obogateni obsežni izdaji .Samostan Stična in njegove znamenitosti (2001) in Hra s tovije (2002). Svoja nova odkritja, nastala v letih po izidu njegove temeljne knjige o naši romanski umetnosti, je strnil v znanstvenem članku Slovenska romanika po Romaniki 1982 (objavljeno v; Razprave iz evropske umetnosti, 1999). Njegove raziskave o kartuziianski arhitekturi so pionirske v evropskem merilu. V zadnjih letih je prejšnje objave dopolnil s prispevkom Die mittclalteriiche Baukunst der Kartauser (objavljeno v: Kartduser in Pranken, VViirzburg 1996). V knjigi Kulturna dediščina meniških redov (1996) sta njegova temeljni pregled srednjeveške monastične arhitekture v Sloveniji in prispevek o stiškem samostanu. Od novejših znanstvenih člankov prinaša ta bistvene novosti tudi prispevka Orgelski pomoli v Sloveniji (objavljeno v: Vita ari is perennis, 2000), v umetnostni zgodovini doslej docela prezrta tema, in pregled roman i ke v Prekmurju (objava v Katalogu stalne razstave Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, 199"). Rezultati Zadnikarjevega znanstvenega dela in nenehnega stika s terenom, s čimer je širil svoje poznavanje na vsa umetnostna področja in vsa stilna obdobja, so lepo vidni iz njegove bibliografije, ki kaže izredno strokovno žetev. Ugled, ki ga strokovno delo dr. Zadnikarja uživa med kolegi, se je ne nazadnje potrdil tudi z izdajo jubilejnega zbornika Hodil po zemlji sem naši... (2001; z izčrpno bibliografijo do konca 1. 2001} ob njegovi osemdesetletnici, v katerem so mu izkazali spoštovanje številni domači in tuji avtorji. Za svoje znanstvenoraziskovalno delo je dr. Zadnikar prejel več odlikovanj in priznanj: nagrado Sklada Borisa Kidriča (1965), red dela z zlatim vencem (1983), od-ličje sv, Cirila in Metoda (1991), nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo na področju umetnostne zgodovine (1992), Skupščina SAZU je dr. Marijana Zadnikarja 12. 6. izvolila za rednega člana. Emilija» Cevc, Stane Gabrovec MARIJAN 1'AVČNIK Marijan Pavčnik se je rodil 8, decembra 1946 v Ljubljani, Maturi rat je 1965 na II. gimnaziji v Ljubljani, diplomiral 1969 na Pravni fakulteti v Ljubljani in 1971 opravil pravosodni izpit. Magistriral je 1978 na Pravni fakulteti v Beogradu (pod mentorstvom akademika R, D. Lukiča), doktoriral pa 1982 na Pravni fakulteti v Ljubljani (pod mentorstvom akademika G. Kušeja). V letih od 1970 do 1973 je bil najprej sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani, nato pa strokovni sodelavec in sodnik pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Od maja 1973 dela na Pravni fakulteti v Ljubljani; 1993 je bil izvoljen za rednega profesorja za uvod v pravoznanstvo, filozofijo prava in teorijo države. Od 1993/94 do 1998/99 je predaval tudi na Pravni fakulteti v Mariboru, Bibliografija obsega 279 enot. Od tega je 5 samostojnih knjig, 8 knjig je v soavtorstvu in (so)uredništvu. Med ostalimi prispevki je 154 znanstvenih razprav in člankov. V to bibliografijo je vključenih tudi 40 objav v tujini (v 7 jezikih, povečini v nemščini in angleščini); od tega je 1 knjiga, 33 razprav in 6 ocen, Med poglavitnimi del i so tudi naslednja: Pravni viri v jugoslovanskem pravu (1983), Uvod v pravoznanstvo (skupaj z G, Kušejem in A. Pereničem, 1984; 3. izd,: 1992), Zloraba pravice (1986), leksikon Pravo (urednik in soavtor; 1987; 2. izd,: 2003), Argumentacija v pravu (1991; ponatisa: 1998, 2002), luristisches Verstehen und Entscheiden (1993), A Dialogue on Legal Theory Between a European Legal Philosopher and His American Friend (skupaj z L. E. Wolcherjem, 2000), Bewährung von Recht in gesellschaftlichen Umbrüchen (2000) in Teorija prava (1997: 2. izd,: 2001, ponatis: 2003). Za Pavčnika je pravo »sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki v mejah pravne pravilnosti urejajo življenjsko pomembno zunanje vedenje in ravnanje ljudi v državnopravno organizirani družbi,« To pojmovanje je onkraj pravnega pozitivizma, ne da bi enostransko zavračalo njegov pomen. Tisti, ki pravno odloča, mora pravni pozitivizem dopolniti z argumentom pra- v ne pravilnosti, z argumenti pravnih načel in z argumenti razumevanja pravnih pravil. V naravi stvari je, da je pravna pravilnost nujna in izhodiščna sestavina prava. Morebitni argument neprava ni samo moralni, je tudi pravni argument, če je vsebina pozitivnega prava človeško skrajno neznosna. Argument pravne varnosti terja, da se je treba na nepravo v konkretnih primerih odzivati pravno. Pavčnik je pogosto navajali v tuji literaturi. Dela Argumentacija v pravu, furistisches Verstehen tiri d Entscheiden in Teorija prava so naletela na ustvarjalen odziv pri več uglednih znanstvenikih; med njimi na primer pri L. E. Wolcherju (Pavčnik s Theory of Legal Decisionmaking: An Introduction, v: Washington Law Review 1997, str. 469-480), pri A. Kaufmannu (Das Verfahren der Rechlsgewin-nung, 1999) in pri P, Hollanderju (Ustavnopravni argumentace, 2D03). Pavčnikov pogled na prepoved zlorabe pravice je bil sprejet v enciklopedijo The Philosophy of Law (ur. C. R. Gray, 1999). Pavčnik je zavzet univerzitetni učitelj. Kot pedagog rad opozorja, da mora vsaka znanost poznati dognanja prejšnjih generacij. Temu načelu sta zvesti izdaja Države L eon id a Pita mica (1996) in ubor razprav Borisa Furlana (2002); za obe deli ie pripravil ustrezno spremno študijo. Bi) je na več študijskih izpopolnjevanjih v tujini. Kot štipendist Ustanove Alexandra von Humboldt a je bil dvajset mesecev v ZRN: trikrat je bil na Inštitutu za filozofijo prava in pravno informatiko Univerze v Munchnu in štirikrat na Inštitutu za interdisciplinarna raziskovanja Univerze v Bielefeldu. Med tujimi združenji je najbolj dejaven v Mednarodnem združenju za pravno in socialno filozofijo; na kongresih združenja redno sodeluje z referati. Uredil (sourednik: G. Zanetti) je zbornik Legal Systems and Legal Science, v: Arch i v fiir Rechts- und Sozialphilosophie - Beiheft 70 (1997) in zbornik (sourednik: A. Brostl) Human Rights, Minority Rights, Women's Rights, v: Arch i v fur Rechts- und Sozialphilosophie - Beiheft 78 (2001). V tujini je imel preko 40 referatov in vabljenih predavanj. Doma redno vodi delovne sekcije na različni h pravniških srečanjih. Pavčnik je zelo dejaven tudi kot urednik. Posebej pomembno je, da je odgovorni urednik Zbornika znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani (od 1995) in urednik zbiike Pravna obzorja pri Cankarjevi založbi. V tej zbirki je doslej izšlo že 22 {povečini temeljnih) pravnih monogratij Od 1997 je član mednarodnega uredniškega sveta revije Isopoliteia (Atene), od 2003 pa ureja tudi zbirko Scientia/ lustitia (pri Cankarjevi založbi). Za svoje delo je dobil več priznanj; Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani (1968), nagrado Sklada Borisa Kidriča (1988) in Zoisovo nagrado /a vrhunske znanstvene dosežke na področju prava (2001). Skupščina SAZU je prof, dr. Marijana Pavčnika 12. 6, izvolila za izrednega člana. Alenka Seli h SLAVKO SPLICH AL Slavko Splichal je bil rojen 14. junija 1947 v Novem mestu, kjer je končal gimnazijo, Študiral je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani (FSPN, sedanja Fakulteta za družbene vede), kjer je leta 1971 diplomiral in za diplomo dobil univerzitetno Prešernovo nagrado. Na FSPN je končal tudi magistrski (1975) in doktorski študij komunikologije (1979). V letih 1971-79 je bil zaposlen na FSPN, Leta 1980 je prevzel mesto direktorja Centra za raziskovanje samoupravljanja pri Zvezi sindikatov Slovenije; od 1982, leta pa je zaposlen na Fakulteti za družbene vede. Od leta 1988 jc redni profesor komunikologije s predmeti s področja teorij komuniciranja, informacijskih procesov in javnega mnenja ter metodologije na dodiplomskem in podiplomskem študiju, sodeluje pa tudi na podiplomskih študijih na Fakulteti za računalništvo, Akademiji za likovno umetnost in Filozofski fakulteti. Na Fakulteti za družbene vede je predstojnik Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja (od 1984) ter Katedre za komunikacijske in medijske študije (s presledki od 1982), Bil je dekan fakultete (1991-1993), član habilitacijske komisije (1994-1995) in član senata (2001-2003) Univerze v Ljubljani- Zelo aktivno je deloval v strokovnih društvih V Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji i 11 v mednarodnem okolju, Bilje predsednik sekcije/a množično komuniciranje in javno mnenje Jugoslovanskega sociološkega združenja (1981-1988), član izvršnega odbora Mednarodnega /druženja za raziskovanje množičnega komuniciranja (1984-1992), predsednik Jezikovnega razsodišča pri SZDL (1985-1988), namestnik predsednika Sveta RTV Slovenija (1990-1994), namestnik generalnega sekretarja Mednarodnega združenja za raziskovanje medijev in komuniciranja (1992- 1996), član Sveta za znanost in tehnologijo pri vladi Republike Slovenije (1995-1999), namestnik predsednika Področnega sveta za družbene vede pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (1995-2001). od 2001 pa je predsednik tega sveta in član N2RS, Dr, Splichal je pomembno prispeval k razvoju znanstvenoraziskovalnega dela in izobraževanja na pri nas novem področju medijskih in komunikacijskih študij. Na FDV je razvijal proučevanje družbe nih informacijskih procesov, metod družboslovnega raziskovanja (predvsem metode analize besedil in mnenjskih glasovanj) ter teorij komuniciranja, množičnih medijev in javnosti. Utemeljil je nova področja, kot so sociologija informacijskih procesov, metodologija komunikoloških raziskav, komunikacijske pravice in informacijska družba. Napisal je prvo sistematično delo (i analizi besedil v nekdanji Jugoslaviji (1990) in izvedel vrsto empiričnih raziskav l uporabo metod analize besedil (med drugim obsei.no študijo o mednarodni radijski propagandi za Unesco leta 1977). V zadnjem obdobju namenja osrednjo pozornost teorijam javnosti ter problemom veljavnosti in operacionalizacije v empiričnem raziskovanju. Je ustanovitelj (1987) mednarodnih srečanj International Colloquia on Communication and Culture, ki so bila doslei organizirana v Sloveniji in v mnogih evropskih državah (na Finskem, v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, v Italiji) ter ZDA. Iz kolokvijev sta se razvila Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo, katerega soustanovitelj in direktorje, in revija javnost - The Public, katere urednik je; to je edina družboslovna revija iz Slovenije, vključena v bazo Social Sciences Citation Index (in sploh prva slovenska revija v bazah ISI), Poleg tega je bil oz. je član uredniških odborov in svetov številnih revij, ki izhajajo pri mednarodnih založbah v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji ter pri specializiranih založnikih na Hrvaškem, Poljskem, Madžarskem, v Romuniji, Sloveniji in Španiji: Ciritical Media and Communication Studies, Journal of Communication, Journalism Studies, Electronic Journal of Communication, Gazette, Global Network, Medijska istraživanja, Mediakutato, New Media & Society, Reseaux, Reseaux-The French journal of Com ■ munication. Teorija in praksa, Zer in Zeszyty Prasoznawcze. Prof, Splichal objavlja članke v mednarodnih revijah Communications, Critical Review, European journal of Commmunication, Gazette, Media, Culture & Society w Media Development, Pred razpadom Jugoslavije je objavljal tudi v družboslovnih revijah, ki so izhajale Beogradu, Zagrebu in Splitu. Njegova pomembnejša dela v slovenščini so: Množično komuniciranje med svobodo in odtujitvijo (1981), Mlini na eter (1984), Analiza besedil (199Q), Izgubljene utopije? (1992) in javno mnenje (1997). Vrsto knjig je izdal v ZDA; najodmevnejše so: Media Beyond Socialism (1994), Information Society and Civil Society (1994), journalism for the 21" Century (1994), Public Opinion (1999), Ferdinand Tönnies on Public Opinion (2000) in Principles of Publicity and Press Freedom (2002). Splichalove knjige so vključene v obvezno študijsko literaturo pri predmetih na vrsti univerz v Evropi, npr. v Lundu, Amsterdamu, Kopenhagnu, Svvansei, Coimbri in Rimu, ter v ZDA in Avstraliji. Z vabljenimi predavanji je gostoval na univerzah v Zagrebu, Sarajevu, na Dunaju, v Budimpešti, Varšavi, Moskvi, Kijevu, Tampere ju, Barceloni, na Kreti, v Firencah, Parizu, Londonu, Wash ing tonu (D. C.), Bouldru (Kolorado), Eugenu (Oregon) in Iowa Cityju. V svojem publicističnem delovanju je namenjal posebno skrb l ud i prevajanju temeljnih del s področja medijskih in komunikacijskih študij v slovenščino. Je urednik Komimikološke hrestomatije, knjižne zbirke, ki slovenskemu bralcu predstavlja temeljna dognanja in teoretske smeri v raziskovanju množičnega komuniciranja od konca 19. stoletja. Za uspešno raziskovalno delo je Slavko Splichal prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča (1986), priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti (1994) in Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke (2000). Skupščina S AZU je prof dr, Slavka Splichala 12. 6. izvolila za izrednega člana. HA.NS-DIF.TRICH KAHL Hans-Diet rich Kahl je eden vidnih nemških medievistov starejše generacije. Rojen je bil 4. junija 1920 v Dresdnu. Po kraju svoje mladosti in starših (mati je bila šlezijskega porekla) izhaja z območja, kjer se približujeta in stikata nemški in slovanski svet. Kot milijoni njegovih vrstnikov je vihro druge svetovne vojne preživel v vojaški suknji. Leta 1957 je doktoriral na univerzi v Gottingenu, leta 19&5 je dosegel habilitacijo in s tem docenturo na univerzi v Giessnu, kjer je leta 1970 postal profesor in predstojnik medievistične katedre na zgodovinskem inštitutu tamkajšnje univerze. Ze njegova zgodnja dela (od 1953 dalje) so se nanašala na i raziskovanje stikov in odnosov med nemškim in slovanskim svetom v srednjem veku, V zgodnjem obdobju sta predstavljali njegovo osrednje raziskovalno področje gospodarska in družbena zgodovina srednjega veka v srednjeevropskem prostoru, kasneje se je veliko posvečal vprašanjem pokristjanjevanja S a sov in slovanskega sveta, zgodovini nemškega viteškega reda, zgodovini odnosov med judi in kristjani in razvoju denarništva. Med nemškimi zgodovinarji velja za enega vodilnih poznavalcev slovanskega sveta. Najprej je raziskoval predvsem zahodni slovanski svet (območje poiabskih Slovanov, Poljske in baltskih Slovanov), nato se je posvetil raziskavam vzhodnoalpskih Slovanov s Karantanijo kot osrednjo temo. Na podlagi raziskav zahodnega slovanskega sveta in stikov s poljskimi zgodovinarji je bil leta 1997 izvoljen za dopisnega člana Poljske akademije znanosti v Varšavi. S tistim delom svojega publicističnega opusa, ki se nanaša na odnose med nemškim m zahodnoslovanskim prostorom v srednjem veku, je kot znanstvenik z veliko avtoriteto precej prispeval k premagovanju nacionalnih predsodkov in k boljšemu medsebojnemu poznavanju in razumevanju. Kahl je bil kot velik poznavalec zgodnjesrednjeveške zgodovine vzhodno-alpskega prostora in posebej Karantanijc leta 1998 prvič povabljen v Slovenijo, kjer je nastopil s tematsko osrednjim referatom in odmevnimi diskusijskimi prispevki na simpoziju Slovenija in sosednje de/ele med antiko in karolinško dobo. Glavni poudarki v njegovih raziskavah zgodnjesrednjeveškega obdobja v zgodovini vzhod no alpske ga prostora so naslednji: zgodnjesrednjeveške etnogeneze, vprašanje kontinuitete med antiko in zgodnjim srednjim vekom, družbena ureditev zgodnjesrednjeveških ljudstev, nastanek zgodnjesrednjeveških državnih tvorb, gospodarstvo, religiozni svet ljudstev pred začetkom krščanskega misijo-na in posledice pokristjanjevanja za družbeni, ekonomski, politični in kulturni razvoj zgodnjesrednjeveških ljudstev. Njegovo največje delo s tega področja je obsežna sinteza Der Staat der Karantanen. Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.-9. [h.) (Država Karan-tancev. Dejstva, teze in vprašanja o zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhod-noalpskem prostoru, 7.-9. stol.), ki je izšla leta 2002 v sozaložništvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Narodnega muzeja Slovenije kot dopolnilni zvezek k zborniku omenjenega simpozija. Študija, ki spada med najpomembnejša dela iz obravnavane tematike, prinaša novo sintezo karantanske zgodovine. V njej ie avtor strnil svoje veiiko znanje ne le o vzhodnoalpskih Slovanih, temveč tudi o celotnem zahodnoslovanskem svetu v zgodnjem srednjem veku. Ob kritičnem ovrednotenju raziskav le dobe, ki so bile (zlasti starejše) deloma pod vplivom nacionalnih predsodkov, je v veliki meri upošteval dosežke slovenske znanosti. Skupščina SAZU je prof. dr. Hansa-Dieiricha Kahla 12. 6. izvolila za dopisnega člana. Raj ko Bratoi H. RAZRED _ ____za filološke in literarne vede MATJAŽ KMECL Prof, dr. Matjaž Kmecl je bil 1997 izvoljen za izrednega člana SAZ\J, po smrti akad. fožeta Pogačnika opravlja delo tajnika razreda za filološke in literarne vede, 2003 je bil izvoljen za rednega člana. Njegove monotematske razprave iz literarne zgodovine in teorije posegajo tudi po 1997 na različna področja slovenske literarne preteklosti; tako ie prispeval spremno razpravo k faksimilirani izdaji prvih treh Trubarjevih tiskov; interpretiral je vprašanja Vodovnikovega oziroma bukovniškega humorja; razčlenil abe-lardstvo kol značilno vseevropsko temo pri Prešernu, še posebej v Krstu pri Savici; prikazal je nekaj značilnih avtoric klasične slovenske literature (Hausmannova, Urbančič - Tomanova, D olj a k Pa j kova; iz kasnejšega časa Miheličeva); vprašanjem novejše slovenske literature je v teh letih posvetil razprave o Destovniku - Kajuhu in še posebej nekaterim današnjim slovenskim avtorjem na Koroškem (Martin Kuchling, Janko Messner, Milka Hartman; z ureditvijo pesniškega izbora in spremno razpravo Andrej Kokot). Za Enciklopedijo Slovenije je prispeval nekaj monografskih gesel (socialni, socialistični realizem, Pavle Zidar). - Zadnji čas prehaja od tovrstnih singularnih razprav v formulacijo panoramičnega pregleda slovenske književnosti doslej sicer predvajane le po nacionalnem radiu Morebitni drugačni pogledi na slovensko literarno in slovstveno preteklost (23 poglavij, 320 strani); gre za novo premotritev slovenske literarne preteklosti z upoštevanjem novega zgodov inskega položaja Slovencev po osamosvojitvi - ko je do velike mere odpadla potreba po literarnem servisiranju družbenega razvoja in emancipaciji ki h prizadevanj. Ku lt urnozgodov i n skega z na ■ čaja je njegova razprava Slovenska kulturna in zgodovinska izkušnja za informacijsko izkušnjo, prebrana kot uvodno predavanje na zasedanju Foruma za informacijsko druibo 2002. - Na drugi strani je literarnim temam posvetil tudi nekaj ob znanstvenih besedil, predvsem v peterici fiktivnih monologov Trubarja, Smoleta, Prešerna, To m a na in Levstika - izšli so pod skupnim naslovom Bridkost po slovensko; sem gre navsezadnje scenarij o Prešernu, ki ga je skupaj z R. Šomnom napisal za nacionalno televizijo, izšel pa je tudi knjižno. Skupščina SAZU je prof. dr, Matjaža Kmecla 12.6. izvolila za rednega člana, France Bernik, Boris Paternu, Franc Zadravec ANDREJ INKRET Prof. dr. Andrej Inkret, kritik, esejist, raziskovalec in urednik, se je rodil 24. aprila 1943 v Celju, kjer je 1962 maturiraI in se vpisal v dramaturški oddelek takratne Akademije za igralsko umetnost (zdaj AGRFT). Po diplomi (Povojna slovenska dramatika in gledališče, 1968) je več let delal v kulturnem uredništvu Dela, nekaj časa tudi v Drami SNG, hkrati pa objavljal književne in gledališke študije, eseje in ocene, 1980 je postal na svoji nekdanji šoli, gledališki akademiji, docent, tam 1985 doktoriral s temo Predmet in princip dramaturgije, bil 1986 izvoljen za izrednega in 1991 za rednega profesorja; takoj nato je postal še dekan. Ze med študijem je bil član uredništva študentskega lista Tribuna, nato revij Problemi in Perspektive, kasneje pa tudi številnih drugih redakcij, knjižnih in časopisnih. Samostojno je najprej objavil Esej o dramah Dominika Smoleta (1968), potem pa je kot urednik knjižnih izdaj in pisec spremnih razprav namenjal velik del pozornosti svojim sodobnikom. V sedemdesetih letih je poskrbel za več knjižnih natisov svojega sicer sprotnega spremljanja vseh teh dogajanj, iz česar so nastale mozaične monografije Gledališki feljtoni (1972), Milo za drago (1978) in Tržaške kritike (1978). - Kasneje se je odločil, da ho opustil sprotno ocenjevanje gledaliških večerov, obenem pa ie poskrbel za obsežno knjigo odrskih recenzij, v kateri ni več sledil kronologiji predstav, temveč režiserjem in njihovim zamislim: Za Hekubo (600 strani). Po njegovih besedah je tako nastala »zbirka empiričnih ugotovitev in singularnih kritičnih presoj« slovenskega teatra zadnjih dveh desetletij, brez »arogancc kategoričnih sodb« in tudi ne kot gola faktografija, temveč kot razumno sprejemanje sodobnega »gledališča režiserjev«; ob vsem dolžnem spoštovanju dramskega besedila. Podobno je v nekaj zbirnih knjig uredil tudi svoje literarne ocene in tehtanja; za eno od njih. Novi spomini na branje, je bil 1981 nagrajen z nagrado Prešernovega sklada. Ob sprotnem gledališkem in literarnem ocenjevanju že zelo dolgo ni mogoče spregledati Inkretove težnje po prehajanju iz »singularne« analitičnosti v povzemajočo teatrološko sintetičnost in teorijo: tako že v doktorski disertaciji, potem v pregledni razpravi Drama in gledališče, nekakšni mali monografiji Literarnega leksikona (1986), zadnja leta pa predvsem v obsežni razpravi Korim & Cankar (2002). Drugo veliko delo, ki se mu je vtem času posvetil, je literarno in literarnozgo-do vinsko: ureditev Kocbekovega zbranega dela - z vsemi tekst »loškimi, kulturnozgodovinskimi in biografskimi komentarji. Doslej je izšlo pet zajetnih zvezkov - blizu 5000 strani, od tega 1200 z urednikovimi pripombami, ki pa so - skladno z zasnovo zbirke Slovenski pesniki in pisatelji - veliko več kot »opombe«; po Prijateljevo široko m nadrobno razgrinjajo pred bralcem širno panoramo Kocbekovega občanskega in pesniškega življenja ler seveda sveta, ki je tega znamenitega poeta obdajal. 12 njih se postopoma ?.e tudi kažejo obrisi monumentalne monografije, ki naj bi na koncu sledila. Na koncu je treba omeniti še nekaj njegovih avtorskih publikacij - vseh seje doslej nabralo vsaj 15: predvsem nekaj zbirk kulturnopolitičnih, kultu roloških ali dnevniško-feljtonskih besedil, v katerih se na duhovit, prenicljiv, esejsko fin način loteva premnogih poti in stranpoti svojega časa. In - last but not least - objave njegovih zapažanj v tujih jezikih: pozorno so jih zmeraj spet sprejemali zlasti v strokovnih krogih, v katerih Andrej Inkret velja za pomembno poznavalsko, še posebej teatrološko avtoriteto; kot tak je bil zmeraj spet vabljen v številne svete, komisije in žirije. ikupščina SAZU je prof, dr. Andreja Inkreta 12.6, izvolila za izrednega člana. France Bernik, Dušan Moravec Z1NKA ZORKO Prof dr. Zinka Žarko se je rodila 24. februarja 1936 v Spodnji Kapii na Koz-jaku. Po maturi v Mariboru je študirala slovenistiko in rusisliko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1968 doktorirala iz slovenske dialektologije. Službovala je kakšnih deset let kot srednješolska profesorica na Ravnah, od 1971 pa na Pedagoški fakulteti v Mariboru; 1996 je tam dosegla naziv redne profesorice za zgodovino in dialcktologijo slovenskega jezika; nekaj kasneje je bila izbrana za prorektorico mariborske univerze. Kot gostujoča profesorica je v tem času predavala na univerzah v Ljubljani, Gradcu, Celovcu, Trstu in Zadru; od 1972 sodelovala pri strokovnem izpopolnjevanju slovenskih učiteljev v zamejstvu (Porabje, Koroška, Italija), organ izirala dva mednarodna dialektološka simpozija v Mariboru, se redno in aktivno udeleževala Skrabčevih simpozijev in simpozijev v madžarskem Szombathelyju, v Zagrebu, KatOVvicahin drugod ter številnih strokovnih zborovanj Slavističnega društva Slovenije. Njeno poglavitno raziskovalno delo je namenjeno preučevanju koroških, štajerskih in panonskih narečij, to je govorov vsega slovenskega severovzhoda, seveda tudi onstran državne meje v Avstriji in na Madžarskem, Za Maribor kot mesto na stičišču treh štajerskih narečij in slovensko severovzhodno središče je ugotovila in podala značilnosti pokrajinskega knjižnopogovornega jezika. S posebno pozornostjo se je - nadalje - posvetila h a loškemu narečju, od prleščine pa zlasti govorom krajev, od koder so prišli pomembni soustvarjalci slovenske kulturne podobe, tako Miklošičevega Kadomerščaka, Murščevega Biša, Borko ve Gomile pri Kogu. Preko meje je s svojimi preiskavami segla v tako imenovani radgonski in porabski kot (Zetinci; Gornji Senik, Števanovci), V monografskem prikazu narečij v Dravski dolini ie skrbnemu In podrobnemu zbiranju gradiva, kar je njena temeljna odlika, pridodala sintetične razglede po narečnih značilnostih širših območij. Tudi v svoji drugi monografski publikaciji, ki sicer nosi naslov Huioš&o narečje itj druge dialcktoloske študije (19981 in je zbornik tematsko različnih razprav, segajo njeni dialektološki pogledi mnogo širše, povzemajoče jih razširja na skupke narečij oziroma na narečne baze: posveti se na primer dališanju akuta v severovzhodnih slovenskih narečjih kot celoti ali pa njihovim oblikoslovnim značilnostim in primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom. Zanimive rezultate je dala njena natančna raziskava slovensko-madzarskib jezikovnih stikov in vplivov v lendavskem kotu, prav tako pa tudi popis in preučitev narečnih prvin v Prežihovem pisanju in osvetlitev različnih jezikovnih vprašanj v pisanju starejših štajerskih in pomurskih piscev (Volkmer, Dajnko, Ivanocy), S prof. dr. Zinko Zorko je »slovenski severovzhod pridobil nadvse dobro in plodovi to dialekt ologi njo«; dodati bi bilo treba, da tudi sistematično in vztrajno jezikoslovno osvetljeval ko kulturne zgodovine in podobe tega kulturno občutljivega slovenskega koroško - ko zjaš ko-kob a ns ko-mariborsko-halo ško-prleško-radgonsko-prekmursko-porabskega predela, kjer se slovenski svet stika z nemškim, madžarskim in hrvaškim. Skupščina SAZU je prof. dr. Zinko Zorko 12. 6, izvolila za izredno članico. Jože Toporišič, franc Zadravec REINHARD LAUER Prof. dr. Reinhard Lauer, novi dopisni član SAZU, seje rodil 15. marca 1935 v Fad Frankenhausnu (Türingen); danes velja za enega najvidnejših nemških slavistov. Slovansko filologijo, vzhodnoevropsko zgodovino in germanistiko je študiral na različnih nemških univerzah (Marburg na Lahni, Berlin, Frankfurt) in v Beogradu. Doktoriraj je pri znanem profesorju AJfredu Rammelme-verju, in to z disertacijo Heine v Srbiji; pri istem profesorju je v seminarju za slovansko filo-logijo na Geothejevi univerzi v Lrankfurtu nadaljeval z znanstveno kariero in se habilitiral s temo PesniSka oblika med shemo in razkrojem (1969), s katero je problematiki ral vprašanja literarne klasifikacije ter sinkretizma baroka, klasicizma in razsvetljenstva v ruskem pesništvu 18. stoletja, K.ot univerzitetni učitelj je potem samostojno nastopil najprej v Mannheimu, hitro potem pa se je preselil na Georg-Augustovo univerzo v Gottingemi, kjer vodi seminar za slovansko filologijo. Za rednega člana ga je izbrala akademija v Gottingenu, za dopisnega pa Avstrijska akademija znanosti, Srbska akademija znanosti in umetnosti in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti. Lauerjevo raziskovalno področje so skoraj vse slovanske literature, predvsem ruska, ki ji je posvetil tudi izjemno obseino, skoraj 1000 strani zajetno zgodovino ruske književnosti od leta 1700 do danes Geschichte der russischen Literatur (2000); strokovna javnost je delo pozdravila s priznanjem. Metodološko je začel z estetsko recepcij s ko metodo, ki pa jo je širil in dopolnjeval s hermenevtičnimi postopki - ter se pri tem uspešno izognil eklektiki na eni in skrajnostnim znanstvenim pogledom na drugi strani. Na univerzi v Gottingenu je moderniziral študijski model tako, da je uravnovesil študij slovanskega jezikoslovja in slovanskih literatur, ob tem pa priboril polon isti ki in preučevanju drugih slovanskih književnosti ustrezno mesto; tako je med redna pregledna predavanja med drugim uvrstil tudi primerjalne prikaze ju/.noslovanskih književnosti od 16. do 20. stoletja. Vzporedno se mu ie porajal obsežen znanstveno-publicistični opus, ki doslej šteje blizu 600 bibliografskih enot, V Lauerjevo raziskovalno odprtost in sistematičnost meri zbornik, ki je izšel ob nje- govi 65-letnici - z značilnim naslovom Slavische Literaturen im Dialog (2000) - pa tudi bogato uredniško delo, bodisi pri treh rednih göttingenskih znanstvenih serijah (Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften in Göttingen, Zeitschrift für Ralkanohgie, Zeitschrift für Šla vis tik) bodisi pri znani zbirki Opera Slavica - Neue Folge, ki jo je 1981 prevzel za Maximilianom Braunem in jo odtlej uspešno vodi. Prvo zanimanje za slovensko književnost je prof. l.auer pokazal že ob začetku svoje znanstvene poti m ga sporadično izkazoval ves poznejši čas. 1991. je v Münchner Zeitschrift für Balkankunde objavil prvo izrecno slovenistično razpravo, in sicer o Prešernovem nemškem sonetu An die Slowenen, die in deutscher Spracht' dichten, v sočasnih in kasnejših primerjavah med literaturami »jugovzhodne Evrope« pa analizira pojmovanje moderne v njih, interdisciplinskost, piše o Kopitarju in Fallmeraverju (v ljubljanskem Kopi ta rje vem zborniku, 1996), o literarni avantgardi v jugovzhodni Evropi in njenem političnem ter družbenem pomenu. V slovenskem osamosvojitvenem času je celo posegel v politično aktualistiko in objavil polemiko s Petrom Handkejem - pod naslovom S/owenrcu so!! nicht sein. Peter Handkes Polemik gegen die Eigenstaatlichkeit des Landes p je dal natisniti v Frankfurter Allgemeine Zeitung konec 1991, slovenski prevod pa nekaj pozneje v Delu. Najtehtnejši Laueriev prispevek k slovenistiki in slovenski kulturi, njenemu pomenu in ugledu v Evropi pa predstavlja končno pobuda za znanstveno konferenco o slovenski kulturi; organiziral jo je v začetku septembra 2002 - Die Grundlagen der slowenischen Kultur - s sodelovanjem akad. Jožeta Pogačnika, ki pa je tik pred njeno uresničitvijo nenadoma preminil. Na njej je sodelovalo osem nemških in avstrijskih ter sedem vabljenih slovenskih znanstvenikov različnih profilov, prikazali so panoramo temeljnih vprašanj iz slovenske kulturne preteklosti in sedanjosti, organizatorji pa so pripravili tudi zbornik njihovih prispevkov, Prof. Lauer ie torej ustvaril niz mednarodno priznanih, vrhunskih dosežkov v stroki; med njimi take, ki so neposredno povezani s slovensko kulturo in slavi-stiko. Skupščina S A ZU je prof. dr. Reinharda Lauer j a 12. 6. izvolila za dopisnega člana, France Bernik III. RAZRED za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede IVAN BRAT KO Rodil se je 10. junija 1946 v Ljubljani, 1970 je diplomiral iz elektrotehnike, 1975 je magistriral iz elektrotehniških znanosti in 1978 doktoriral iz računalni- ških znanosti, vse na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Leta 1979 je bil izvoljen v naziv docent za področje računalništva in 1989. leta za rednega profesorja za področje računalništva in informatike na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Za izrednega člana SAZU v razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede je bil izvoljen 27. maja 1997. Prof, dr. Ivan Brat ko je od 1975 redno zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in od ustanovitve 1995 na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Na dodiplomskein in podiplomskem študiju predava razne predmete iz umetne inteligence, programskih jezikov in programiranja. Od 1985 vodi Laboratorij za umetno inteligenco, od 1995 pa je tudi predstojnik Katedre za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko, V obdobju 1970-75 je bil redno zaposlen na Institutu Jožef Stefan, po 1975 pa dopolnilno. Do 1995 je na IjS vodil Laboratorij za umetno inteligenco, od 1996 do 2003 pa Odsek za inteligentne sisteme. Kot gostujoči znanstvenik je v obodbju 1977-1983 deloval na Machine Intelligence Research Unit Univerze v Edinburghu, Škotska, v letih 1985-86 pa na Turi ng 1 nstitute, Glasgow, Škotska. Bil je gostujoči profesor na Strat hclyde University, Glasgow (1990-1993) in gostujoči znanstvenik na Sydney University (1993-199-1) ter na University of N'ew South Wales, Sydney, Avstralija (1998-2000). Kot gostujoči profesor je deloval še na Tehniški univerzi v Delftu, Nizozemska, na univerzah v Paviji, Udinah in Celovcu, na Bo ga žici University v Istanbulu, Universidad del Sur, Argentina, ter na politehniški univerzi v Madridu. Bibliografija prof. dr, Ivana Bratka obsega 7 knjig (nekatere so bile prevedene v več jezikov in so doživele več izdaj in ponatisov), 44 poglavij v knjigah, uredništvo treh knjig, 55 člankov v revijah in preko 100 konferenčnih prispevkov. Od tega je kandidat objavil po izvolitvi za izrednega člana (1997) 19 člankov v revijah, 11 poglavij v knjigah in večje število referatov. Raziskovalno delo Ivana Bratka sodi na področje računalništva, natančneje umetne inteligence. Lahko ga štejemo za utemeljitelja raziskav iz umetne inteligence v Sloveniji. Ukvarjal se je s temami z naslednjih ožjih področij: strojno učenje, hevristično programiranje, n epos top kov no programiranje, kvalitativno modeliranje, avtomatizirana sinteza znanja. Najpomembnejši rezultati tega raziskovalnega dela so: sistem K ARDIO za d i agnostic i ra nje srčnih aritmij, ki vsebuje kvalitativni logični model srca, To zagotavlja logično pravilnost glede na nivo detajl nost i modela srca in s tem zanesljivo obravnavanje vseh možnih kombiniranih srčnih aritmij in njim pripadajočih EKG-signalov. Sistem K ARDIO je med drugim predstavljen v knjigi KARDIO: a study in deep and qualitative knowledge for expert systems (1. Bra t ko, L Mozetič, N, Lavrač; MIT Press 1989). Raziskave o umetni inteligenci je objavil v knjigi, kije izšla že trikrat, vsakič v /.na t no dopolnjeni izdaji: Prolog Programing for Artificial intelligence (Add i son-Wesley 1986, 1990, 2001). V knjigi so objavljeni tudi original ni dosežki, ki zadeva- jo strojno učenje, hevristično preiskovanje in kvalitativno modeliranje. Danes je ta knjiga najbolj raširien učbenik prologa in umetne inteligence in se uporablja na več sto univerzah v svetu. Med rezultati raziskav prof. Bralka gre omeniti še metodo za rezanje odločitvenih dreves pri učenju iz šumnih podatkov (1986, skupaj s T. Ni-blettom), razvoj in aplikacijo LJHH^^ 'A nepostopkovnega programiranja v »jeziku nasvetov« (Advice Language, v letih 1977-81) v domeni šahovskega programiranja in matematično analizo ^k prednosti principa minimaks v ■ v programiranju iger (1982, skupaj z M. Gamsom). Tu je bil matematično pojasnjen leno- ^^^k men, ki je veljal kot empirični paradoks v programiranju iger in je ostal nepojasnjen dolgo vrsto let, Prof. dr. Ivan Brat ko ie raziskovalno prispeval na področju rekonstrukcije operaterjev^ veščine vodenja dinamičnih sistemov iz operaterjeviii posnetkov vodenja, kjer je z D. Sucem uvedel princip t, i. indirektuih kontrolerjev. Sodeloval ie (posebej z B, Zupanom) pri razvoju metode za avtomatično strukturiranje problemske domene v atributnem strojnem učenju, ki temelji na funkcijski dekompozidji, Skupaj z D. Šucem je uvedel indukcijo kvalitativnih dreves iz numeričnih podatkov. Za razliko od običajnih metod strojnega učenja je tu Tezultat učenja definiran kvalitativno, s t. i. kvalitativnim drevesom. Ta pristop omogoča odkrivanje kvalitativnih zakonitosti in je v nekaterih pogledih prožnejši od običajnih, kvantitativnih metod. Zato daje v kombinaciji s t. i. kvalitativno-kvantitativno optimizacijo odlične rezultate pri nekaterih problemih identifikacije in vodenja dinamičnih sistemov (več objav v zadnjih letih 1999-2003). Novi so tudi algoritmi umetne inteligence za avtomatsko generiranje genetskih hipotez iz eksperimentalnih podatkov v funkcijski genom i ki (skupaj z B. Zupanom in drug i ni i sodelavci). Odmevnost dela prof. dr. Ivana Bratka ie zelo velika in se kaže v izjemni citiranosti raziskovalnih objav, tako navaja baza CiteSeer preko 1019 citatov. Odmevnost del prof, dr. Ivana Bratka je vodila tudi do množice vabil za predsedovanje na mednarodnih konferencah in vabljena predavanja povsem svetu. Tako je bil predsednik organizacije ISSFK (International School tor the Synthesis of Expert Knowledge; sedež v Vidmu, Italija; od 1990 do 1998), predsednik društva SLAIS (Slovenian Al Society) v letih 1991-1996 in slovenski predstavnik v ECCAI (European Coordinating Committee for Artificial Intelligence od 1989 do 1996), Leta 1990 je postal dan Scientific Advisory Committee pri IF1P TC-12 (Artificial Intelligence), V letih 1994-1996 je bil član mednarodnega odbora ECCAI Board. Od 1993 je član društva SATENA in od 1999 redni član IAS, Leta 1997 je postal izredni clan SAZU. Leta 2000 je bil izvoljen kot Fellow of ECCAI. Odmevnost raziskovalnih rezultatov prof, dr. Ivana Bratka dokazujejo tudi članstva v uredniških odborih številnih revij. Navedinio najvidnejša: Applied Intelligence (1991-1997), Artificial Intelligence (od 1996), Machine Learning Journal (1994-2003), J AIR (Journal of AI Research, od 1995), JMLR (Journal of Machine Learning Research, od 2001), Journal of Knowledge-Based and Intelligent Systems— KAIS (od 1998), IEE Journal of Intelligent Systems Engineering (1991-1994), Artificial Intelligence and Society (1988-1996). Prof. dr. Ivan Bratko je prejel naslednje nagrade in priznanja: 1971, Prešernovo nagrado za študente (skupaj z I, Lajovicem); 1980. nagrado Sklada Borisa Kidriča za raziskovalne rezultate iz hevrističnega in nepostopkovnega programiranja; 1982. priznanje Društva kibernctikov Jugoslavije za razvoj ekspertnega sistema za srčne aritmije (skupaj z Nado l.avrač in Igorjem Mozetičem); 1985. nagrado Sklada Borisa Kidriča za metodo kvalitativnega modeliranja in njeno uporabo v ekspertnem sistemu KARDIO za diagnostiko srčnih aritmij (s skupino soavtorjev); 1988. nagrado Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe in tehnične izboljšave (skupaj z B. Cestnikom in I. Kononenkom) v programu za avtomatsko učenje Asistent; 1991, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije; 1995. nagrado Milana Vidmarja za predavateljsko delo. Skupščina SAZU je prof dr. Ivana Bratka 12. 6. izvolila za rednega člana, Alojz Kralj JANEZ LEVEČ fanez Leveč (roj. 23. oktobra 1943) je doktor kemijskih znanosti (1972) in redni profesor (1984) za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer predava kemijsko reakcijsko inženirstvo in inženirsko termo-d i na m i ko, Na Kemijskem inštitutu je v dopolnilnem delovnem razmerju in vodi laboratorij za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo. Izpopolnjeval se je na oddelku za kemijsko inženirstvo kalifornijske univerze v Davisu, in sicer v šolskem letu 1974/75 kot štipendist lREX-a in 1981/82 kot štipendist Fulbrightovega sklada. S štipendijo Evropske nnije je leta 1989 6 mesecev delil na univerzi v Erlangnu. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 1997, Področje raziskav J. Leve a sta kinetika katalitskih in ne-katalitskih reakcij ter povezava med transportnimi pojavi in kemijsko reakcijo, ki je osnova za razvoj, dimenzioniranje in optimiranje večfaznih kemijskih reaktorjev. Janez Leveč je objavil skupno 74 originaliuh del in pregledni članek v uglednih mednarodnih revijah ter 3 poglavja v znanstvenih monografijah. Je soavtor oh se ž nega poglavja v Handbook far Heat and Mass Transfer Operations ameriške založbe Gulf Publishing. Je tudi avtor dveh evropskih in ameriškega patenta ter soavtor evropskega patenta. Po izvolitvi za izrednega člana SAZU je J. Leveč objavi! 30 del v revijah, ki jih zajema SCI, poglavje v monografiji in vrsto konferenčnih prispevkov ter pridobil še evropski in ameriški patent. Raziskovalna dela lahko grobo razdelimo v štiri skupine. V prvo spadajo dela, ki obravnavajo k i neti ko katalitske in nekatalitske oksidacije organskih spojin, raztopljenih v vodi bodisi pri pogojih nad kritično ali pod kritično točko vode. Posebej je treba i/postaviti delo, ki kaže, kako se kinetika agregatov spreminja s stopnjo povratnega mešanja v reaktorju. V drugi skupini del najdemo zelo v/.podbudne rezultate katalitskega hidrogeniranja nitratov in nitritov v pitni vodi in tudi potencialne tehnološke rešitve, ki lahko služijo kot komercialni postopek za odstranjevanje teh nevarnih spojin. V tretji skupini so dela, ki so namenjena hidrodinamskim parametrom in dinamiki večfaznih reaktorjev, kot so reaktorji z goščo, kapalni reaktorji in kolonski reaktorji plin-kapl)evina. V zadnjo skupino se uvrščajo dela, ki se nanašajo na tako imenovano C-l kemijo; pri teh delih je izpostavljena tako kinetika reakcije kot tudi izbira najprimernejšega katalizatorja za sintezo in dehidrogenacijo metanola. Patenta sta plod sodelovanja s tujima družbama (Sud Chemie, Munchen, in KTI-Mannesmann, Diisseldorf) in obravnavata inženirsko -konstrukcijske rešitve dvafaznega reaktorja za oksidacijo strupenih organskih spojin v industrijskih odpadnih vodah, ki obratuje pri visokih tlakih in temperaturah. Odmevnost, kvaliteta in aktualnost dela ter uporabnost raziskav prof. Leve a se od r a žajo v v is ok i c itira nos t i, ki j e do ko ji ca leta 2002 ž e pre seg la 1200, ta ko d a j e sedaj povprečno število citatov na publikacijo 14,50. Zelo odmevne so predlagane korelacijc za napoved transportnih koeficientov, deleža zadrževane tekočine in padec tlaka v sloju katalizatorja, v zadnjem času pa so k dvigucitiranosti njegovih del prispevali rezultati oksidacije organskih spojin v vodnih raztopinah v prisotnosti trdnega katalizatorja ali brez njega. Pomembnost njegovih del mu je omogočila v okviru 5, programa F.U pridobiti štiriletni projekt s področja termične oksidacije strupenih onesnaževalcev v industrijskih odpadnih vodah. Prof Leveč je bil deležen treh skupinskih nagrad (1977, 1978, 1985} Sklada Borisa Kidriča In Kidričeve nagrade (1988) za vrhunske znanstvene dosežke. 1996 mu je Ministrstvo za znanost in tehnologijo podelilo priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti, 1994 je prejel štipendijo Nacionalne akademije znanosti ZDA za pripravo skupnega ameriško-slovenskega programa CO BASF., Profesor Leveč je imel več uvodnih predavanj na mednarodnih konferencah in vrsto predavanj na tujih univerzah (med drugimi UC-Berkeley, Univ. Houston, KTH, Imperial College, Tokyo Institute of Technology) ter v razvojnih oddelkih velikih mednarodnih družb, kot so: KTI-Mannesmann, Slid Chemie, Exxon, Mobil, Ciba-Geigy, Catalytica, Rhone Poulenc, HANW-HA (fužna Koreja), S KTI in Siid Chemie je vrsto let sodeloval pri razvoju kapa!nega in bisekcijskega reaktorja za oksidacijo strupenih spojin v industrijskih odpadnih vodah. V obdobju po izvolitvi je J, Leveč aktivno deloval v ekspert nem sistemu MŠZŠ in v obdobju 1998-2000 vodil Svet za tehnične vede. Sicer pa je član Tehnološkega sveta pri Ministrstvu za gospodarstvo in predsednik Komisije za ocenjevanje mladih raziskovalcev iz gospodarstva, ki sta jo skupaj ustanovili ministrstvi za šolstvo in gospodarstvo, Zaradi prepoznavnih dosežkov v mednarodnem prostoru so ga pri Chinese Journal of Chemical Engineering, Peking, ponovno imenovali za čl a na sve tova 1 nega odb or a. Si cer pa je s tal n i rec e n zent p ri vodi 1 n i h revij a h s po -dročja kemijskega inženirstva: AIChE Journal, New York; Chemical Engineering Science, Oxford; Industrial and Engineering Chemistry Research, Washington; Applied Catalysis, Amsterdam; Chemical Engineering Journal, Lausanne; Journal of Catalysis, Camhridge; Environmental Science and Technology, Washington; Waste Management, Concord, Ca, Skupščina SAZU je prof, dr. janeža Levca 12,6. izvolila za rednega člana. Peter Fajfar TADEJ BAJD Profesor Tadej Bajd se je rodil 19. januarja 1949 v Ljubljani, Leta 196? je ma turiral na klasičnem oddelku IL gimnazije v Ljubljani, Na Fakulteti za elektrotehnike Univerze v Ljubljani je 1972. leta diplomiral, 1976, magistriral in 1979. teta doktoriral. Za docenta je bil izvoljen 1980. leta. leta 1985 v naziv izrednega profesorja in 1990 v naziv rednega profesorja za področje biokibernetike. Raziskovalno je začel delovati po diplomi na Inštitutu Jožef Stefan v biokibernetski skupini Odseka za analogno tehniko in servomehanizme in od 1976. leta na Fakulteti za elektrotehniko v Laboratoriju za elektronsko instrumentacijo in biome-dicinsko tehniko ler v Laboratoriju za industrijsko robotiko. V tujini je raziskovalno in pedagoško deloval na University of Southern California v ZDA (.1981) in na Strathdyde University v Veliki Britaniji (1984). Na Fakulteti za elektrotehniko predava robotske predmete. Bil je prodekan v letih 1985-1989 in dekan v obdobju 1999-2003. V mednarodnih znanstvenih revijah je profesor Rajd objavil 87 Člankov. Je soavtor znanstvene knjige (skupaj s prof. dr. Alojz Kraljem), ki je izšla v ZDA in je bila prevedena tudi v korejščino. Celotna bibliografija obsega preko 370 navedb, vključno 15 poglavij v knjigah in 5 učbenikov, od tega 3 na področju robotike. Raziskovalno profesor Tadej Bajd obravnava gibanje pri človeku in stroju in je pretežno usmerjen na področji, ki se smiselno dopolnjujeta: analiza, sinteza in razvoj sistemov za gibanje pri človeku in robotski sistemi v medicini in industriji. Prva usmeritev raziskav obravnava sisteme za gibanje pri ohromelih osebah in uporablja poleg orodij teorije vodenja, modeliranja in simulacije še biomehaniko in funkcionalno električno stimulacijo. Raziskave profesorja Bajda so vodile do pomembnih novih znanj in razvoja izvirnih klinično uporabnih sistemov, Med originalnimi rezultati in dosežki raziskav profesorja Bajda navajamo: sistem za računalniško merjenje biomehanskih parametrov hoje, sistem za ocenjevanje spa-stičnosti, sinteza minimalnih vzorcev hoje pri osebah s popolno in nepopolno okvaro hrbtenjače, modeliranje stabilnosti št i r ¡točkovne hoje in zavestno upravljanje sistemov funkcionalne električne stimulacije. Pomemben je prispevek o klasifikaciji oseb z nepopolno okvaro hrbtenjače. Obetavni so rezultati njegovih sedanjih raziskav na področju reedukacije hoje paretičnih bolnikov. Sistem za ponovno učenje hoje je osnovan na m uiti sen/.ornem sistemu, ki posreduje informacijo električnemu stimulator ju m preko kognitivne povratne zveze tudi bolniku. Zanimive so raziskave profesorja Bajda na področju robotskih sistemov v medicini in industriji, ki jih v kratkem povzemamo: raziskave stoje s preklapljanjem drž ter stoje brez opore rok. Raziskoval je vpliv omejene gibljivosti sklepov in vpliv motenj na biomehaniko ohranjanja ravnotežja med stojo. Med pionirske dosežke smemo šteti njegove raziskave vstajanja. Bil je prvi, ki je izmeril navore v sklepih vstajajoče osebe. V sedanjem času se ukvarja z optimizacijo procesa vstajanja in zasnovo robotskega mehanizma za urjenje vstajanja, Pomemben del njegovih sedanjih raziskav je usmerjen v študij prijemanja pri človeku in robotu. Večina teh raziskovalnih izsledkov ima neposreden vpliv na razvoj rehabilitacijske tehnike. Profesor Bajd raziskovalno deluje tudi na področju vodenja industrijskih robotov in razvoja robotskih celic v elekt rome h a n sk i i nd u st ri j i. Tu gre izpostaviti raziskovalno-razvojno dejavnost, vezano na rehabilitacijsko in industrijsko robotiko. Raziskovalno pomembni so dosežki robotsko impedančnega adaptivnega vodenja, kjer je stična sila med robotom in okolico regulirana, kar omogoča izvajanje različnih zahtevnejših robotskih opravil. Raziskovalno je zanimiv pristop, ki s pomočjo potiskanja predmeta na preprost način zmanjša nezanesljivost poznavanja pozicije predmeta in s tem omogoča boljšo možnost robotskega prijema in manipulacije. Na področju razi skoval no-razvoj ne robotike navajamo razvoj robotskih celic za montažo. Te celice delujejo z ekonomskimi prednostmi v industrijskem okolju. Raziskovalno je zanimiva primerjava ponovljivosti manipulacije človeka in industrijskega robota. Ta raziskava lepo ilustrira povezave med biomehaniko in robotiko, kar omogoča profesorju Bajdu svojstvene in originalne pristope, tako v binmehaniki kot v robotiki. Profesor Tadej Bajd objavlja raziskovalne dosežke pretežno v vodilnih revijah z visokim faktorjem vplivanja. Na raziskovalno-razvojnem področju gre omeniti publikacije, ki nadevajo industrijsko robotiko in obravnavajo sestavljanje avtomobilskih akumulatorjev, testiranje industrijskih robotov, precizno nanašanje lepila, vija-čenje, razvrščanje sestavnih delov, brušenje, manipulacijo in načrtovanje robo-tizirane montaže. Število vseh citiranih del prof. Bajda za obdobje 1970-2003 znaša 580 citatov, kar ga je leta 2000 uvrstilo na 4, mesto glede na vse citacije in na drugo mesto po faktorju vplivanja 7,84 med nosilci raziskovalnih programov na področju tehnike, O mednarodni odmevnosti, uveljavljenosti in pomenu raziskovalnih dosežkov lahko sodimo tudi glede na sodelovanje v uredništvih pri uglednih mednarodnih revijah IEEE Transactions on Neural Systems and Rehabilitation Engineering, Technology and Health Care, Neuromodulation, Basic and Applied Miology, Elektrotehniški vestni k. Fizioterapi Rehabilitasyon in Serbian Journal of Electrical Engineering. Prof Bajd je član vrste znanih mednarodnih organizacij, kot so IEEE (The Institute of Electrical and Electronics Engineering), ESEM (European Society for Engineering and Medicine), IFESS (International FES Society), fe redni član Inženirske akademije Slovenije, predsednik Slovenskega društva za medicinsko in biološko tehniko in član vrste društev, kot so Društvo avtomatiko v Slovenije, Slovensko društvo za simulacijo in modeliranje. Društvo biofizikov Slovenije in Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Prof Bajd je 1976, in 1982. leta prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča ter Kidričevo nagrado 1990. leta. Je prejemnik nagrade Miiana Vidmarja (1993) za vidne uspehe pri vzgojno-izobrai.evalnem delu. Pri mednarodnem združenju IEEE, ki ima sedež v ZDA je leta 2000 kol tretji Slovenec prejel prestižni naslov IEEE Fellow, ki se podeljuje za izjemne raziskovalne dosežke. Skupščina SAZU je prof. dr, Tadeja Bajda 12. 6. izvolila za izrednega člana. Alojz Kralj FRANC GUBENŠEK Profesor dr, Franc Gubenšek, rojen 31, oktobra 1937, je redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. 2e več kot 25 let sistematično in poglobljeno raziskuje beljakovinske toksine, predvsem tiste iz modrasovega strupa. V zadnjih 15 letih seje posvečal študiju molekularnih vzrokov 7 a toksičnost fo sto I i pa z A, (PL A,) skupine II, ki jih imajo Viperidae v svojih strupih, Sekretorne Pt.Aj skupine II imajo vsi živalski organizmi, Odgovorne so za vnetne procese, delujejo baktericidno, sproščajo lipi dne mediator je, udeležene so tudi pri metastaziranju rakastih celic. V kačjih strupih pa so s pospešeno (ali adaptivno) evolucijo razvile celo paleto različnih toksičnosti. Iz modrasovega sirupa je profesor Gubenšek izoliral poleg netoksičnih PL A, tudi več nevrotok-sičnih encimov (amoditoksinov) in en fosfolipazni homolog, ki je miotoksičen. Pri svojem raziskovalnem delu uporablja različne pristope za identifikacijo ami-nokislinskih ostankov v molekuli encima s 122 aminokislinami, ki povzročajo nevrotoksičnosi, Prve podatke o molekularnih vzrokih nevrotoksičnosti je dobil s primerjavo primarnih struktur ene netoksične in treh nevrotoksičnih modrasovih fosfolipaz, Pomagal si je tudi z analognimi toksini iz sorodnih strupov drugih kač. Kmalu je spoznal, da je naravnih mutantov, s katerimi bi se dalo pojasniti, zakaj so postale nekatere fosfolipaze toksične, premalo. Zato je uporabi J gensko oziroma proteinsko inže-nirstvo, ki omogoča zamenjave aminokislin v toksinu. S preučevanjem sprememb biološke aktivnosti mutantov pojasnjuje pomen posameznih delov molekule a mod i tok si na za izražanje nevrotoksičnosti. Najprej je na grobo določil predel površine toksina, kjer se nahaja »tok sično mesto« z i mu no kemijsko metodo, ki omogoča študij funkcije beljakovin s pomočjo mono- in poUklbnskih teles z znanim vezavnim mestom. Pokazalo se je, da je na površini amoditoksina več mest, ki so pomembna za toksičnost tega encima, Išče tudi receptor, ki ga lahko pričakujemo pri tako toksičnih beljakovinah, kot je amoditoksin A (LDm je 0,020 mg/kg). Prvi poskusi so pokazali, da sta v prašičjem možganskem korteksu vsaj dve beljakovini R25 in R180, ki vezeta amoditoksin, zdaj pa se je izkazalo, da sta v možganskih celicah še dve beljakovini (kalmodulin in pl4-3-3), ki se močno vežeta na amoditoksin. Obe sta udeleženi pri uravnavanju več celičnih procesov. Možno je, da toksična fos-folipa/.a A,součinkuje z več beljakovinami v celici in s tem poškoduje delovanje mehanizmov, ki so potrebni za recikliranje sinaptičnih vesiklov, ki prenašajo nev-rot ran srni ter k membrani nevrona v sinapsi. Zgleda, daje proces blokade živfno-mišičnega prenosa izredno zapleten in poteka po vsej verjetnosti v več stopnjah, sicer ne bi bilo mogoče, da je »toksičnih mest« na toksinu več. Zaenkrat mu je uspelo predlagati le hipotetični model mehanizma delovanja nevrotoksičnih PLA, na nevrone, kar je primerna podlaga za nadaljnje raziskave. S študijami sorodnih toksinov, ki učinkujejo praktično na enak način, se v svetu ukvarjajo vsaj še tri skupine, vendar še nobeni ni uspelo pojasniti delovanja teh toksinov, ker se srečujejo s podobnimi težavami. V zadnjem času posveča prof, Gubenšek posebno pozornost molekularni evoluciji toksinov, strukturi njihovih genov in še posebej na novo odkritemu repetitivnemu DNK-elementu rfetrotranspozonu ART-2 oziroma Bov-B l.INE. Gre za mobilni segment DNK, za katerega je bilo znano, da je prisoten v ge- nomih sodoprstih parkljarjev. Odkritje Bov-B LINE retrotranspozona v genu a mod i toksina je znak, da je ta mobilni element DNK v evkariontskih genomih bistveno bolj razširjen, kot je bilo doslej znano. Posebno zanimanje je v znanstveni javnosti vzbudil nedvoumen dokaz, da je ta retrotranspozon prešel pred približno 45 milijoni let v genom prednika današnjih prežvekovalcev iz genoma evolucijsko starih kač Boid, Horizontalni prenosi DNK znotraj družin so bili pri vretenčarjih in tudi žuželkah že prej opisani, pri prokariontih pa so že dolgo dobro znani. Tak primer je prenos rezistence na antibiotike med bakterijami. Med dvema tako oddaljenima razredoma vretenčarjev, kot so plazilci in prežvekovalci, je to prvi primer dokazanega horizontalnega (ali lateral nega) prenosa genskega materiala. Mobilni element DNK. in tudi retrotranspozoni imajo lahko, poleg nujno potrebnih genov za prepisovanje in vključevanja mobilnega elementa v gostiteljev genom, še kakšen dodatni gen. S tem je izkazana možnost, da bi tudi višje razviti organizmi s horizontalnim prenosom DNK lahko pridobili kakšne gene, ki so jih razvili od njih filogenetsko zelo oddaljeni organizmi, ne pa njihovi predniki. To evolucijsko posebnost se bo dalo preveriti šele takrat, ko bo znanih več popolnih genomov, Iz sicer še redkih odmevov na odkritje horizontalnega prenosa elementov Bov-B LINE je razvidno, da ga je sprejela večina strokovnjakov, ki poznajo to področje. O tem pričajo vse pogostejša vabila na kongrese. Omeniti pa je treba, da je prva leta temu odkritju večkrat ugovarjal dr, Eickbush na univerzi v Rochesteru v državi New York, ker nt bilo v skladu z njegovo razlago vertikalnega širjenja mobilnih DNK-elementov, vendar je leta 2002 (W, D. Burke in sodel, Mol. Biol. EvoL 19, 619-630 (2003)) mnenje spremenil. To kaže, da je možnost tega nenavadnega prenosa genov tudi on dopustil kot izjemno redkost, Profesor Gubenšek je v svoje raziskave vključeval mlajše sodelavce, odmevnost njegovih raziskav se kaže tudi v lern, daje bil poleg domačim mentor oziroma komenlor dvema dok to ran da m a iz tujine, h, Aragon-Ortiz je sedaj profesor bi oke mije na Medicinski fakulteti univerze v San Joseju v Kostariki, N. S. Liang pa dela na tiuangxi Medical University v NannLngu na Kitajskem. Oba sta doktorirala na Univerzi v Ljubljani. K odmevnosti del profesorja Gubcnška je dodati še tole. V preglednem članku v Genet i ti [107, 121 128 (1999)] je predstavil trenutno vedenje o molekularni evoluciji elementov Bov-B LINE, Le neznatno spremenjeno in malo dodelano verzijo tega članka, ki jo je predstavil dr. Dušan Kordiš kot prispevek na kongresu Transpos able Elements and Genome Evolution oktobra 1999 v Athens, GA, ZDA, so kot posebno zanimivost i/brali za ponovno objavo v monografiji v Georgia Genetics Review l, ki je izšla leta 2000. Odmevnost omenjenega dela se vidi tudi iz komentarja A. Eyre-Walkerja Evolutionary Genomics, ki v ugledni znanstveni reviji Trends in Ecology and Evolution (14, 176 (1999)) opozarja na ta nenavadni prenos mobilnega elementa DNK. ProfesoR GubenŠek je k nadaljevanju svojih dolgoletnih raziskav, ki bodo potrebovale še nekaj let vztrajnega dela, pritegnil mlajše kolege. Ti raziskujejo recep-torske beljakovine, na katere se veže a m od i tok sin, s pomočjo mutageneze ugotavljajo, kateri deli toksinove površine omogočajo te vezave, istočasno pa pospešeno raziskujejo evolucijo beljakovin v živalskih strupih in razširjenost retrotranspo-zonov, ki tvorijo velik del genomov vretenčarjev, V nekaj letih lahko pričakujemo, da bo s temi raziskavami vprašanje mehanizma delovanja amoditoksina in sorodnih nevrotoksinov pojasnjeno. Bibliografski podatki prof, Gubenška, zajeti po COB1SS-U za obdobje 19622002, obsegajo 367 enot za obdobje 1980-2003 in 51 enot za obdobje 1960-1979, od tega je okoli 130 člankov, ki so bili objavljeni v revijah, ki sodijo po kakovosti v zgornjo četrtino svojega področja. Kot je razvidno iz pregleda citira nos t i Guben-škovih del, ima 1478 citatov, kar kaze na to, da je s svojim raziskovalnim področjem v svetu zelo znan. Med njegovimi deli prevladujejo objave, ki so v celoti plod domačih avtorjev. Posebno pozornost urednika je pritegnil in bil objavljen kot prednostni članek v reviji Eur. j. Biochem. članek Petre Prijatelj in sodel. (FJB, 269, 5759-5764 (2002}). Na naslovnici zvezka je iz omenjenega članka natisnjena slika strukture amoditoksina s prikazanimi aminokislinskimi deli, ki so odgovorni za toksičnost teh encimov. Glede na skromno velikost njegove raziskovalne skupine je obseg njegovih publikacij primeren. Na svojem raziskovalnem področju je v svetu dobro poznan. V letih 1989-1996 je bil predsednik Evropske sekcije M ed narod nega toks i no loškega društva, nato pa v letih 1997-2000 predsednik celotnega Mednarodnega tok-sinološkega društva. Dvakrat mu je bila zaupana organizacija simpozija evropske sekcije Mednarodnega toks biološkega društva (BIST) v Jugoslaviji, leta 1977 in 1989. Leta 2004 je organiziral tretji simpozij EIST-a v Sloveniji. Mednarodno pri znanje njegovi dejavnosti je tudi njegovo članstvo v EMBO (Evropska organizacija za molekularno biologijo), v katero je bil izvoljen kot prvi Slovenec leta 1998, Do sredine leta 2002 je koordiniral slovenski del mednarodnega projekta COPERNJ-CUS Razvoj testa za kvantitativno določanje ostanki i v (klenbuterola) v mesnih produktih, V projektu so sodelovali še znanstveniki iz Belgije, Irske in Madžarske. Ostale številne funkcije in zadolžitve so razvidne iz podatkov v njegovi biografiji. Profesor Gubenšek je za svoje raziskovalno delo trikrat prejel nagrade Sklada Borisa Kidriča (leta 1961,1982 in 1991), leta 1997 je preje! državno nagrado RS za raziskave na področju molekularne biologije. Vse navedeno uvršča prof. Gubenška med vodilne in mednarodno uveljavljene slovenske molekularne biologe. Skupščina SAZU je prof. dr, Franca Gubenška 12. 6. izvolila za izrednega člana. Miha Tišler, Branko Stanovntk, Ljubo Golič JEAN-MARIE PIERRE LEHN Profesor Jean-Marie Pierre Le h n, rojen 30. septembra 1939, je direktor laboratorija za supramolekularno kemijo na univerzi Louis Pasteur v Stras- bourgu in laboratorija za kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu. Dolgoletne raziskave profesorja Lehna segajo na področje, ki ga je sam označil kot »supramolekularna" (prekmolekularna) kemija. Pod tem pojmom razumemo komplekse sestavljajoče enote, ki jih držijo skupaj in ter molekularne sile, in posledično način razpoznavanja posameznih enot z drugimi enotami, Taki skupki igrajo pomembno vlogo pri su-pramolekularni katalizi in transportnih procesih v kemiji. Razširitev omenjene programirane samoorganizacije sega na področje molekularne elektronike in foton i ke. Na področju kriptatov raziskuje sinteze in lastnosti ligandov, ki tvorijo obstojne in selektivne komplekse v obliki v ključ kov kovinskih ionov. Kriptati služijo med drugim kot fotoaktivni in elektroaklivni kompleksi pri postopkih prenosa elektronov in energije. Podobno je pri načrtovanju, sintezi in raziskavah lastnosti makropolidkJičmh molekul za kompleksi ran je, za njihovo sposobnost molekularnega razpoznavanja, za metaloreceptorje ali fotoaktivne receptorje. Številne objave segajo na področje samosestavljanja in samoorganiziranja molekul. V tem primeru gre za načrtovanje molekul, ki so sposobne spontanega sestavljanja med seboj ali z drugimi molekulami, za programirane kemične sisteme, za pol i molekul ar ne skupke, ki nastajajo v glavnem na temelju vodikovih vezi. Na področju raziskav prenosa elektronov in energije raziskuje fotoaktivne in elektreaktivne kriptate in načine njihovega delovanja ter pretvarjanje svetlobe. Raziskave segajo na področje molekularne fotonike, elektronike, fotokemije in hranjenja sončne energije. Raziskavam na področju bioorganske kemije in bioloških aplikacij so posvečene študije bioloških receptorjev, encimov in bioloških transportnih procesov, umetnih vektorjev za prenos genov, selektivnih reagentov za jedrske kisline, kompleksov z jedrskimi kislinami in reagentov za imunološko označevanje. Profesor Lehn je avtor 726 znanstvenih člankov, napisal je t Lid i dve knjigi, eno so prevedli tudi v ruščino in japonščino. Za svoje raziskave je leta 1987 prejel Nobelovo nagrado za kemijo, je častni doktor 14 univerz, Član31 akademij znano-sLi in častni profesor številnih univerz ter nosilec mnogih odlikovanj. Veliko let je povezan s slovenskimi kemiki tako na univerzi kot na inštitutih in čeprav je zelo iskan predavatelj po svetu, najde čas, da obišče Slovenijo, predava, vodi razgovore in svetuje. Skupščina SAZU je prof. dr. Jean-Marijo Pierra Lchna 12.6. izvolila za dopisnega člana. Miha Tiškr, Dušan Hadti, Branko Stanovnik S1BE M A R DEŠIČ Profesor Sibe Mardešič se je rodil 20. 6. 1927 v Nemčiji, a je skoraj vse svoje življenje preživel na Hrvaškem, Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Splitu, leta 1950 pa je diplomiral iz matematike na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Zagrebu. Naslednje leto je postal na tej fakulteti asistent. Za svoje raziskovalno področje si je izbral topologijo, ki tedaj kot relativno novo področje matematike še ni bila uveljavljena v lugoslaviji. Mardešič se je je začel učiti kot samouk iz tedaj še zelo redkih učbenikov, Leta 1957 je doktoriral z disertacijo s področja algebraične topologije, v kateri je bistveno izboljša! rezultat K. Rorsuka o ho moki šk i h grupah prostora zveznih preslikav metri zabil nega kom-pakta v stero. Ti njegovi rezultati so takoj zbudili pozornost in mu »dprli vrata ene najuglednejših znanstvenih ustanov na svetu, institute for Advanced Study v Prince tonu (ZDA). Član tega inštituta je bil v študijskih letih 1957/58 in 1958/59. Po vrnitvi domov je leta 1960 postal docent na domači P nrodoslo v no-matematični fakulteti, že dve leti kasneje napredoval v izrednega profesorja in štiri leta kasneje, leta 1966, v rednega profesorja. Poučeval je matematično analizo in topologijo. Poleg drugega je predaval tudi trinajst različnih podiplomskih tečajev s področja topologije. Upokojil seje leta 1991 in leta 1996 dobi! naziv zaslu/.ni profesor. Mardešičev prvi znanstveni članek je izšel že eno leto po njegovi diplomi. Do doktorata jih je objavil še deset, zadnji od njih so že prinesli rezultate iz kasnejše disertacije. Med bivanjem v Princetonu in v naslednjih letih pa je njegovo znanstveno delo prav eksplodiralo. Vseh njegovih znanstvenih člankov doslej je bilo 140, od tega 110 v matematičnih revijah in 30 v zbornikih konferenc. Eden M a rde ši cevi h najodmevnejših rezultatov je bil objavljen v članku On covering dimension and inverse limits for compact spaces (Illinois J. Math, 4 ftt (1960), 278-291). V tem članku se je ukvarjal z vprašanjem, kako razširiLi znani Freudent-halov izrek iz dimenzijske teorije metrizabilnih kompak-tov na poljubne Hausdorffo-ve kompakte. Kot pomožno sredstvo za svoj glavni rezultat je dokazal pomožni izrek, da je vsako zvezno preslikavo iz poljubnega Hausdorftovega kompakta dimenzije X, ki ne presega n, v poljuben melri-zabilen kompaki M mogoče razstavili v zvezno preslikavo iz X v neki metrizabilen kompakt dimenzije M', ki ne presega n, in zvezno preslikavo iz M1 v M. Ta izrek je postal eden temeljnih kamnov dimenzijske teorije kom paktov in ga pod imenom "Mardešič Factorization Theorem" vsebujejo vse novejše monografije o dimenzijski teoriji, pa tudi nekateri učbeniki splošne topologije. Mnogo znanih topologov je Mardešičev izrek citiralo, uporabljalo ali posploševalo na razne druge situacije. Drugo področje, na katerem je profesor Mardešič zapustil neizbrisno sled, je teorija kontinuov. Mnogo se je ukvarjal z vprašanjem, koliko ie mogoče klasično teorijo metrizabilnih kontinuov razširiti na Hausdorffove kontinue. Razrešil je nekaj pomembnih problemov, ki so bili splošno znani in so dolgo ostali nerešeni, in pri tem konstruiral nekaj zelo presenetljivih novih prostorov, npr. verigast kon-tinuum, ki ima krovno dimenzijo 1 in induktivno dimenzijo 2, in lokalno povezan kontinuum, ki ne vsehuje nobenega pravega lokalno povezanega podkontinua - v popolnem nasprotju s situacijo pri metrizabilnih kontinuih. Področje v topologiji, s katerim Mardešiča identificira večina sodobnih topologov, pa je teorija oblike. Leta 1968 je K. Borsuk osnoval povsem novo teorijo oblike kot nadomestek homotopske teorije pri prostorih, ki nimajo ugodnih lokalnih lastnosti. Bo rs u kova ideja je bila obravnavati namesto takega „patološkega1 objekta zaporedje njegov ih vedno boljših približkov, ki so prostori z lepimi lastnostmi. S svojimi prostori seje omejil na metrizabilue kompakte, ki si jih jc predstavljal vložene v univerzalni metrizabilni kompakt, Hilbertov kvader Q, in za omenjene približke prostora vzel njegove odprte okolice v Q. Mardešič je kol vrhunski izvedenec za inverzne sisteme prostorov ob Borsu-kovih zaporedjih okolic dobil asociacijo na inverzna zaporedja, Že leta 1971 sla s soavtorjem J. Segalom v članku Shapes of compacta and ANR-systems (Fund, Math.72 (1971), 41-59), postavila teorijo oblike na nove temelje, namreč na teorijo inverznih sistemov, in jo obenem razširila z metrizabilnih na Hausdorffove kompakte. Po njuno obravnavamo (kompaktni Hausdorffov) prostor tako, da ga predstavimo kot inverzno limito kompaktnih poliedrov ali absolutnih okolic i h retraktov (ti torej prevzamejo vlogo prej omenjenih približkov prostora). Novi pristop se je izkazal za plodnejšega od Bursukovega in je kmalu obveljal za standardnega. Teorija oblike v novi izvedbi je hitro pritegnila pozornost strokovnjakov za teorijo kategorij, geometrično topologijo v evklidskih prostorih in ncskončnodi-menzionalno topologijo, našla je povezave z algebro in funkcionalno analizo in je danes trdno zasidrana v matematiki. Enajst let po prvem članku o obliki sta Mardešič in Segal napisala monografijo Shape Theory (North-Holland, Amsterdam, 1982), ki vse od tedaj velja za osnovni vir teorije oblike, najdemo jo pa tudi med referencami pri delih zunaj teorije oblike in celo zunaj topologije. Mardešič danes velja za prvo avtoriteto za teorijo oblike. To potrjuje tudi priznanje, ki ga je dobil že leta 1978; namreč vabi le za plenarno predavan je v sekciji za topologijo na svetovnem matematičnem kongresu v Helsinkih, Vabljenih predavanj na ožjih znanstvenih srečanjih in na raznih univerzah v Evropi, ZDA, Mehiki in laponski pa je imel več kot 275. Profesor Mardešič je dobil za svoje znanstveno delo in druge zasluge mnogo priznanj. I.eta 1975 je postal izredni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in od leta 1988 je redni član te akademije, ki se sedaj imenuje Hrvaška akademija znanosti in umetnosti. Od leta 1990 je član akademije Acade-nna Europaea v Londonu. Leta 1964 je dobil Boškovičevo nagrado za znanstvene dosežke (hrvaška inačica naše Zoisove nagrade), leta 1975 medaljo z zlatim vencem, leta 1978 nagrado mesta Zagreb in leta 1990 nagrado Republike Hrvaške za življenjsko delo. Profesor Mardešič je mnogo sodeloval s slovenskimi matematiki. Naš prvi stik z njim je bil leta 1963, ko smo ga povabili, daje v matematičnem seminarju Univerze v Ljubljani podal pregledno predavanje o homološki teoriji. Odlično predavanje je zelo pritegnilo nekatere mlade asistente in je bilo najbrž povod za to, da se jih je jeseni leta 1965 pet vpisalo na podiplomski študij matematike v Zagrebu (v Ljubljani tedaj takega študija namreč še ni bilo) in se priključilo Mardešiče-vemu topološkemu seminarju. V nekaj naslednjih letih so jim sledili še trije. Profesor Mardešič je bil magistrski mentor prvim šestim in zadnjemu od njih kasneje tudi doktorski mentor. Do vseh slovenskih podiplomcev je bil zelo naklonjen in je tudi kasneje kazal ne samo zanimanje, ampak tudi skrb za njihov nadaljnji razvoj. Tistim, ki so se odločili za doktorski študij v tujini ali podoktorsko izpopoi- nje vanje, je pri tem pomagal z angažiranimi priporočili in, kadar je bilo mogoče, je take študente z osebnimi pismi še posebej priporočil svojim znancem na tujih univerzah. Majhna ljubljanska topološka skupina je imela v profesorju Mardešiču močno strokovno in moralno oporo in modrega svetovalca, ki je bil sposoben in vselej voljan pogovarjati se o vsakem strokovnem problemu. Ko se je pokazalo, da ni uresničljiva želja ljubljanskih topologov, da bi redno, to je tedensko, obiskovali zagrebški topološki seminar, so prosili zagrebške kolege, da bi osnovali skupni topološki seminar, ki bi se sestajal nekajkrat na leto, izmenoma v Zagrebu in Ljubljani. Profesor Mardešič je to idejo navdušeno pozdravil in brez pomišljanja pristal na enakopravno sodelovanje, ki tedaj še nikakor ni imelo osnove v ravnovesju velikosti zagrebške in ljubljanske skupine. Tako se je rodil skupni topološki seminar Zagreb-Ljubljana, katerega vodja z zagrebške strani je profesor Mardešič in ki je lani praznoval 30 letnico delovanja. V tem času se je slovenska topološka skupina močno okrepila, še posebej ugodne pa so njene perspektive. Za to ima precej zaslug profesor Mardešič. Skupščina S A ZU je prof. dr, Sibeta Mardešič a 12. 6. izvolila za dopisnega člana. Josip CHobevtiik ROY THOMAS SEVERN Profesor Roy Thomas Severn, rojen 6. septembra 1929 v Angliji, je po študiju na Imperial Col leg u v Londonu (diploma iz matematike in fizike) skoraj celo svojo kariero deloval na univerzi v Bristolu, Anglija, od leta 1968 dalje kot profesor. Po formalni upokojitvi leta 1996 deluje kot raziskovalec na isti univerzi. Je eden najuglednejših strokovnjakov s področja gradbeništva v Evropi. Za prof. Severna je značilno, daje uspel izvrstno povezati teoretične in eksperimentalne raziskave ter aplikacije v praksi. Njegovi glavni prispevki so na področjih dinamike konstrukcij in potresnega inienirsiva, Prve raziskave prof. Severna so bile teoretične. Bil je eden od pionirjev pri razvoju metode končnih elementov m uporabe računalnikov pri analizi konstrukcij. Že v petdesetih letih je razvil metode za analizo betonskih ločnih pregrad in za analizo napetosti v temeljnih tleh. Rezultate teoretičnih raziskav je objavil v vrsti člankov in jih praktično uporabil kot konzultant pri projektiranju številnih pregrad po vsem svetu. Najpomembnejše med njimi so: Dokan (Irak), High Island (Hongkong), Poechos (Peru), Hendrik Verwoerd (Južna Afrika), Victoria (Srilanka) in Mrica (Indonezija). Sodeloval je pri projektiranju temeljev stavbe banke National Westminster v Londonu, ki je bila do nedavnega najvišja stavba v Veliki Britaniji. V začetku sedemdesetih let se je začel intenzivno ukvarjati z eksperimentalnim deknn. Eksperimentalne raziskave na področju potresnega inženirstva so izjemno zahtevne, saj praviloma zahtevajo dinamične teste velikih modelov, ki jih je treba obremenjevati do porušitve. Postal je vrhunski strokovnjak na tem področju, V več knjigah so bila objavljena posebna poglavja o eksperimentalnih raziskavah, ki jih je napisal p roi". Sever n. Dodatno se je pričel ukvarjati s problemi visečih mostov in gradbenih konstrukcij jedrskih reaktorjev. Objavil je vrsto člankov, v katerih je opisal rezultate raziskav visečih mostov pri dinamičnih obtežbah. Tudi tu je znanje, dobljeno v raziskavah, uspešno prenašal v prakso. Med drugim je sodeloval pri projektiranju mosta Humber v Angliji in pri raziskavah obnašanja dveh visečih mostov v Carigradu. Trenutno je vključen v študije, povezane z bodočo gradnjo najdaljšega mostu na svetu pri Messini. Njegovo najpomembnejše delo iz novejšega obdobja je knjiga Structural Responsc Prédiction using Experimental Data, ki jo je leta 1997 izdala založba Balkema, V tem delu prof. Severn, na podlagi svojih bogatih izkušenj, obravnava eksperimentalne raziskave, ki se opravljajo v laboratorijih in na terenu na dejanskih objektih, in njihove povezave s teoretičnimi raziskavami. S svojim delovanjem na vodstvenih funkcijah je prof. Severn pomembno vplival na razvoj gradbeništva in še posebno potresnega inženirstva. Bil je predstojnik oddelka za gradbeništvo, dvakrat dekan tehniške fakultete univerze v Bristolu, in predsednik Združenja gradbenih inženirjev Velike Britanije. Pod njegovim vodstvom je raziskovalni center za potresno inženifstvo univerze v Br i stolu postal eden od vodilnih raziskovalnih centrov v Evropi /enim od najbolje opremljenih laboratorijev za eksperimetalne raziskave na področju potresnega inženirstva Prof, Severn od leta 1992 dalje koordinira delo evropske mreže velikih laboratorijev za raziskave na področju potresnega inženirstva, V tej funkciji je odločilno prispeval k temu, da so slovenski raziskovalci lahko opravljali izredno zahtevne in drage eksperimente na potresni mizi univerze v Bristolu. Rezultati teh raziskav so objavljeni v nekaj skupnih člankih s slovenskimi raziskovalci. Pomembno je pomagal tudi pri vključevanju slovenskih raziskovalcev v evropske raziskovalne projekte, ki jih je organiziral in vodil. Prof, Severn je od leta 1981 dalje član Royal Academy of Engineering. Dobil je še vrsto drugih priznanj in nagrad. Leta 1981 je dobil zlato Telfordovo medaljo, najvišje priznanje Združenja gradbenih inženirjev v Veliki Britaniji, za eksperimentalne in analitične raziskave dinamičnega obnašanja betonskih dolinskih pregrad. Leta 1999 je dobil zlato medaljo Jamesa Alfreda Ëwinga za "Special meritorious contributions to the science of engineering in the field of research". Poleg tega je dobil še šest drugih priznanj Združenja. Technical University (Turčija) mu je leta 1991 podelila častni doktorat. Leta 1997 je imel prestižno predavanje Mallet-Milne, ki ga prireja SECLD (Združenje za potresno inženirstvo in gradbeno dinamiko v UK) vsako drugo leto v Londonu. Profesor Roy T. Severn predstavlja vzoren primer vrhunskega strokovnjaka na področju inženirskih ved, V svoji bogati karieri je idealno prepletal vrhunske raziskave z njihovo uporabo pri reševanju najzahtevnejših problemov v praksi, s svojim vodstvenim delovanjem pa je pomembno prispeval k ustvarjanju pogojev za uspešno raziskovalno delo in k njegovemu usmerjanju v obetajoča področja. Je eden najvidnejših raziskovalcev na področjih potresnega inženirstva in dinamike konstrukcij v svetovnem merilu in je z vsem svoji m delova njem pomembno vplival na razvoj obeh področij. Je velik prijatelj Slovenije, kar je dokazal tudi s svojo nesebično pomočjo slovenskim raziskovalcem. Skupščina S AZU je prof. Roya Thumasa Severna 12, 6. izvolila za dopisnega člana. Peter Fajfar IV. RAZRED za naravoslovne vede IVAN KREFT Prof, dr, Ivan Kreft je od leta 1983 redni profesor geneiike na Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze. S precejšnjim krogom sodelavcev raziskuje genetske, fiziološke in druge osnovne kakovosti in uporabnosti pridelkov ajde, ječmena, pire, pšenice, koruze, stročnic in buč; zlasti vsebnost in razporeditev sekundarnih metabulilov, selena, škroba in vlaknin ter ultrastrukturne lastnosti semen S sodelavci je med drugim ugotovil razporeditev selena v sestavinah semen (zlasti beljakovin). Raziskoval je oblikovanje škroba po av to ki a v i ram u pri ajdi (Resistant starch formation following autoclaving of buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) groats An in vitro study. J. Agric. Food Chem. 46, 5. 2020-2023, 1998), vplive hidrotcrmalnega procesiranja ajde na encimatske procese in dostopnost škroba (Effects of Hydriothermal pro cessing of buckwheat {Fago ■ pyrutn esculetiturn eculentum Moench) groats on starch en-zymic availability in v if w and in vivo. J. cereal SCI. 28, 209214, 1998), razporeditev rutina in kvercetina v različnih tkivih in genotipih aide (Extraction of rutin from buckwheat {Fa-gopyrum esculent urn Moench) seeds and determination by capillar electophoresis. f. Agric. Food C hem. 47, 11.4649-4652, 1999. in Rutin in buckwheat herbs grown at different UV-B radiation levels: comparison of two UV spectrophotometry and an HPLC method. J: Exp. Bot. 53, 375, 1801-1804, 202). Raziskoval je genetske osnove za nastanek retrogra-diranega škroba ter ultrastrukturne vplive na razgradljivost škroba. Pri svojem znanstvenem delu posebej obravnava gojene rastline, tradicionalno značilne za Slovenijo in druge države srednje Evrope, v zadnjih desetletjih pa precej opuščene, kot so tatarska in navadna ajda, plev n at a pšenica - pira, buče in druge, l.eta 1999 je bil prvi avtor strokovne knjige Das Buchweizenbtich, ki je izšla v okviru dejavnosti EU. Na svojem raziskovalnem pa tudi širše na okoliškem področju je močno vključen v mednarodne organizacije, V prejšnjem pa tudi v sedanjem obdobju je bil in je lesno povezan z raziskovalci svojega področja na Japonskem in Kitajskem. Do leta 1998 je bil več let generalni sekretar mednarodne organizacije za raziskovanje ajde (1 BRA), sedaj pa je član njenega izvršilnega odbora. Leta 2000 mu je bila v okviru EU (COŠT 916) zaupana organizacija in dodeljena finančna pod pora za evropski simpozij Molecular and genetic interactions involving phytoc-hemicals. Uredil je tudi zbornik tega simpozija. V zadnjih letih je bil član COST 916, znanstvenega komiteja Alpskega foruma (od nedavnega je tudi predsednik tega komiteja), je podpredsednik delovne skupine za ajdo in piro pri mednarodni organizaciji za žita ICC na Dunaju, bil je član ustanovne skupščine Zveze evropskih akademij znanosti za kmetijstvo in okolje. V raziskovalno delo uspešno uvaja mlajše znanstvenike. Med kandidati, ki jim je bil mentor pri njihovem znanstvenem delu, so nekateri v zadnjih letih napredovali, med njimi sta dva redna profesorja, en izredni profesor, dva predavatelja strokovnega študija in trije docenti. V zadnjem obdobju je bil mentor trem doktorandom, enemu magistrandu, 9 diplomantom in komenior 6 diplomantom. Povabljen je bil k evalvacijj doktoratov tudi na tujih univerzah (v Avstriji, na Češkem in v Indiji), k evalvaciji razprav v revijah z visokim faktorjem vpliva ter drugim mednarodnim evalvacijam. Od izvolitve za izrednega člana SAZU leta 1997 do sedaj je kandidat kot vodja skupine s sodelavci objavil 28 izvirnih znanstvenih in 6 strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov v tujem in domačem tisku. Imel je 12 objavljenih vabljenih predavanj, 21 drugih znanstvenih in strokovnih prispevkov ter 8 objavljenih povzetkov znanstvenih prispevkov na tujih in domačih znanstvenih in strokovnih konferencah, 6 samostojnih sestavkov v monografijah ter dva druga članka. Imel je 9 predavanj na tujih univerzah in eno predavanje na SAZU. Kot sekundarni avtorje uredil tri publikacije. Za svoje obsežno znanstveno, strokovno in pedagoško delo je prejel več domačih in mednarodnih priznanj. Leta 1997 je prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani, istega leta je prejel še častno članstvo v Ukrajinski akademiji znanosti in višjega šolstva, leta 2001 je prejel častni naziv V is it ing Professor na Shanxi univerzi na Kitajskem, leta 2002 pa Jesen kova priznanje Biotehniške fakultete v Ljubljani za dosežke prt raziskovanju genetskih in drugih osnov hranilne vrednosti kmetijskih pridelkov ter za vključevanje študentov v raziskovalno delo. Skupščina SAZU je prof, dr. ivana Krefta 12.6. izvolila za rednega člana. Jože Maček NORBERT ELSNER Prof. dr. Norbert Elsner, rojen II. oktobra 1940 v Hemsdorfu vŠleziji, je študiral biologijo in kemijo na univerzah v Miinstru, Tiibingenu, Miinchnu in Kolnu. Doktoriral je pri svetovno znanem nevroetologu prof. dr, E Huberju z disertacijo o nev-romuskularnih osnovah paritve nega vedenja pri kobilicah Gomphoceripus rufus. Kasneje se je izpopolnjeval na univerzah v Kampah, Kolnu, Kopenhagnu in Oregonu. V letih 1974-78 je delal kot privatni docent na univerzi v Kolnu, nato pa je zasedel mesto vodje zoološkega inštituta na univerzi v Gottingenu, kjer še danes vodi skupino, ki se ukvarja z nevroetologijo akustične komunikacije in leta pri in-sektih. V letih 1996-1998 je bil dekan biološke fakultete univerze v Gottingenu. Večino svojega znanstvenega dela je posvetil nevrobiološkim mehanizmom akustične komunikacije pri žuželkah, posvečal pa se je tudi zanimivim vpraša- njem iz filozofije in zgodovine znanosti. Pri nevroloških raziskavah je uvedel nekatere posebne raziskovalne metode, s katerimi je lahko istočasno sledil aktivnost centralnih in perifernih nevronov in motor i ko organizmov. V seznamu njegovih zbranih del je preko 60 znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah, bil je tudi urednik ali sourednik 29 kongresnih zbornikov, V svoji domovini in po svetu je poznan kot mnogoletni neutrudni organizator vsakoletnih nevrobioloških srečanj v Gottingenu (Gbttinger Neurobiologentagungen), ki jih organizira sam ali v sodelovanju z drugimi vodilnimi nemškimi ali tujimi nevroftziologi že od leta 1982, Od leta 1997 je član Akademije znanosti v Gottingenu in od leta 2000 član Nemške akademije naravoslovcev Leopoldina (Halle). S Slovenijo in Slovenci je povezan na več načinov. Vsako leto organizira v Sloveniji ob sodelovanju naših raziskovalcev terenske laboratorijske raziskave za svoje študente in sodelavce. V svojem laboratoriju pogosto gosti slovenske podiplomske študente. V letih, ko je bila nabava raziskovalne opreme v Sloveniji še zelo težavna, je dal na uporabo ali pa daroval več laboratorijskih pripomočkov za delo naših mladih raziskovalcev. S svojim navdušenjem nad Slovenijo, njeno naravo in tudi Slovenci je nekakšen neformalni ambasador naše države v Nemčiji. Skupščina SAZU je prof. dr. Nnrberta Elsnerja 12 6. izvolila za dopisnega člana, Matija Cogala LJUDEVIT ILIfANlC Prof. dr. Ljudevit Ilijanič je botanik, fitocenolog, geoboianik, ekolog, zaslužni profesor, redni profesor Prirodoslovno-matematičkog fakulteta Sve uči lista Zagreb v pokoju. Prof, dr. Ljudevit Ilijanič se je rodil 27. 9. 1928 v Slapu pri Ozlju. Študij biologije ¡e opravil na Pr i rodoslov no-mate matični fakulteti v Zagrebu in leta 1960 na tej fakulteti doktoriral. Od leta 1953 do 1993 je bil zaposlen na P r i ro do s lovno - mate -matični fakulteti, od leta 1.974 do upokojitve kot redni profesor za področje geobotanike, ekologije rastlin, fitoccnologije in morfologije rastlin na do-diplomskem in podiplomskem študiju. Ta področja je predaval od leta 1979 tudi na Univerzi v Splitu. Ekologijo pa je tudi predaval na fakulteti za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Bil je odličen predavatelj in učitelj, ki je vzgojil vrsto generacij študentov biologije, med katerimi so danes nekateri univerzitetni profesorji. Leta 2000 je prejel častni naslov zaslužni profesor. Kljub veliki zaposlenosti s predavanji je veliko časa posvetil raziskovalnemu delu. Njegova raziskovalna dejavnost zajema širše področje geobotanike z naslednjimi ožjimi področji: si ne ko loške, fitografske, autekološke in floristične raziskave ter raziskave dinamike in sukcecij vegetacije. Preučeval je predvsem efemerno vegetacijo (travišča, mokrišča idr. negozdno vegetacijo). S sinekološkimi raziskavami je pričel že na začetku svoje znanstvene poti. Prve rezultate je opisal v doktorski disertaciji Ekološko-fitocenološka istraživftnja nižinskih livada Hrvatske. S tem in nadaljnjimi deli je presegel vegetacijska preučevanja na Hrvaškem, ki so do tedaj obravnavala ie sintaksonomske in horolo-ške probleme. Preučeval je ekološke parametre temperature tal in zraka, relativno vlago in deficit zasičenega zraka, moč izparevanja, vodni režim in reakcijo tal, dinamiko mineralizacije dušika ipd. Pri teh raziskavah se je povezal z mednarodno poznanim hrvaškim pedologom prof. Gračaninom. Za primerjavo je podobne raziskave opravljal tudi v Montpellieru (Francija) in Ca mlini (ZDA), ko je bil na specializaciji oziroma na študijskem obisku, Doma in v svetu so poznana njegova ekološka raziskovanja v Istri, Cepič polju in zlasti v Limskem kanalu. Velik odmev v svetu imajo njegova dolgoletna preučevanja vodnih režimov na ne- katerih rastiščih traviščne vegetacije [npr. Deschampsietum caespitosae) glede na hidromelioracijske posege in dinamiko mineralizacije dušika v traviščni združbi Fes tuco-Ag ros tie t u r« n a rdetos u m. Poleg kvantitativnih in eksperimentalnih preučevanj se je intenzivno posvečal sintaksonomskim raziskavam travišč, močvirne, barjanske in halofilne vegetacije in sam ali s sodelavci opisal več novih asociacij in zvezo za območje Balkanskega polotoka in jugovzhodne Evrope, Vse nove sintaksonomske enote je utemeljil na florističnih, fitogeografskih, singenetskih in ekoloških principih. Pri fitografskih raziskavah je reševal probleme fitografske členitve nižinskih območij Hrvaške, Pri teh raziskavah je prišel do zanimivih ugotovitev paralel iz.-ma razširjenosti med sekundarno antropogeno in primarno narav no-ki i mat oge-no vegetacijo. Njegove rezultate so kasneje potrdili drugi hrvaški geobotaniki. Na območjih, kjer je bila uničena primarna vegetacija, je osnoval »trajne ploskve« (100 v različnih fitogeografskih območjih). Na teh ploskvah je preučeval dinamiko in sukcesijske nize vegetacije. Rezultate je objavil v mednarodnoh revijah (Vegetatio, Advances in vegetation science), ki so imeli velik strokovni odmev. V okviru autekoloških raziskav se je ukvarjal z vodnim režimom drevesnih in zeliščnih vrst na njihovih rastiščih na nekaterih območjih kontinentalne in mediteranske Hrvaške. S sodelavci je komparativno raziskoval transpiracijo, stanje sto me, deficit zasičenja listov, osmotski potencial, in sicer na več drevesnih in grmiščnih vrstah v zaporedju na različnih nadmorskih višinah. Ob ekoloških in fitocenoloških raziskavah je namenil posebno pozornost preučevanju hrvaške flore, zlasti adventivnim in avtohtonim vrstam. Prof. dr. I.judevit lljanič je pionir na področju ekoloških preučevanj traviščne vegetacije na Hrvaškem. Njegova fitocenološka raziskovanja travišč so prinesla nova spoznanja na območju jugovzhodne Evrope. Publiciral je nad 500 bibliografskih enot, med njimi 88 izvirnih znanstvenih razprav, 27 strokovnih člankov in 2 knjigi. Z referati je sodeloval na več kot 50 znanstvenih zborovanjih. Za svoje delo je prejel 9 javnih priznanj, S slovenskimi fitocenologi in botaniki je bil v stikih že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Sodelovanje seje poglobilo od leta 1972, ko se je odzval našemu povabilu, da raziskuje traviščne in mokriščno vegetacijo in vpelje v ta raziskovanja naše mlade raziskovalce. Predvsem je raziskoval na Notranjskem Cerkniško jezero. Planinsko polje, Bloško planoto, Logaško polje, Ljubljansko barje idr. Novosti njegovih raziskovanj je strnil v razpravi Die Vegetationsverhaltnisse des Sees von Cerknica, Sumpf-, Moor-, und Wiesen-Vegetation (Vegetacijske razmere Cerkniškega jezera - močvirna, barjanska in traviščna vegetacija}. Ob raziskovalnem delu je bil some nt o r trem našim mladim raziskovalcem in enemu doktorandu. Pri študijskem in mentorskem deluje zgledno vključeval domače raziskovalce in univerzitetne učitelje. Tudi po upokojitvi prof. dr. Lj ude vita Ilijaniča imamo z njim tesne osebne in strokovne stike. I.eta 2002 je bil imenovan za člana uredniškega odbora Razprav IV. razreda SAZU, Skupščina SAZU je I.judevita Ilijaniča 12.6. izvolila za dopisnega člana. Ernest Mayer, Milja Zupančič JEAN N1COD Profesor emeritus Jean Nicod, rojen 25. marca 1923 v Franciji (Vesoul, Franche Comté), geograf in geomorfolog, strokovnjak za kras. Po uspešno zaključenem študiju in opravljenih državnih izpitih je 1947 dosegel naslov »izprašani profesor« geografije (Agrégé de Géographie). Takrat se je pričel tudi resno in redno ukvarjati s krasom. Po 20 letih dela na temi morfološke raziskave apnenčaste Spodnje Provanse (Recherches morphologiques en Basse-Provence calcaire) je 1967. uspešno dosegel državni doktorat na univerzi Aix - Marseille. Zdaj je upokojen. Kot član Geografskega inštituta v Aix-en-Provence je dolga leta poučeval na univerzah v Marseillu in v Aix-en-Provence, Osnoval je in tudi dolga leta vodil raziskovalno skupino v okviru C.N.R.S., to je projekt E.R.A. 282 (Razvoj sredozemskega in alpskega krasa), kije bil kasneje prerazporejen kot U,R A, 903, osrednjo skupino, ki se je v Franciji ukvarjala s krasom ter združevala večino francoskih krasoslovcev, običajno imenovano kar »Nicod-ova skupina«, ter bi! več mandatov predsednik Komisije za kraške pojave v okviru Nacionalnega geografskega komiteja in predsednik Francoske krasoslovne zveze. Bil je tudi predsednik Sekcije 32 francoskega Nacionalnega komiteja C,N R.S. Vodil je tudi mednarodne (bilateralne) raziskovalne projekte (npr. Erozija in razpadanje dolomita) v okviru programa Procope, skupaj z univerzo izTiibingena. Nicodova bibliografija šteje preko 150 pomembnih znanstvenih prispevkov, povezanih s krasom, vključno nekaj monografij. Kot raziskovalec je najbolj pomemben in odmeven na področju kraške morfologije, še posebej morfološkega kartiranja, kraške hidrologije in soodvisnosti človeka s krasom. Kot pove naslov njegove najboljše poljudne knjige, študentske »biblije«, se je vse življenje ukvarjal z »deželami in pokrajinami na apnencu«. Profesor Nicod je brez dvoma najvidnejši francoski krasoslovec in še posebej najvidnejši predstavnik francoske krasoslovne šole. Zanjo je značilno (za razliko od anglo-ameriške), da vidi velik pomen v poznavanju Krasa in dinarskega krasa, kot referenčnega kraškega ozemlja, s katerim primerja ostala kraška ozemlja. Enako velja za vprašanje kraške terminologije, kjer je pomemben prispevek prav s slovenskega oziroma dinarskega krasa. Prof. Nicod je v Franciji osnoval eno najboljših krasoslovnih šol, priznano širom sveta. V tem duhu je vzgojil tudi vrsto mlajših raziskovalcev, s katerimi zelo dobro sodeluje mlajša generacija slovenskih krasoslovcev. S svojim znanstvenim in moralnim ugledom je vzpodbudil ustanovitev francoske revije Karstologia, ene vodilnih v svetu, zaradi česar je bil imenovan za njenega častnega predsednika. Enak častni naslov mu je podelila tudi revija Méditerranée, katere urednik je bil vrsto let. Prof, Nicod ima tesne slike s slovenskimi krasoslovci in krasom v Sloveniji že od 1972, V okviru E.R.A. in v sodelovanju s tedanjim ZAMTES-Om je 1975 organiziral tudi formalno sodelovanje s slovenskimi kra soslovci, ki je ïe danes zgledno, zdaj v okviru programa PROTEUS, }. Nicod je organiziral tudi vrsto bilateralnih okroglih miz o krasu (fran ko-švicarsko, fr an ko-nemško, fran-ko-britansko, fran ko-poljsko, fran ko-špansko}, in leta 1991 franko-slovensko v Sloveniji s sodelovanjem Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Gradivo okrogle mize je izšlo v posebni številki Acta carsologica in takrat je bilo tudi podrobneje opisano dotedanje sodelovanje slovenskih in francoskih krasoslovcev s posebnim poudarkom na zaslugah prof. Nicod a (gl. A. Kranjc: La coopération Franco-Slovène en karstologie, AC 20, 17-23, 1991). Predvsem Nicod-ova zasluga je tudi, da so se teh okroglih miz lahko udeležili številni strokovnjaki iz srednje in vzhodne Evrope. Za tako dejavnost je 1993 prejel tudi priznanje našega tedanjega Ministrstva za znanost in tehnologijo. Razen tega, da v svojih delih dinarski kras pogosto citira in ga tudi pravilno vrednoti, je objavil tudi 15 pomembnejših prispevkov, posvečenih samo dinarskemu krasu, od tega dva v slovenski reviji. Pravkar je v pripravi za objavo njegova monografija o dinarskem krasu. Prof. Nicod v francoskih strokovnih glasilih redno poroča o krasoslovnih izsledkih slovenskih raziskovalcev, o novejši slovenski literaturi in o strokovnih dogodkih v Sloveniji, kar zelo pomaga k prepoznavanju slovenskega krasoslovja v svetu. Z njegovo pomočjo tudi slovenski krasoslovci nadpovprečno številno objavljajo v francoskih strokovnih glasilih in se udeležujejo tamkajšnjih strokovnih srečanj. In seveda tudi obratno: francoski kras je tisti, ki ga Slovenci morda najbolje poznamo in tudi v naših objavah je viden Vpliv sodelovanja s francoskimi kolegi. Večina Nicodovega strokovnega dela in objav obravnava Provanso in Se posebej p rova nsa I ski kras, čeprav se kot geograf ni mogel izogniti tudi drugim vprašanjem na krasu v zvezi z geomorfologijo, geomorfološkim kartiranjem, krasom na evaporitih, kraškimi soteskami, raztapljanjem dolomita, kriptokraško korozijo, paleokarstom, glaciokarstom, lehnjakom, kraškimi polji, kalankami, vodnimi režimi, gozdovi, gozdnimi požari, prometom, kulturo oljke in vodnimi silami. Razen v Provansi oziroma na krasu v Franciji seje s temi vprašanji ukvarjal tudi drugje, največ v Sredozemlju, na dinarskem krasu in na Bližnjem vzhodu. Posebej velja omeniti njegova preučevanja v Sloveniji in na Hrvaškem, preučevanja dinarskih in vzhodnosrbskih kraških polj, terenska preučevanja v Dur mi tor ju, v vzhodni Srbiji, Makedoniji, Dobrudži, v Brenti in Vzhodnih Alpah. Prof. Nicod je 1989 postal zaslužni profesor (professeur cmerite), častni član Geografskega inštituta v A i x-en-Provence, 1994 je postal častni doktor (honoris causa) šlezijske univerze (Katowice - Sosnowiec) in je častni član Zveze geografskih društev Slovenije, le tudi član uredniškega odbora Acta carsologica, revije IV. razreda SAZU in Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, in pogosto recenzent slovenskih prijav in poroči! o projektih in programih s področja krasoslovja. Skupščina SAZU je prof. dr. Jeana Nicoda 12. 6. izvolila za dopisnega člana. Ivan Gams, Andrej Kranja V. RAZRED __________za umetnosti LOJZE KOVAČIČ S.ojze Kovačič, pisatelj, esejist, prevajalec in publicist, izvoljen za izrednega člana SAZU 27, maja 1997, sodi nedvomno med najpomembnejše slovenske pisatelje druge polovice dvajsetega stoletja in današnjega časa, Njegova silovita avtobiografska proza je s svojim prodornim slogom odločilno zaznamovala dobo, v kateri smo živeli, s svojo izpovedno in oblikovalno močjo pa je prinesla v slovensko literarno umetnost izvirnost, ki je p o mojem mnenju redka tudi v evropskem okviru. Njegova življenjska izkušnja, ki je izkušnja tujstva in individualiima, zmeraj znova izpostavljenega sovražnemu družbenemu okolju, se je prelila v umetniško pričevanje o posamezniku v času totalitarizmov in nacionalizmov, vsakovrstnih represij in omejitev. Lojze Kovač ič svojega globokega nezadovoljstva z razmerami, v kakršnih mu je bilo dano Živeti, kamor koli se je obrnil, ni usmeril v umetniški družbe n ok rit ič ni angažma, njegova kritika je kvečjemu implicitna; skoraj vsa njegova literatura je us merjenja v opisovanje, refleksijo, razgrajevanje in ponovno sestavljanje posameznika, sebe, svojega življenja. In kakor je to na prvi pogled omejeno področje, je prav njegova proza pokazala, da je človek s svojo omejeno in posamično izkušnjo široko polje, čez katero se premikajo prikazni družbenih sistemov, ki si ga skušajo z vsemi sredstvi, tudi nasilnimi, podrediti, tek njegovega življenja in mišljenja kanalizirati in človekovo bogato izvirnost ter raznovrstnost krat kom a lo izničiti. Lojze Kovačič se je obrnil navznoter, k sebi, k svojim tavanjem in omahovanjem, k izkušnjam s sabo in drugimi ljudmi, vročičnim premišljevanjem o smislu obstoja, o erosu in smrti. Na tej notranji točki sta se srečala življenje in umetnost, iz te točke je rasel impozantni opus življenjskih in hkrati literarnih fragmentov, ki so se sčasoma sestavljali v celoto, morda celo v eno samo knjigo o eni sami življenjski usodi ter njenih spremljevalcih. Tu se "nesmiselna resničnost" sooča z ranljivo človeško eksistenco, ki bi želela v strašni dobi dvajsetega stoletja najprej preživeti, potem pa po možnosti živeti še s človeškim dostojanstvom in v skladu s temeljnimi vzgibi kulturnega bitja. Zato knjige njegove proze - Ljubljanske razglednice (1954), Deček in smrt (1968), Sporočilo v spanju in Resničnost (1972), Preseljevanja (1974), Pet fragmentov (1981), Prišleki l-III, ki so izšli v dveh knjigah, leta 1984 in 1985, z oznako pripoved, Rasel (1989), k i je bi I a tretji fragment od načrtovanih, ne pa uresničen i h petih, Kristalni čas (1990), Zgodbe s panjskih končnic (1993), Vzemljohod (1993), avtorsko popravljen in skrajšan roman Deček in smrt (1998), članki, eseji, razmisleki Literatura in življenje (1999), prvi del dvodelnega romana Otroške stvari (2003) - prinašajo veliko poročilo o posamezniku v času nasilja ideologij, upor krhkega individuali/ma zoper njihovo barbarsko polaščevanje, hkrati pa umetniško intenzivno izpovedovanje, tako dosledno in tako pretresljivo, kakor tega pred Lojzetom Kovačičem še ni napisal nihče v slovenski literaturi- Samo zato, kot sam pravi, da bi „izrazil svojo nesrečo" in „da bi kaosu našel formo". Skupščina SAZU je Lojzeta Kovačiča 12.6. izvolila za rednega člana. Drago Jančar NIKO GRAFENAUER Pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist Niko Grafenauer se je rodil v Ljubljani 5. 12. 1940. Po učiteljišču je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po diplomi je več let živel kot samostojni književnik, potem pa je bil urednik za otroško leposlovje pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, glavni urednik revij Problemi in Nova revija, zdaj pa je glavni urednik in direktor založbe Nova revija, glavni urednik istoimenske revije in urednik časopisa Ampak. Pesniška pot Nika Grafe-nauerja je v menjavah rodov in pesniških pisav v drugi polovici prejšnjega stoletja posebna in slej ko prej izjemna. S prvo pesniško zbirko Večer pred praznikom (1962), ki se navezuje na ekspresio-nistično izročilo, je v intimistični izpovedi in s slogovno natančnostjo napovedal drugačnost svoje poti v modernizem. V zbirki Stiska jezika (1965) in dokončno v Štukaturah (1975) je svojo idejno in oblikovno različico modernističnega pesništva potrdil in uveljavil. Ce je bila Stiska jezika sprejeta kot izraz nemoči človeka in jezika v duhu eksistencialistične filozofije, so soneti v Štukaturah pravo razkošje doživetja jezika, bliščavica simbolnih pomenov in užitek zvočoe čarovnije jezika. V tem pogledu so Štukature prelomna zbirka v moderni slovenski liriki. Grafenauerjeva presenetljiva jezikovna inovalivnost, sloievitost, pretanjen in hkrati gost izraz njegove lirike se nadaljuje v knjigah Palimpsesti (1984), Izbrisi (1989) in v Odtisih (1999), ki za zdaj zaključujejo njegov skrivnosten, hermetičen, a zmeraj estetsko bogat pesniški opus, V njem se prepletajo in prekrivajo nanosi bivanja: življenje in smrt, ljubezen in resignacija, privid in resnica, glas in molk, ujetost jaza in usodnost jezika. Grafenauerjeva poezija se je povzpela v sam vrh slovenskega pesniškega modernizma. Največ blesteče in očarljive igrivosti je Grafenauer izrazil v svoji poeziji in prozi za otroke. Njegov pedenjped hodi vštric z Župančičevim cicibanom, njegova zbirka za otroke vseh starosti Skrivnosti (1983 in več izdaj) je prava igra svetlih skrivnostnih biserov in ena najlepših slovenskih knjig za mladino zadnjega pol stoletja. Niko Grafenauer se je uveljavil tudi kot esejist in prevajalec poezije. Njegova esejistika priča, da je pesnik, ki zna teoretično in kritično razčlenjevati pesniške svetove drugih pesnikov in tudi svojo poezijo. V več knjigah z analitičnimi študijami vrednoti ne le posamezne avtorje, ampak tudi širše kritično in odgovorno vrednoti pojave v družbi in ustvarjalnost v času. Pri tem je odprt za tujo duhovnost in strukturo in darežljiv v dialogu z bralcem. Kot je pisal o nekaterih za svoj čas in za svetovno književnost pomembnih pesnikih, tak" je mnoge od njih tudi prevajal. V slovenščino je prelil pesmi G. Benna, H. Holderlina, P. Celana, E. Lasker-Schuler, H. M. Enzensa Bergerja in še mnogih. V številne tuje jezike pa so prevedene tudi njegove pesmi. Za odličnost svoje poezije je Niko Grafenauer prejel Prešernovo nagrado (1997), dve Levstikovi nagradi, Kajuhovo nagrado za Skrivnost/, Jenkovo nagrado za Pa limpseste, za mojstrstvo svojih prevodov tujih pesnikov pa Sovretovo nagrado. Skupščina SAZU je Nika Gratenauerja 12, 6. izvolila za izrednega člana. Tone Pavček MARKO MUŠIČ Marko Mušič se je rodil 30. januarja 1941 v Ljubljani. Njegov izjemno obsežen in vsestransko bogat arhitekturni opus bi lahko razdelili v tri medsebojno prepletena in povezana obdobja ustvarjanja. Prvo pomeni prodor njegovega arhitekturnega uveljavljanja že v času študija in neposredno po diplomi s številnimi osvojenimi natečaji in nagradami po vsej nekdanji Jugoslaviji. S projektom, poimenovanem Vila Bled in predstavljenim na bienalu mladih v Parizu konec šestdesetih let, je vzbudil veliko pozornost domače in mednarodne strokovne javnosti. To je čas nabiranja velikih izkušenj, pridobljenih v dolgi vrsti uspešno uresničenih nalog, kijih spremljajo na en i strani najvišja strokovna priznanja, na drugi pa potrebna samozavest za resnično presežne vrednosti v smeri poetičnosti novih arhitekturnih stvaritev, Mušičeva zelo samosvoja arhitekturna risba, njene izvedbe, hkrati pa najširše urbanistično-arhitekturno videnje, izvirajo iz miselno filozofskega, splošno kulturnega, predvsem pa bogatega duhovnega zaledja, Njegovo drugo obdobje predstavljajo uresničitve arhitekturnih projektov, dobljenih večinoma na natečajih, največkrat za potrebe kulture. Gre za »domove«, projektirane v različnih regijah nekdanje Jugoslavije, ki so nadgrajeni v duhu posebnosti vsebin ruralno-urbanega okolja. Premišljeno in preudarno se je Mušič v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja poglabljal v strukture novih oblik arhi- tekture med tem, ko je na pohodu čas vsesplošnega hitenja, fun kc iona listič ne enostavnosti in površnosti. Loteval se je najrazličnejših arhitekturnih nalog, ki jim uspel do danes oh ra n it i d o st nstvo prave a r- ^^^^^^^^Bflf * « ^^^H Obdobje od začetka osem- ^fl de set i h let p a v Mu šičevem delu ^fl pomeni veliko sintezo med na- »utopijami« kre- H ativnimi preseganji, izraženo z -SftM besedami: »Arhitekturno delo prostor atmo- sfere, ki graditeljske M^ spreminja v svet arhitekturne umetnosti.« Mušičevih arhitekturnih uresničitev, ki razdaja suvereno ___I obvladovanje širokega spektra i ' *— arhitekturnih nalog in njihovo preseganje meja umetnosti, tu omenjamo: Dom 7. sek reta rje v Skoja v Z a greb u{1966), univerzitetno srediŠČčV Skopju (1975—1978), SpominsJki dom v Bosanskem Samcu (1975-1978), frančiškansko cerkev v Rotor Varošu blizu Banjaluke (1986- 1991), na Slovenskem prvič uresničen vkopan prostor cefkve Kristusovega učlovečenja v Dravljah v Ljubljani (1980-1985J, tako imenovane Nove Zale v Ljubljani (1982-1988), avtobusno postajo v Novem mestu (1989), natečaj ni projekt za spoijrtmsii park Teharje (1993), vrsto stanovanjskih hiš, javnih spomenikov in notranjih ureditev (Domus Slovenka na Dunaju, 1987-1988, sprejemna dvorana železniške postaje, 1983-1988, in atrij oziroma Prešernova dvorana Narodnega muzeja, 1987-1991, oboje v Ljubljani) in nagrajene nate čaj ne projekte za novo Potniško postajo (1980), novo Narodno in univerzitetno knjižnico (1989), Nune ta turo (1998). Prenovil je s tam železniško postajo (1996) in Plečnikov NUK (1999), oboje v Ljubljani. Mušičevo delo pomeni očiten generacijski prelom v slovenskem modernizmu, Prepoznavamo ga po duhoviti prostorski razgibanosti in harmoniji, polni simbolnih znamenj lepote in smisla. Skupščina SAZU je Marka Mušiča 12. 6. izvolila za izrednega člana. Andrej }emec BOŽIDAR KOS Skladatelj, pedagog in teoretik Božidar Kos, rojen 3. maja 1935 v Novem mestu, profesor kompozicije v Novem mestu, profesor kompozicije v Sydney ju (Avstralija), je začel kot študent strojništva in glasbe v Ljubljani. Kmalu je odšel v zdomstvo, se po Evropi preživljal kot aktivni igralec jazza in aranžer, dokler se ni leta 1965 dokončno ustalil v Avstraliji. Tam je pričel z resnim študijem kompozicije in vztrajnim skladatelj sko ustvarjalnim delom. Med študijem je poučeval na Torrens College of Advanced Education. Po diplomi (glasba) in doktoratu iz filozofije je bil leta i976 imenovan za profesorja kompozicije fakultete za glasbo univerze v Adelaidi. Pogosto se je vračal v Evropo, kjer seje izpopolnjeval pri G. Ligetiju, B. Fer-nevhoughu, M, Kaglu, na poletnih tečajih v Darmstadtu in drugod. Vse bolj uglednega komponista in pedagoga Božidarja Kosa so leta 1983 povabili, da prevzame vodenje kompozicijskega oddelka na Sydney Conservatorium of Music. Delo na tej ugledni instituciji ga je kmalu uvrstilo med najvidnejše avstralske skladatelje in pedagoge tako po pacifiškem območju kot širše v svetu, Njegova skladatelj sko-estetska izhodišča najdemo v disciplinah, ki jih je začrtala evropska avantgarda po drugi svetovni vojni, vendar preoblikovana v samosvojo in izvirno glasbeno govorico, V njej je kdaj zaznati utrinke jazza (Cross-winds, 1993), Ijudskosti (Violinski koncert, 1986) in mnogih drugih izvirnih skladatelj ski h rešitev. Veliko mojstrstvo kažejo Kosova komornoglasbena dela kot: String quartet, 1982, Catena I un II, Quasar, 1987 ... mnoge solistične skladbe za instrumente, s sintetizatorjem, računalnikom ali tonskim trakom. Vrednost skladatelja potrjujejo tudi naročila za nova dela s strani svetovnih solistov, ansamblov in orkestrov tako iz daljnoazijskega kot evropskega in ameriškega območja. Tudi iz Slovenije: Slovenska filharmonija, Simfoniki RTV Ljubljana, Slowind idr. Njegova dela so arhivirana v radijskih postajah po vsem svetu, na zgoščenkah (CD), pa v založbah Vox Australis, Toll Poppies Labels, kasetna produkcija RTV Ljubljana idr. Predaval je v Darnistadtu (1976), na Novi Zelandiji (1983), pa tudi na Glasbeni akademiji v LjubljanL Za svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja, med drugimi skladatelj-sko štipendijo Adolf Spivakovsky, nagrado Albert H, Maggs, tretjo nagrado na Premio Musicale Citta d i Trieste, nagrado kritikov za najboljše avstralsko orkestralno delo idr lšožidar Kos, skladatelj, pedagog in glasbeni mislec, se je v svetu uveljavil sam s talentom in voljo, a kljub temu nikoli ni pozabil Slovenije. Šteti ga smemo med ugledne in dragoccne predstavnike univerzalnega slovenstva v daljni Avstraliji, Skupščina SAZU je prof, dr. Božidarja Kosa 12. 6. izvolila za dopisnega člana. Lojze Lebič VI. RAZRED za medicinske vede MATIJA HORVAT Matija Horvat se je rodil 23. septembra 1935 v Škofji Loki, Na Medicinski lakuiteti v Ljubljani je diplomiral leta 1959. Po opravljenem stažu in služenju vojaškega roka se je zaposlil leta 1961 v Zdravstvenem domu K Tanj. V letih 1963-1967 je na Interni kliniki v Ljubljani specializiral interno medicino; v letih 1966-1969 je bil zaposlen na internem oddelku Inštituta za tuberkulozo in pljučne bolezni Golnik. Leta 1968 je bil imenovan za asistenta na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1969 dalje je bil zaposlen na Medicinski fakulteti v Ljubljani in v Kliničnem centru, Interna klinika, Oddelek za intenzivno interno medicino, V letih 19701971 seje izpopolnjeval in znanstveno raziskovalno delal v Cedars Sinai Medical Centre, Los Angeles, ZDA, pri znanih kardiologih in pionirjih na področju intenzivne medicine, S vranu in Ganzu. Leta 1973 je postal predstojnik Centra za intenzivno interno medicino. Leta 1974 je obranil doktorat in bil imenovan za docenta na področju interne medicine. Leta 1980 je postal izredni profesor, leta 1985 redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V letih 1986 in 1989 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za znanstveno delo oz. nagrado Sklada Borisa Kidriča za inovacije. V letih 1992-1996 je bil prodekan Medicinske fakultete v Ljubljani. Leta 1997 je bil izvoljen za izrednega člana SAZLL Po izvolitvi za izrednega člana SAZU je prof. dr, Matija Horvat nadaljeval svoje delo kot predsednik Republiškega razširjenega strokovnega kolegija za in- ten/i v no in argent no medicino ter kot vodja Centra za intenzivno interno medicino (do konca leta 2001), ko se je upokojil ter prejel naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Že drugič je bil izvoljen za predsednika Sveta za izobraževanje zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije. Zadnjih 30 let je usmerjal razvoj intenzivne interne medicine in sodeloval pri razvoju kardiologije v Kliničnem centru in v Sloveniji. Uvajal je številne nove metode diagnostike in zdravljenja hudo prizadetih bolnikov. Med temi metodami so: transezofagealna e lek t ro ka rd iogra fij a, i n t r a ka r-dialna elektrokardiografija s snemanjem potencialov Hiso-vega snopa, podprt krvni obtok (asistirana cirkulacija) z aortno balonsko črpalko, fibrinolitično zdravljenje akutnega miokardnega infarkta, he mod i na m sko nadzorovanje bolnikov z merjenjem centralnega venskega tlaka ter tlakov v pljučni cirkulaciji s Swan-Ganzovim katetrom. Bilje pobudnik neprekinjene obposteljne uporabe ehokardiografije v enotah za intenzivno medicino. V uporabo je uvedel številna nova zdravila ter nadzor zdravljenja pri hudo prizadetih bolnikih. Razvoj intenzivne medicine v Sloveniji je v veliki meri prav njegova zasluga. Posebno pozornost je pri pouku (študentov medicine, sekundarijev in spe cializantov različnih smeri) namenil Osnovnemu kliničnemu pregledu bolnika in analizi znakov, ki so odločilni za racionalno diagnostiko. Tako je številne generacije študentov medicine seznanjal s klinično diagnostiko krvnih obtočil ter študente medicine s pristopom k nezavestnemu bolniku ter bolniku v šoku. Horvat»va raziskovalna skupina je v zadnjih šestih letih opisala nenavadne in nevarne odzive na nekatera zdravila, ki se redno uporabljajo v medicini. Življenjsko nevarne motnje srčnega ritma in šok lahko nastanejo pri bolnikih z obstruktivno hipertrofično kardiomiopatijo, ko jih zdravimo z majhnimi, splošno priporočenimi odmerki disopiramida in metoprolola (Pernat, A., Pohar, B., Horvat, M.: Heart conduction disturbances and cardiovascular collapse, after disopyra-mide and low-dose metoprolol in patient with hypertrophic obstructive cardiomyo- pathy, ] Elect rocardiol 1997; 30 (4): 341-44). Opisali so razvoj kardiogenega šoka, ki se je pojavil po prvem in edinem peroralnem odmerku verapamils, zdravila, ki se na široko uporablja v kardiologiji. Pri nekaterih bolnikih gre za prirojeno motnjo v razgradnji zdravila, kar s trenutno priporočenimi ukrepi ne moremo ugoto viti in preprečiti (Štajer, D,, Bervar, M„ Horvat, M.: Cardiogenic shock following a sift^/c therapeutic oral dose of verapamil. Int j Clin Pract 2001; 55 (1): 69-70). Podobno veli a tudi za zdravilo i son ia z id, ki se na široko uporablja pri preprečevanju in zdravljenju tuberkuloze. Avtorji so opisali pojav epi le ptič nega statusa pri mladi bolnici, ki je zdravilo jemala v majhnem odmerku, preventivno zaradi pozitivnega kožnega testa in kontakta s tuberkulozo v družini (Martinjak - Dovšek, L, Gorjup, V., Horvat, M., Noč, M.: Acute isoniazid neurotoxicity without overdose. Grit Care Med 2000; 28: 567-68), Ugotovitve so bile dobro dokumentirane, objavljene so bile v priznanih mednarodnih revijah in bodo nedvomno vplivale na večjo previdnost pri uporabi teh zdravil. Pri akutnem srčnem popuščanju se zvišajo tlaki v pljučnih kapilarah in organizem odgovori z aktivacijo ne v ro endokrine ga sistema in večjim sproščanjem noradrenalina, angiotenzina, renina, aldosterona. Zdravila, ki znižujejo prekomerno zvišane tlake v pljučih, pa različno vplivajo na sproščanje teh hormonov. Nitroglicerol, kije sicer hemodinamskozelo učinkovit, manj vpliva na porast hormonov kol pa diuretik furosemid, ki počasneje normalizira moteno hemodina-miko [Pohar B, Horvat M,; Influence of hemodynamic changes on neuroendocrine response in acute heart failure. Int J Cardiol 1997; 60: 263-71). Bolniki z dokazano ali pa zelo verjetno koronarno boleznijo in bolečinami v prsih med mirovanjem (nestabilna angina pektoris) morajo biti sprejeti v bolnišnico zaradi opazovanja, dodatne diagnostike (predvsem koronarografije) in zdravljenja. Najučinkovitejše zdravljenje je največkrat mehanično odpiranje zaprte ali zožene koronarne arterije. Zaradi številnih diagnostičnih in terapevtskih ukrepov, ki terjajojo veliko časa, mnogo strokovnjakov, aparatur, zdravil in pripomočkov, je nujna natančna opredelitev prognoze. Ta potem narekuje vrsto in nujnost ukrepanja. Ob nekaterih že znanih prognostičnih kriterijih je Horvat s sodelavci ugotovil pomen hemodinamskih sprememb, ki se izrazijo med napadom bolečine v prsih. Visok sistolični arterijski tlak med pojavom bolečine je značilen za bolnike z dobro prognozo, ki verjetno ne bodo potrebovali agresivnih ukrepov pri zdravljenju. Nasprotno pa ni/ek arterijski tlak in tahikardija med napadom bolečin oznanjata veliko nevarnost za razvoj srčnega infarkta in nenadne smrti zaradi hude prizadetosti koronarnih arterij (Ploj, T., Bajnk, K,, Studen, P., Noč, M., Horvat, M.: Blood pressure and heart rate during an episode of unstable angina as predictors of in-hospttal outcome. Wien Klin Wochenschr 2Q02; 114{12): 443-47). Skupščina SAZU je prof. dr. Matijo Horvata 12.6. izvolila za rednega člana. Lidija Andolšekfems, lože Trontelj, Marjan Kordaš UROŠ SKALERlt Uro5 Skalerič se je rodil 9. aprila 1945 v Ljubljani. Maturo je opravil leta 1963. Vpisal se je na Odsek za stomatologijo Medicinske fakultete (MF) v Ljubljani in diplomiral 26.6.1968. Po opravljenem vojaškem roku, stažu in strokovnem izpitu je eno leto (1970-1971) delal na zasebni stomatološki kliniki v Palermu, Italija. V letu 1971-1972 je na Soli narodnega zdravja Andrija Stampar na Univerzi v Zagrebu obiskoval dvosemestrski podiplomski študij in si pridobil diplomo iz javnega zdravstva. Leta 1975 je dosegel stopnjo magistra, leta 1979 pa je na MF v Ljubljani doktoriral s temo Zobna sklenina - struktura in mehanizmi transporta molekul. Leta 1978 je postal specialist za zobne bolezni, ustne bolezni in parodontologi-jo. V letih 1980-1981 je bil štipendist Fullbrightovega sklada in gostujoči izredni profesor na oddelku za parodontologijo stomatološke fakultete univerze Emory v Atlanti, ZDA. V drugem daljšem izpopolnjevanju v obdobju 1987-1990 je bil Fullbrightov štipendist in gostujoči raziskovalec v laboratoriju za mikrobiologijo in imunologijo državnega inštituta za stomatološke raziskave (N1H) v Bethesdi, ZDA. Leta 1977 je bil izvoljen za asistenta na katedri za ustne bolezni in paro d ontologijo M F, nato pa na isti katedri leta 1985 za docenta, leta 1990 za izrednega profesorja in leta 1993 za rednega profesorja. Od leta 1983 vodi center za ustne bolezni in parodontologijo stomatološke klinike, od leta 1994 pa katedro za ustne bolezni in parodontologijo M F. Od leta 1997 je strokovni direktor Stomatološke klinike, od leta 1998 predstojnik odseka za stomatologijo MF in od leta 1995 prodekan M F. Leta 1987 je v okviru Stomatološke klinike in Inštituta Jožef Stefan ustanovil Center za stomatološke raziskave, ki ga vodi še danes. Leta 1997 ga je Ministrstvo za zdravje imenovalo za višjega zdravstvenega svetnika. Kot član raziskovalne skupine je dobil leta 1984 nagrado Sklada Borisa Kidriča. Leta 1997 mu je bil podeljen naziv ambasador znanosti Republike Slovenije. Istega leta je postal gostujoči profesor na Eastmanovem stomatološkem inštitutu univerze v Londonu, Za izredne prispevke v znanosti na področju parodontologije je bil v letu 2002 imenovan za častnega člana Ameriške akademije za parodontologijo. Znanstvenoraziskovalno delo: Obsežnost znanstvenoraziskovalnega dela dr. Uroša Skaleriča je razvidna iz njegove bibliografije. Objavil je 44 člankov v revijah, ki jih indeksira SCI, 106 člankov v domači strokovni literaturi in 39 člankov v zbornikih in knjigah mednarodnih kongresov. O svojem raziskovalnem delu je poročal na 24 vabljenih predavanjih na mednarodnih kongresih in tujih univerzah ter na 40 mednarodnih kongresih in konferencah, Odmevnost njegovega raziskovalnega dela se kaže s 372 citati v tuji strokovni periodiki. Za prikaz glavnih dosežkov dela dr. Skaleriča podajava v prilogi obširnejši izbor pomembnejših del. Tukaj pa bo v zgoščeni obliki podan vsebinski pregled njegovega celotnega dela. Raziskovalno delo dr. Uroša Skaleriča lahko razdelimo v tri glavne sklope: Raziskave trdih zobnih tkiv in obzobnih tkiv z metodami elektronske pararnagnet-ne resonance (EPR) in jedrske magnetne resonance (JMR). V tem sklopu je proučeval urejenost mikrokristalov hidroksi-apatita v vzorcih sklenine zob, ki so bili bodisi kariozni ali pa odporni proti zobni gnilobi. Ugotovil je, da so mikrokrista-li hidroksiapatita prostorsko bolj urejeni v skleni ni zob, ki so bili odporni proti zobni gnilobi. Z metodo EPR pa je tudi pokazal, da je v sklenini mlečnih zob urejenost mikrokristalov še manjša kot v kariozni h zobeh. Originalen pristop k raziskavam urejenosti mikrokristalov v zobni sklenini in prikaz njenega pomena za odpornost proti zobni gnilobi je bil objavljen v ugledni reviji Nature. Na področju obzobnih tkiv je uporabil metodo EPR za ugotavljanje prostorske razporeditve mikrokristalov v zobnem cementu. Z metodo JMR pa je kot prvi izvedel meritev relaksacijskega časa TI v dlesni in gingivalni tekočini. Dobljeni rezultati so omogočili izvedbo prvih magnetnoresonančnih slik obzobnih tkiv pri eksperimentalnih živalih, delo pa se nadaljuje z raziskavami v humani parodontologiji. Epidemiologija in etiopatogeneza parodontalne bolezni. V tem sklopu je dr, Uroš Skalerič v obdobju 1983-1987 ter ponovno po desetih letih proučil stanje obzobnih tkiv pri 1609 naključno izbranih prebivalcih Ljubljane. Obe raziskavi sta prvi verodostojni epidemiološki študiji o pojavnosti in razsežnosti parodontalne bolezni v Sloveniji, Rezultati so pokazali, da je parodontalna bolezen najbolj razširjena kronična bolezen prebivalcev Slovenije, saj ima vnetje obzobnih tkiv 98 % ljudi, pri 27 % prebivalstva pa ie bolezen napredovala do stopnje, ki ogroža obstoj zob in zahteva specialistično obravnavo. Dr. Skalerič je nadalje proučeval prisotnost in vpliv cisteinskih proteinaz in proteinaznih inhibitorjev v dlesni, gingivalni tekočini in serumu pacientov s parodontalno boleznijo. Raziskave so pokazale,dasemedrazvojernvnetjao bzo b n i h t ki v por uši prote olitično f a v notež-je, v krvi pacientov pa poveča koncentracija proteinaznih inhibitorjev. V okviru študija razvoja parodontalne bolezni je pokazal na prisotnost rastnega preobli- kovalnega faktorja p v vnetni dlesni, na porast njegove koncentracije v gingivalni tekočini ter na padec koncentracije tega pomembnega imunološkega dejavnika v serumu med razvojem vnetja obzobnih tkiv. Dr. Skalerič je tudi poka/al, da fibroblast dlesni ob stiku z mikroorganizmi sproščajo proste radikale kisika, ki sodelujejo pri razgradnji vezivnega tkiva dlesni. V novejših raziskavah pa je ugotavljal tudi prisotnost pro virusne DNA virusa HI V in virusne RNA virusa he-patitisa C v gingivalni tekočini pacientov, ki so zboleli za aidsom ali hepatitisom C, Ugotovitvi, da je provirusna HJV-1 DNA prisotna v gingivalni tekočini pri 49 odstotkih okuženih pacientov z virusom H1V in da je virusna RNA hepatitisa C v tej tekočini prisotna pri 59 odstotkih pacientov s hepatitisom C, sta pomembna prispevka k razumevanju vloge virusov pri razvoju parodontal ne bolezni, obenem pa kažeta na možnost, da je pri pacientih z aidsom ali hepatitisom C, ki imajo tudi znake parodontalne bolezni, mesto prenosa infekcije lahko gingivalna tekočina. Pomemben prispevek pri raziskavah aidsa je tudi njegovo delo o zavirajočem delovanju dipiridamola na didesoksinukleozide pri razmnoževanju virusa HI V v monocitih. RezultaLi tega dela so bili objavljeni v Proc Natl Acad Sci USA in so bili v svetovni literaturi citirani več kot petdesetkrat. Raziskave novih možnosti zdravljenja parodontalne bolezni. Dr. Skalerič je eden od pionirjev uporabe laserjev v zobozdravstvu. V seriji raziskav je prispeval k razvoju uporabe laserjev Er:YAG in Nd:YAG v klinični stomatološki praksi. V drugem sklopu iskanja novih možnosti zdravljenja obzobnih tkiv je najprej na modelu eksperimentalnega artritisa pri podganah pokazal na možnost učinkovitega zavre tj a vnetja sklepov z lokalnim dovajanjem antioksidantnih encimov. Rezultati teh raziskav so objavljeni v ugledni reviji lournal of Immunology. V nadaljevanju je iskal primerne načine za dovajanje liposomov, v katerih shrani te encime, v področje ustne sluznice. Prikazal je, da encima superoksid dismutaza in katalaza, na ta način aplicirana v subgingival no področje psov s p a rod ont it i som, privedeta do hitrejšega celjenja obzobnih tkiv in do hitTejše obnove razgrajene čeljustne kosti. Vzpodbudni rezultati tega novega pristopa za lokalno dovajanje zdravil v parodontologiji so v fazi začetka preizkušanja tudi pri ljudeh s paro-dontalno boleznijo. Dr. Skalerič opravlja pedagoško delo s področja ustnih bolezni in pa rod ontologije za študente stomatologije in medicine od leta 197?. Leta 19S3 si je pridobil diplomo »os nove visokošolske didaktike«. G d leta 1994 opravlja celotni opus predavanj iz ustnih bolezni in pa rod ontologije za študente stomatologije. Uvedel je seminar za special i za nt e in enosemestrski podiplomski študij iz parodontologije na M F. Leta 2000 je pri Zdravniški zbornici Slovenije pripravil program in koordiniral uvedbo samostojne specializacije iz parodontologije. Od leta 1999 je pred stavnik Slovenije v projektu DliNTED, katerega namen je harmonizacija študija stomatologije v evropskih državah. Pomembno je tudi kandidatovo mentorsko delo. saj je bil mentor sedmim študentom pri študentskih raziskovalnih delih za Prešernovo nagrado, petnajstim special iz a nt om pri izdelavi specialističnih nalog, devetim magistrom in trem doktorjem znanosti. V letih 1990-1992 in 1994-1995 je bil dr. Skalerič predsednik Izvršilnega odbora Kontinentalnega odseka Evrope pri Mednarodni zvezi za stomatološke raziskave, od 1992 do 1994 predsednik Komiteja za nove člane pri Mednarodni zvezi za stomatološke raziskave, od 1995 do 1997 predsednik Komiteja za pravila Mednarodne akademije za parodontologijo, od 2001 do 2003 predsednik Mednarodne akademije za parodontologijo, od 1987 do 1991 predsednik Sekcije za zobne bolezni, ustne bolezni in parodontologijo SZD. Od leta 1993 dalje je predsednik Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije, od leta 1998 predsednik Razširjenega strokovnega kolegija za stomatologijo, v letih 1999-2001 je bil član Zdravstvenega sveta Republike Slovenije, od leta 2002 dalje nacionalni koordinator za stomatologijo MŠZŠ in od leta 2003 član znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino MŠZŠ, Dr. Skalerič je organiziral 9 mednarodnih in 21 domačih konferenc in kongresov in je član uredniških odborov European lournal of Oral Sciences, Journal of the International Academy of Periodontology in Zobozdravstvenega vestni ka. Skupščina SAZU je prol. dr. Uroša Skaleriča 12.6, izvolila za izrednega Člana. Dušan Ferluga, SíJÍo Svetina FRANCSTRLE Franc Stric seje rodil 18. februarja 1949 v Ljubljani, Maturiral je leta 1967 in se vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1973. Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja je zaposlen od leta 1976, Leta 1981 je opravil specialistični izpit iz interne medicine, leta 1986 pa še iz infekcijskih bolezni. Stopnjo magistra je dosegel leta 1985. Dve leti kasneje je doktoriral s temo E Sekt roka rdiog ra fske spremembe pri bolnikih s klopnim m en i n go ence taliti som. 1987. in 1989. se je izpopolnjeval na Rush Presbyterian St, Lukes Medical Center in na Rush University v Chicagu. V naziv asistent je bil izvoljen leta 1986. Leta 1989 je postal docent, 1993, izredni profesor in 1996. redni profesor na Katedri za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Znanstvenoraziskovalno delo je razvidno iz bibliografije. Več kot 80 prispevkov je objavil v revijah, ki jih indeksira SCI. Odmevnost njegovega raziskovalnega dela osvetljujejo naslednji podatki: vseh citatov 562, indeks ciliranosti 67,13, največja citiranost posameznih člankov: 8 člankov citiranih 10 do 20-krat, 5 člankov citiranih 30 do 40-krat, en članek citiran 99-krat. Zaradi varčevanja s prostorom smo iz kandidatove bibliografije pripravili povzetek 12 najpomembnejših del in zaradi preglednosti na kratko opisali njihovo vsebino v prilogi. Dr. Strle je razis- kovalno delal na več področjih infektologije. Večina njegovih najpomembnejših raziskovalnih objav obravnava bolezni, ki jih prenašajo klopi, zlasti lymsko boreliozo, klopni me-ningoencefalitis in humano granulocitno erlihiozo. Zanimanje dr. Strleta za klopni men i ngoen cefalitis nakazuje izbira teme magistrske in doktorske naloge, potrjujejo pa kasnejše objave. Zanimivo je, da je čeprav je klopni meni ngoen cefalitis dobro poznan že več kot 50 let in da se dia- gnostični pristopi v zadnjih 15 letih niso bistveno spremenili - uspel s sodelavci odkriti in objaviti nova opažanja, kot npr. da je v zgodnjem obdobju klopnega meningoencefalitisa pogosto prisotna trombocitopenija in da se klopni meningoencefaiitis v otroški dobi loči od bolezni pri odraslih, ne le klinično, temveč tudi laboratorijsko. Najobsežnejši del raziskovalne dejavnosti dr. Strleta predstavlja lymska bore-lioza. I/vime ugotovitve, ki so bile objavljene v več kot 50 prispevkih v revijah, ki jih indeksira SCI, niso omejene le na področje klinike in mikrobiologije, marveč posegajo tudi v epidemiologijo in ekologijo. Nekatere ugotovitve, zlasti tiste na področju zdravljenja zgodnje oblike lymske borelioze, se že uporabljajo v vsakda nji klinični praksi. Dr, Strle je s sodelavci odkril eno od borelij, ki v Evropi povzroča lymsko boreliozo, in opisal bolezenske znake, ki jih okužba s to bakterijo povzroča. Zlasti v zadnjih letih proučuje tudi bolezni, ki jih povzročajo erli hije. Sodeloval je pri odkritju prvega primera humane granulocitne erlihioze v Evropi, pri opisu ugotovitev prve serije evropskih bolnikov s humano granulocitno erlihiozo, pri ocenjevanju poteka bolezni v Evropi in pri ugotavljanju prenosa povzročiteljev bolezni s klopi Ixodes ricinus. Pedagoško delo: Veselje za pedagoško delo se kaže v izvedbi predpisanih in neformalnih izobraževanj za študente medicine in stomatologije, sekunda rije, specializante, zdravnike raznih specialnosti in druge zdravstvene delavce kakor tudi v pripravi in izvedbi devetih in tek tol o ški h simpozijev Ler organizaciji dveh domačih in dveh mednarodnih konferenc o boleznih, ki jih prenašajo klopi. Dr, Strle je bil mentor pri 5 magistrskih nalogah in 4 doktoratih. Strokovno in organizacijsko delo: Dr. Strle je specialist internist in infektolog, znan predvsem kot strokovnjak za lymsko boreliozo oziroma /a bolezni, ki jih prenašajo klopi. Od leta 1998 je vodja raziskovalne dejavnosti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, od leta 1999 predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra Ljubljana, od leta 2002 dalje pa predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Od leta 1996 je predstavnik Slovenije pri European Union of Medical Specialists (UF.MS) za infekcijske bolezni, od leta 1998 pa predstavnik slovenskih infektologov in kliničnih mikrobiologov v European Society for Clinical Microbiology and Infectious Diseases. Je član uredniških odborov dveh mednarodnih znanstvenih revij (Journal of Spirochetal and Tick-bor ne Diseases, NJ, ZDA, ter Infection, München - Zürich). Kot recenzent sodeluje pri teh dveh in še pri dveh drugih tujih revijah (Wiener Klinische Wochenschrift ter Clinical Infectious Diseases). Bil je urednik devetih infektoloških simpozijev, dveh tematskih zbornikov m ene mednarodne monografije. Skupščina S AZU je prof. dr. Franca Strleta 12.6. izvolila za izrednega člana. Vtnko Dolenc, Marjan Kordaš, Janez Sketelj UMRLI ČLANI Andotšek ■ Jeras, Lidija, rojena 30, julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27, maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti. Andrič, Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Beograd. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953, Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Dopisni član od 10. marca 1977. Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v L jubljani, Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978. Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 12. maja 1988 do L aprila 1995 in tajnik L razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 28. februarja 1995. Balenovič, Krešimir, rojen 17, maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976, Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umri 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaaški unierzi A & M in njen zaslužni profesor. College Station, Tcxas. ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985, Bartoš, Milan, rojen 10, novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 17, oktobra 1958, Batis, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl L oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14, maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25. aprila 2002- Bedjanič, Mirko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20, marca 1975 do smrti. Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl ¡3, novembra 1997. D i reki o r Inštituta M a* a Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, Munchen, Nemčija. Dopisni član od 6, junija 1983. Belič, Aleksandar, rojen 2, avgusta 1876, umri 26, februarja 1960, dr, fil., profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu; predsednik Srbske akademije zna nosti in umetnosti. Dopisni član od 7, novembra 1947. Benae, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6, marca 1992, dr, arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Dopisni član od 23. marca 1978, Bcrkopec, Oton, rojen 6, decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil., vodja Bibliografije slavi k v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi. Dopisni član od 5, februarja 197], redni član od 24. aprila 1981. Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana, Redni član od 2, junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Bogdanovič, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Bole, |ože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog - malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10. marca 1977, redili član od 23, maja 1985. Boršnik, Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr, ti!., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, izredna članica od 10. marca 1977. Brajkovič, Vlad i slav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 24, aprila 1981, Bravničar, Matija, rojen 24. februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974. Brecelj, Bogdan, rojen 6, maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Breznik, Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27, aprila 1987, d t. fil., redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, Tedni član od 2. junija 1953. Broz- Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948. Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1967. Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22, septembra 1958, dr. fil., redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 2, junija 1953. Cigoj, Stojam rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni Član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Cilenšek, Johann, rojen 4, decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v VVeimarju, Nemčija. Dopisni član od 7, februarja 1967. Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2. septembra 1993, dr, fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31, januarja 1991. Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972. Čefešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969. Černigoj, Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17, novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981. Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976. Čubrilovič, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981, Dcanovk, Mirko, rojen 13, maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 21. marca 1974, Demus, Otto, rojen 4, novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 23, aprila 1987, Djordjevič, Jovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr. prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17. okEobra 1958, Djurdjev, Branislav, rojen 4, avgusta 1908, umrl 26. februar ja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1969. Djuričič, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961, Dolenc, Metod, Tojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28. januarja 1939 do smrti, Dolinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5, februarja 1970. Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24, decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu (Venezuela), Dopisni član od 10. marca 1977. Dyggve, Fjnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, častni dr., inž,, arhitekt in arheolog v Kobenhavnu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Finigar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, izredni član od 20, marca 1975, redni član od 23, marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 16, septembra 1980 do 31. maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25, januarja 1991, Finžgar, Pran Šaleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28, januarja 1939 do 30. septembra 1949. Fischer von, Kurt, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Ziirichu. Švica. Dopisni član od 29. marca 1979. Franchini, Aldo, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr. medicinskih znanosti, predstojnik 1 nštituta za sodno medicino v Genovi. Dopisni član od 29. marca 1979. F ränge S, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1983. Fučič, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Rijeka. Dopisni član od 18. maja 1989. Gaspari, iVlaksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13, marca 1972. Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fil, redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 25. marca 1976. Gerikovič, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Geyer Otto F, rojen 18. maja 1924, umrl 12, novembra 2002, redni profesor stra-tigrafije, paleontologije in p a leo ekologije na Univerzi v Stuttgart u. Dopisni član od 7. junija2001. Gligorič, Velibor, rojen 28. julija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd. Dopisni član od 7. februarja 1967. Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Goričar, Jože, rojen 20, januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr, prava, redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti. Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962. Grafenauer, Bogo, rojen 16. marca 1916. umrl 12, maja 1995, dr. filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil,, gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti. Grošelj, Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977. Gušic, Branimir, rojen 6, aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Dopisni Član od 3. julija 1964. (îyergyek, Ludvik, rojen 2. septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnih znanosti (Docteur en Sciences Appliquées), častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Iladži, Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na P rirodos lovno-mate matični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Hauptman, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dt. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na Univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 16, maja 1940. Hegedušič, Krsto, rojen 26, novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar mojster, Zagreb, Dopisni član od 20, marca 1975. Hieng, Andrej, rojen 17, februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana. Izredni član od 6, junija 1995. Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21, junija 1973, dr. fi bloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 17. aprila 1973. Ilešič, Svetozar, rojen 8, junija 1907, umrl 4, februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11, marca 1992, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981, Ivič, Pavle, rojen 1. decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949, Jakopič, Rihard, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. Jakopin, Franc, rojen 29. septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr, znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. lovčič, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med,, redni profesor za ortopedljo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 7. februarja 1967. Jurančič, |anko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15, decembra 1989, dr. flloloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984. Kalin, Boris, rojen 24, junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31, januarja 5985. Kamhič, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24, novembra 2001, dr, znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949. Ken k, Roman, rojen 25. novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjcv. Dopisni član od 6. junija 1983. Kermavner, Dušan, rojen 7, decembra !903, umrl 11. junija 1975, dr, prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971. Kidrič, Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11, aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949. Kidrič, France, rojen 23, marca 1880, umrl 11, aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7, oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1, julija 1942 načelnik fllozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti. Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl lL. januarja J975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v, d. tajnika razreda ¡¡a filološke in literarne vede od 7. februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti. Kochansk) - Dévidé, Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26. februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, Dopisna članica od 20. marca 1975, Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umri 30, septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo un ¡verze v Zagrebu, Dopisni član od 29. marca 1953. Koneski, Blaže, Tojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju, Dopisni član od 7. februarja 1968. Korošec, Viktor, rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr, prava, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956, Kiis, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949, Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor /a občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19, maja 1950 do 13. marca 1972. Kosmač, Ciril, rojen 28, septembra 1910, umrl 28. januarja 1980. književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961. Kostrenčič, Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19, maja 1976, dr, prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRI od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 2, junija 1953. Košir, Alija, rojen 6, aprila 1891, umrl 9, junija 1973, dr. med., redni profesor za histologiio in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 24. junija 1955. Kozak, [uš, rojen 26, junija 1892, umrl 29, avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra \ 961. Kozina, Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni pro-fesoT na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953. Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962. Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2, junija 1953. Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13, aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981, Kratochvil, Josef, rojen 6, januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5, februarja 1970. Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14, januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Za d ru i n stal ni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23. maja 1985, Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 17, oktobra 1958. Kreft, Bratko, rojen 11. februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književnik, teatre log, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961. Tajnik V, razreda SAZU od 26. novembra 1966 do 25, marca 1976, Podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992, Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU od 28- januarja 1939 do 11. julija 1942. Krklec, Gustav, rojen 23. junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb, Dopisni član od 7. februarja 1969, Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb, Dopisni član od 2. junija 1953, Kuhelj, Anton, rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Kumbatovič, Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8, avgusta 1989, dipl, inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, Izredni član ud 24, aprila 1981. redni član od 23. maja 1985. Kuret,Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991. Kušej, Gorazd, rojen 17. decembra 1907, umrl 9, decembra 1985, dr, prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980. Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr, prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7, oktobra 1938. Kühn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26- marca 1969, dr, fi]., redni profesor za paleontologijo in paleoblologtjo na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6, februarja 1965. Kyovsky, Rudi, rojen 17. avgusta 1906, umrl 5. januarja 2002, dr. prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28, avgusta 1960, skladatelj in mu-zikolog, Ljubljana. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30, septembra 1949 do smrti. Laroche, Emmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16, junija 1991, profesor za splošno lingvisliko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Lavrač, Ivan, rojen H. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na Fkonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987. Lavrič, Božidar, rojen 10, novembra 1899, umrl 15- novembra 1961, dr. med„ častni dr., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. Lavrtit, |anko, rojen 10, februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956. Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Logar, Janez, rojen 3, februarja 1908, umrl 9. novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Logar, Valentin, rojen 11, februarja 1916, umrl 24, decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981 Tajnik II. razreda SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979, Lorkovič, Zdravko, rojen 3, januarja 1900, umrl 11. novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 30. maja 1991, Lukič, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Dopisni član od 23. aprila 1987, l.ukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fit, redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940, Lunaček, Pavel, rojen 31, januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med , redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954. Makslmovič, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica. Dopisna članica od 7. februarja 1969. Matjašič, fanez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog. speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem institutu Jovana Hadii-ja ZRC SAZU- Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989 Melik, Anton, rojen L januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fiL, redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oklobra 1955 do smrti. Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6, avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija, Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979. Merhar, Boris, rojen l. maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976. redni član od 23. maja 1985. Miccvski, Kiril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko si S tematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995. Mihajlovič, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924, umrl 8. junija 1998, redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Beogradu, Dopisni član od 25. marca 1976. Mihelič, France, rojen 27, aprila 1907 v Virmašah pri Škofii Loki, umrl 1. avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965. Milčinski, |anez, rojen 3. maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Milčinski, Lev, rojen 23. junija 1916, umrl 14. marca 2001, dr. znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23, marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Mohorovičič. Andre, rojen 12. julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, Dopisni član od 6. junija 1983. Mole, Vojeslav, rojen 14. deccmbra 1886, umrl 5. decembra 1973, dr. fiL, redni profesor za srednjeveško umetnost na J age Ionski univerzi v Krakovu. Dopisni član od 22. dccembra 1961. Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11, februarja 1952, dr, fil., redni profesor za slovensko filolegijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940, Mušič, Marjan, rojen 16, novembra 1904, umrl 6, januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Nahtigal, Raiko, rojen 14. aprila 1877, umrl 29, marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Negovski, Vladimir A., rojen 19, marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija, Dopisni član od 6. junija 1983. Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzi-kologije na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti CSSR, Dopisni član od 7. novembra 1947. Neubauer, Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3, maja 1969> dr. med., redni profesor za ftiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961, Nitsch, Kazimierz, rojen I. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Dopisni član od 7. novembra 1947. Nougayrol, lean, rojen 14, februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Études v Parizu, Dopisni član od 7, februarja 1968. Novak, Franc, rojen 2. junija 1908, umrl 29. septembra 1999, dr, znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik VI. razreda SAZL' od 25, februarja 1976 do 27. maja 1992. Novak, Grga, rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr, til„ redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 22. decembra 1961. Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr. fil-, redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 3, julija 1964, Olszak, Wadaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10, decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Udine), Italija. Dopisni član od 29. marca 1979. Oil i T, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958. Panteieev, Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in pre vajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981. Paulin, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za flor isti ko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Pavlov, Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949. Pavšič, Vladimir - Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965. Persia ni nov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Dopisni član od 29. marca 1979. Peteri in, Anton, rojen 25- septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washing tonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Pilamic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Plečnik, Jože, rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Plemelj, Josip, rojen L decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr, fil„ častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, pri rod oslov ne in tehniške vede od 16, julija 1942 do 30, septembra 1949, Pogačnik, Jože, rojen 14. marca 1933, umrl 18. avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni Član od 27. maja 1997, Tajnik 11. razreda SAZU od 23. marca 1999 do smrti. Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12, maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30, septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU, Potrč, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni čJan od 6, junija 1983. Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo visoke tehniške šole v Ziirichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975, Dopisni član od 29. marca 1979, Pretnar, Stoja n, rojen 23. januarja 1909, umrl 1. marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24, aprila 1981, Rajičtč, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj, Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, ZR), Dopisni član od 20. marca 1975. Rakovcc, Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3, avgusta 1985, dr. flL, redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6, decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15. junija 1966 do 19. maja 1981. Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16. marca 1995, dr, filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, Dopisni član od 24. aprila 1981. Ramovš, Fran, rojen 14, septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr, flL, redni prolesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko-historične-ga razreda od 28. januarja 1939 do 31, januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19, maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik S AZU od 19 maja 1950 do smrti, Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU, Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti, Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschwe igu. Dopisni član od 3. julija 1964. Ravnikar, Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž, arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979. Rechinger, Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991. Regen, Ivan, rojen 9, decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in bioakustiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr. filoloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU. izredni član od 23. maja 1985. Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, NorveSka, Dopisni clan od 25, marca 1976. Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redili profesor za rea-nimatologijo in direktor Mednarodnega centra za rcanimatološke raziskave univerze v Pittsburghu, PA, ZDA. Dopisni clan od 6. junija 1983, Salopek, Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr, fii„ profesor Univerze v Zagrebu. Dopisni član od 7. februarja 1967, Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. fil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec, Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti, Savič, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972. Seidl Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl L decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. Sever, Savin, rojen 27. junija 1927, umrl 13. aprila 2003, univ. dipl. inž. arh., svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997. Sirotkovič, Jakov, rojen 7, novembra 1922, umrl 31. oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda / a ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979. Skok, Petar, rojen 1. marca 1881. umrl 3. februarja 1956, dr, fil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953. Sftidnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967. Sodnik - Zupane, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25, marca 1976, Sovrè, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl J. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987. Stankovič, Siniša, rojen 26, marca 1892, umrl 24, februarja 1974, dr. lil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953. Štele, France, rojen 21, februarja 1886, umri 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Stern, Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma-kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 21. marca 1974. Stevanovič, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rud a rs ko-geološke fakultete v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975. Stupica, Gabrijel, rojen 21, marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski sli kar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983, Szentagothai, Janos, rojen 31, oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994. redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti. Dopisni član od 24. aprila 1981. Saše!, Jaroslav, rojen 21, januarja 1924, umrl 25. marca 1988,dr. arheologije,znan stveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Izredni član od 23. maja 1985. Šidak, Jaroslav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodov ino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Dopisni član od 24, aprila 1981. Škerjant, Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji /.a glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Skerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovni) pravo na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 16. maja 1940. Škerlj, Stanko, rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fil,, redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti \ Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Šlebinger, (anko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr, fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Izredni član od 21. decembra 1946. Snuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. junija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Redili član od 2, oktobra 1956, Štampar, Andrija, rojen I, septembra 1888, umrl 26, junija 1958. dr. med., redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik IAZU, Dopisni član od 7, novembra 1947. Šuklje, Lujo, rojen 21, septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr. tehniških znanosti, redni protesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20, marca 1979. Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl i. marca 1979, redni profesor z.a genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2, junija 1953- Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949. Taylor, Alan fohn Pere i val, rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi vOxfordu. Dopisni član od 6. junija 1983. Tesniere, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Dopisni član od 2. junija 1953. Todorovlč, Kosta, rojen 5. julija 1887, umri 19. septembra 1975, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953, Tolstoj, Nikita lljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija, Dopisni član od 23. aprila 1987, Tomovič, Raj ko, rojen I, novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu. Dopisni član od 18. maja 1989. Trofenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Miinchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991. Trstetijak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr, teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6, junija 1983. Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23, maja 1985, Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fil., dr. teol„ redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od IL decembra 1937 do 4, januarja 1939. Redili član od 7. oktobra 1938 do 21, maja 1948; namestnik v nadzornem odboru akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948. posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Dopisni član od 7. novembra 1947, Vavpetič, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr. prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958. Veber, Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3, maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16, maja 1940 do 18, maja 1945, Odrekel se je članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996. Vidmar, Josip, rojen 14, oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976. Vidmar, Milan, rojen 22, junija 1885, umrl 9, oktobra 1962, dr, tehniških ved, častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani- Redni član od 16, maja 1940, načelnik matematično-prirodos-lovnega razreda od 10, oktobra 1940 do 16, junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27, junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti, Vilfan, Sergij, rojen 5, aprila 1919, umrl 16, marca 1996, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983. Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14, junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija 1983. Tajnik 111. razreda SAZU od 16, aprila 1992 do 7. maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra 1994 do 7. maja 1996 ter član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti. Volkov, Mstislav Vasiljevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in o rt o ped ij o N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968. Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953, Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986, dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981. \Vollman,frank rojen 5. maja 1888, umrl 9, maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969. VVraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umri 14. maja 1972, dr, naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem institutu fovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969, Zavada, Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga. Dopisni član od 29. marca 1979, Ziherl, Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 2U. marca 1975 do smrti, Zupančič, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil„ redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 23, julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodos-tovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25, julija 1945. Zwitter, Fran, rojen 24, oktobra 1905, umrl H. aprila 1988, dr, fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982. Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana, Redni član od 7. oktobra 1938. m v KURT VON FISCHER (1913-2003) Kuri von Fischer, zaslužni profesor Oddel ka za muzi kolegij o Univerze v Zürichu, je 27. novembra 2003 v devetdesetem letu sta rosi i umrl v roj si ne m Bernu. Z njim sta švicarska in hkrati svetovna muzikologija izgubili enega vodilnih strokovnjakov, pedagoga in raziskovalca širokih obzorij in človeka, vedno pripravljenega pomagati in svetovati. Njegove iniciative niso ostajale zaprte znotraj »razvitega« zahodnega sveta, temveč je njegova prodornost že v času železne zavese segla tudi na vzhod. Poleg tega, da je že v poznih sedemdesetih letih postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se je vedno zavzemal za razvoj stroke v deželah z manjšimi možnostmi in je v tem smislu po upokojitvi svoje osebne muzikološke knjige podaril knjižnici v Poznanu na Poljskem. Rodil se je v Bernu, 25. aprila teta 1913. V letih pred drugo svetovno vojno je študira! klavir na bernskem kon serva toriju pri prof, F. J, Hirtu. Po diplomi je poučeval klavir in se pozneje izpopolnjeval pri C, Marebu v Zürichu. Muzikologijo je študiral na Bernski univerzi pri Eakrat gostujočih profesorjih E. Kurlhu in VV, Gurlittu. I.eta 1938 je doktorira! iz Griegove harmonije, Habilitiral se je s študijo o ohliki in motiviki v Beethovnovih instrumentalnih deiih leta 1948. Do 1957 je poučeval na bernski univerzi, od tega leta dalje pa je bil imenovan za predstojnika muzi kolo ške katedre na Univerzi v Zürichu, kjer je predaval do upokojitve leta 1979. Kurt von Fischer je bil gostujoči profesor na univerzi v Baslu (1956/67), na univerzi Illinois v Urbani (1967), na City University v New Yorku (1987) ter na številnih drugih ameriških m avstralskih univerzah. V letih 1967-1972 je vodil Mednarodno muzikološko društvo (izvoljen je bi! prav na generalni skupščini na 10, kongresu društva, ki ga je v Ljubljani septembra 1967 organiziral akademik prof. dr, Dragotin Cvetko) in bil od 1979 do 1989 predsednik in nato častni predsednik njegovega odseka za popis glasbenih virov (Repertoire International des Sources Musicales), l.eta 1968 je skupaj zLudwigom Finscherjem postal urednik zbranih del skladatelja Paula Hindemilha in 1974 glavni urednik serije polifone glasbe 14. stoletja pri založbi LOiseau-Lyre. Bil je tudi dopisni in pozneje častni član Britanske akademije (1975, 1982) ter Ameriškega muzikološkega društva (1980, 1987). Bogata bibliografska zapuščina Kurta von Fischerja kaže njegovo vsestransko muzikološko zanimanje, od začetnega ukvarjanja z glasbo 19. stoletja oz. Gri egovo harmonijo v letih pred 1938 postopno nazaj v starejša obdobja, za katerih zgodovino glasbene umetnosti je prispeval temeljno delo o Beethovnovih instrumentalnih delih (1948 in ponatis 1972). Zadnje delo je še za njegovega življenja postalo predmet sekundarnih muzikoloških razprav (I. I.iebermann, Some Representative WprAi from Beethoven's Early Period Analysed in the Light of the Theories of Ernst Kurth and Kurt von Fischer, disertacija, Univ. v Columbiji, 1968). Do leta 1956 se je lotil še raziskav glasbe C. Ph. E, Bacha in se začel ukvarjati z glasbo italijanskega 14. in 15. stoletja, na področju katere je njegov znanstveni prispevek morda najvidnejši. Poleg monografskega dela Studien zur italienischen Musik des Trecento und frühen Quattrocento (Bern, 1956) in soavtorstva dveh zvezkov popisa Handschriften mit mehrstimmiger Musik des 14., 15. und 16. Jahrhunderts (RISM, 1972) je na to temo ves čas svojega aktivnega življenja objavil Se vrsto člankov v najvidnejših muzikoloških revijah. Ob svojih bibliografskih, filoloških in kodikoloških študijah je Kurt von Fischer objavil številne znanstveno-kritič-ne izdaje glasbenih del, ne samo del najstarejših obdobij, temveč tudi na primer zvezek Mozartovih klavirskih variacij, H indem it h ova klavirska dela, predvsem pa del pasijonskega repertoarja, ki ga je privlačil vse do zadnjih let. Pasijonu je posvečena tudi njegova zadnja knjiga Die Passion: Musik zwischen Kunst und Kirche (Kassel, 1997), k i predstavlja vrhunec njegovega muzikološkega in teološko-glasbenega mišljenja. Kurt von Fischer je bil leta 1979 izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti zaradi svoje posebne naklonjenosti razvoju muzi-kologije v tedanji zvezni republiki Sloveniji. Bil je pobudnik prvega sodelovanja slovenskih muzi kol o gov v mednarodnem projektu popisov glasbene literature (RISM), ki še danes uspešno poteka. Bil je tudi sodelavec osrednje slovenske strokovne revije Muzikološki zbornik in večkratni gost in predavatelj na Oddelku za muzikologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru specialnih predavanj in seminarjev je takratnim študentom razkrival svoje metodološke pristope v obravnavi glasbenozgodovinskih problemov, kar je spodbudno vplivalo na razvoj stroke v Sloveniji. M a čast prof. von Fischer ju so izšle tri jubilejne publikacije: ob njegovi šestdeset letnici sta H. H. Eggebrecht in M, Lütolf urediia zbornik Studien zur Tradition in der Musik: Kurt von Fischer zum 60. Geburtstag (München, 1973), ob njegovi sedemdesetletnici je izšla njemu posvečena številka švicarskega muzikološkega letopisa za leto 1983 in za osemdeseti rojstni dan še en jubilejni zbornik Aufsätze zur Musik: aus Anlass des SO. Geburtstag von Kurt von Fischer (Zürich, 1993). S Kurtom von Fischerjem je svetovna muzikologija izgubili še eno izmed zadnjih velikih muzikoloških imen prejšnjega stoletja. Metoda Kokole IVO FRANGEŠ (1920-2003) Hrvaški literarni znanstvenik, romanist in kroatist Frangeš je od začetka do konca žjvel razgibano, skoraj vznemirljivo življenje. Rojen v Trstu 15. aprila 1920, po lastni izjavi v »slovenski delavski družini«, je otroštvo preživel v Sloveniji, potem se je s starši selil in bival v raznih mestih nekdanje Jugoslavije, v Sarajevu in Beogradu, dokler se ni ustalil v Zagrebu, Začel je študirati pravo, nato se je prepisal na romanistiko in jo dovršil ob študiju južnoslovanskih književnosti, tudi doktoriral ie iz primerjalne tematike. Postal je asistent in docent za italijansko - književnost na univerzi v Zagrebu, a je ves čas ohranjal tesno zvezo s kulturo in književnostjo južnoslovanskih narodov Tako mu ni bilo težko leta 1956 naslediti Antuna Barca in začeti na zagrebški univerzi predavati novejšo zgodovino hrvaške književnosti, Tu se začenja njegova nadpo prečno uspešna strokovna kariera: občasna in gostujoča predavanja na uglednih evropskih univerzah, članstvo v jugoslovanski, pozneje Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti, dopisno članstvo v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter nekaterih drugih akademijah znanosti in znanstvenih združenjih, nacionalne in mednarodne nagrade (Nazorjeva, Vi-jesnikova, HerderjevaJ, funkcije v Zvezi jugoslovanskih književnikov in drugo, Predvsem pa se je Frangeš uveljavil s svojim znansLvenim delom, s preučevanjem hrvaških pesnikov in pisateljev 19, in 20. stoletja, Vodilne literarne osebnosti tega obdobja je razložil na moderen način - Ivana Mažuraniča, Anteja Kovačiča, S. S. Kranjčeviča, A. G. Matoša, Vladimira Vidriča, Miroslava Krležo - in bistveno prevrednotil novejšo hrvaško književnost. Krono teh prizadevanj in njegovo vrhunsko uveljavitev predstavlja vsekakor Po vjjest hrvatske književnosti (1987), ki je v dopolnjeni obliki izšla šc v nemščini Geschichte der kroatischen Literatur (1995), Visoki cilj je Frangeš lahko uresničil zato, ker je zapustil tradicionalno pozitivi-stično obravnavanje besedne umetnosti in se odprl sodobnim tokovom literarne vede v Evropi po drugi svetovni vojni, Skupaj s Skrebom, Flakerjem in našim Petretom je ustanovil časopis za znanost o književnosti Umjetnost riječi (1957), nekaj let zatem je bil tudi pobudnik za nastanek časopisa za zgodovino hrvaške književnosti Croatica (1970) in njegov urednik. Frangeš je bil kot poznavalec Cro-ceja in Spitzeria eden najizrazitejših predstavnikov metode interpretacije in tako imenovanega notranjega pristopa, ki mu je omogočil popolnoma nov pogled na hrvaško literarno umetnost. Frangeševi stiki s slovenistiko in našo slav is t i ko so bili ves čas plodni. Skrbel je tudi za ustrezno mesto in razvoj slovenj stike v Zagrebu, Prav tako je dal pobudo za predavanja iz slovenske književnosti v Interuniverzitetnim centru zagrebške univerze v Dubrovniku, V okviru tega podiplomskega študija zgodovine in teorije književnosti so nastopali slovenski literarni zgodovinarji vseh generacij. Zlasti opazno naklonjenost do naše kulture in književnosti je Frangeš pokazal v devetdesetih letih, ko je pripravil bibliofilsko dvojezično izdajo mladostne zgodbe djačke pričice Avgusta Šenoe, Nagelj s pesnikovega groba (1997) in skupaj z Jože-tom Pogačnikom objavil interpretacijo pripovedi. Skupno manifestacijo slovenske in hrvaške literarne vede s poudarkom na Šenoi in Prešernu je bilo razumeti kot pobudo za nadaljevanje in širjenje sodelovanja med Slovensko in Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti. Frangešova smrt 29. decembra 2003 je hudo prizadela vse, ki smo ga osebno poznali ali z njim strokovno sodelovali. Ne bo samo njegovo znanstveno delo kljubovalo času, tudi Frangeš kot osebnost, kot izvrsten predavatelj, kot samozavesten in duhovit sogovornik bo ostal v zavesti njegovih prijateljev in znancev. France Rernik LUDVIK GYfcRGY£K (1922-2003) 22. decembra 2003 je po daljši bolezni umrl akademik Ludvik Gyergyek, eden najuglednejših znanstvenikov na področju sistemskih ved, kibemetike in elektronike. Akademik Gyergyek se je rodil leta 1922 v Vidoncih v Prekmurju, Maturiral je leta 1943 na gimnaziji v Murski Soboti. Na univerzi v Budimpešti je študiral matematiko in fiziko, po koncu vojne pa je začel študirati elektrotehniko v Ljubljani, kjer je leta 1950 diplomiral. Sočasno je študiral tudi matematiko na naravoslovni fakulteti v Ljubljani. Svojo pedagoško in raziskovalno pot, ki ji je sledil vse življenje, je pričel leta 1951 kot asistent Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, Januarja leta 1957 je doktoriral na univerzi v Bruslju. Leta 1960 je postal docent, leta 1962 izredni profesor in leta 1967 redni pro fesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dvajset let je bil predstojnik Katedre za sisteme, avtomatiko in kibernetiko, vse od njenega začetka, kot nien ustanovitelj. Po upokojitvi ga je leta 1993 Univerza v Ljubljani izvolila za zaslužnega profesorja. Akademik Gyergvek je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU leta 1981, v času ko je bila tehnika na SAZU zastopana samo s tremi člani. Redni član je postal leta 198". V SAZU je bil izvoljen zaradi svojih izjemnih in odmevnih dosežkov na takral najbolj aktualnih področjih elektrotehnike. Obravnaval je izjemno širok spekter problemov, ki sodijo v področje sistemskih ved in elektrotehniko in pri tem opravil pionirsko delo pri nas. Sprva je gojil predvsem teorijo električnih filtrov in električnih vezij. Kasneje je posegel v avtomatiko, kibernetiko in teorijo o informacijah, nato pa se je posveLil zlasti sistemskim vedam in umetni inteligenci. S področja komunikacij je izviren njegov prispevek za primerjanje modulacij, ki je zasnovan na kapaciteti komunikacijskega kanala, S področja avtomatskih regulacij je predložil novo metodologijo obravnave adaptivnih sistemov glede na stabilnost njihovega delovanja ob prisotnosti motenja. Zasnoval je in obdelal izviren postopek sinteze optimalnega samodejno prilagodljivega sprejemnika dvojiških signalov, motenega z belim šumom. Do pomembnih rezultatov je prišel tudi na področju govornih informacij. Ukvarjal se je z matematično lingvistiko in posebej s statistično informacijsko obdelavo slovenščine. Tehten je njegov prispevek Naravni jeziki kot uspešne kode, kjer je potrdil domnevo, da se naravni jeziki obnašajo kot uspešne binarne kode. Velik del znanstvene dejavnosti je posvetil razpoznavanju vzorcev, kot sonpr. pisane in tiskane črke in prstni odtisi. Poleg tega je obravnaval še problematika izločanja različnih motenj, Izviren je njegov prispevek, ki obravnava kodiranje vzorcev za razpoznavalne sisteme, ki ob enaki verjetnosti pravilnega (ali napačnega) razpoznavanja občutno zmanjša število podatkov, ki ponazarjajo vzorec. Na področju medicinske diagnostike je pomemben njegov prispevek k računalniški diagnozi elektrokardiogramov. Razvil je več metod za razpoznavanje značilnih točk elek-trokardiograma. Študiral in obdelal je različne postopke za računanje diagnostičnih parametrov. Posebno skrb je posvetil preučevanju prostorskih parametrov komplesa QRS v zvezi z diagnozo hipertrofije levega prekata, izločanju motenj in drugim perečim problemom. Pomembni so njegovi prispevki k poznavanju nev-rofizioloških mehanizmov živčno-mišičnega sistema, kjer je z vpeljavo frekvenčne analize elektromiografskih signalov in z naključno stimulacijo fleksijskega odziva obogatil poznavanje mehanizma habituacije. VLjubljaniind rugje je med drugim predaval predmete teorija vezij, teorija informacij in statistične metode, teorija prenašanja podatkov, tele mehanika, teorija o sistemih, umetna inteligenca, naključni sistemi in še kaj. Leta 1960 se je po njegovi zaslugi začel na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani dodiplomski študij avtomatike kot prvi redni študij te vrste v tedanji Jugoslaviji in med prvimi v Evropi. Pisal je učbenike, urejal revijo Avtomatika, raziskoval in vodil raziskovalno delo drugih. Njegova dejavnost je bila za takratni čas neobičajno bogato usmerjena v mednarodni prostor. Njegova bibliografija je impresivna, izjemno je tudi število študentov, ki jim je bil mentor. Vodil je preko 200 diplomantov na dodiplomskem in preko 90 na podiplomskem študiju ter 52 doktorantov, nekateri med njimi so bili tudi a tujine, V obrazložitvi njegove izvolitve v SAZU je bilo leta 1981 napisano: »Če se danes Slovenija razmeroma uspešno vključuje v svetovni razvoj elektronike, predvsem računalništva in informatike, gre zasluga dobro in sodobno izobraženim inženirjem, ki so skoraj vsi Gycrgyekovi učenci. S svojo široko razgledanostjo in izostrenim občutkom za razvojne smeri je prinesel v našo elektroniko številna nova področja, jih gojil ter prilagajal našim potrebam,« Akademik Gyergyek je vzorno skrbel za slovenski jezik. Ko je v naši elektrotehniki odpiral nova področja, je poskrbel tudi za ustrezno slovensko terminologijo. Za svoje izjemne dosežke je akademik Gyergyek dobil številne nagrade doma in v svetu, med njimi dvakrat nagrado Sklada Borisa Kidriča (1965 in 1981), nagrado istega sklada za isfume in tehnične izboljšave (1984) in Kidričevo nagrado za življenjsko delo (1987), Častni doktorat sta mu podelili Tehnična univerza v Budimpešti (1982) in Univerza v Mariboru (1985), Odlikovan je bil s plaketo Universite Libre de Bruxelles (1981), z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki (1979) in z redom dela z rdečo zastavo (1990). Bil je zaslužni član Društva visokošolskih pedagoških in znanstvenih delavcev Univerze v Mariboru, zaslužni član Društva profesorjev in drugih znanstvenih delavcev Univerze v Ljubljani in »senior member« IEEE v New Vorku. Akademika Gyergveka se bomo na SAZU spominjali kot mirnega in s krono nega kolega. Redko je posegal v razprave, nikoli ni vsiljeval svojih pogledov, njegova mnenja pa so bila vedno tehtna in upoštevana. Vsi, ki smo ga poznali, smo ga cenili zaradi človeške topline, nesebičnosti in resnega odnosa do dela. Izgubili smo izjemnega znanstvenika in spoštovanega učitelja, predvsem pa človeka dobrega srca in velike intelektualne širine. Dragega prijatelja in cenjenega kolega bomo ohranili v trajnem spominu. Peter pa j far KREŠIMIR BALENOVIČ (1914-2003) V Zagrebu je 25, lebruarja 2003 preminul akademik K res i mir Balenovič, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnost i (od 1958 dopisni, od 1975 redni) in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od 25. marca 1976, upokojeni redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih spojin Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Akademik Balenovič se je rodil v Zagrebu 17 maja 1914, kjer je končal osnovno in srednjo šolo ter diplomiral leta 1937 iz kemije na Filozofski fakulteti, l eta 1939 je doktoriral na Univerzi v Zagrebu na temelju disertacije z naslovom Prispevek h kemiji elemi smolnih kislin. Kot postdoktorand se je izpopolnjeval pri Nobelovih nagrajencih Albertu Szent-Gydrgyju (1942-1943) in pri Vladimirju Prelogu (1949-1950). Leta 1945 je postal izredni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za farmacijo v Zagrebu, leto kasneje je prešel na Oddelek za kemijo Fakultete za znano sti in matematiko in tam postal leta 1952 redni profesor. V letih 1968 in 1969 je bil gostujoči profesor na ETH v Zurichu. Opravljal je tudi funkcije predstojnika laboratorija za organsko kemijo in biokemijo in dekana Fakultete za znanosti in matematiko (1958-1959). Poleg več odlikovanj in nagrad je prejel leta 1985 državno nagrado za življenjsko delo, po osamosvojitvi Hrvaške pa je postal eden od šestih podpredsednikov. Akademik Balenovič je bil tudi eden od ustanoviteljev Inštituta Rudjer Bo-škovič, štiri leta (1954-1958) je bil tam načelnik oddelka za kemijo in biokemijo ter član sveta inštituta. Bil je član uredniškega odbora znanstvenih časopisov Croatica Chemica Acta (od leta 1946 je bil član takratnega znanstvenega časopisa Arhiv za kemiju, ki se je tudi na njegovo pobudo leta 1955 preimenoval v Croa- tka Chemka Acta) in Tetrahe-cirari. Bil je tudi podpredsednik (1958-1959) in predsednik (1956-1957) Hrvaškega kemijskega društva. Rezultati njegovih raziskav s področja kemije naravnih organskih spojin, kot so aminokisline, organske žve plo in selen vsebujoče spojine, poliketoni in alkaloidi so bili objavljeni v številnih člankih. Njegove raziskave so obsegale tudi sintezne spojine in ugotavljanje njihovih struktur. Od aminokislin je raziskoval predvsem ji-aminokisline v odnosu na konfiguracije a aminokislin, dobljene rezultate je uporabil za razlago stereokemije alkaloidov. Ker so medtem drugi ugotovili, da vsebujejo mnogi antibiotiki ^-aminokisline, so Balenovičeve raziskave veliko prispevale k ugotavljanju strukture teh pomembnih naravnih spojin. Iz raziskav aminokislin je razvil stereokemijo sultbksidov. Na tem področju so bili najpomembnejši rezultati asimetrična sinteza sulfoksidov iz sulfidov z različnimi optično aktivnimi peroksikislinami z znano konfiguracijo, Tz omenjenih raziskav seje razvilo novo področje kemije geminalnih sulfoksidov. Logično podaljšanje teh raziskav je bilo delo na področju selen oksidov, ki so selektivni oksidanti. Raziskave sulfoksidov so privedle do takrat edine stereospecifične sinteze rastlinskega antibiotika sulfora-fena, uspela pa je tudi preprosta in učinkovita sinteza adrenokroma. Akademika Balenoviča sem srečal kmalu na začetku svoje kariere na simpozijih, ki jih je organiziralo Hrvaško kemijsko društvo, večkrat sem bil na obisku na njegovem inštitutu, kamor me je nekajkrat povabil, da predavam. Tudi on je večkrat predaval v Ljubljani na podiplomskem študiju. Imel je izredno izostren čut za kemijska vprašanja, bil je široko razgledan na področju kemije na sploh, se posebej pa je vedel ogromno podatkov s področja organske kemije. Njegova dela se odlikujejo po globini zasnove in skladnosti izvedbe Zaradi tega so njegovi dosežki tudi zaTadi široke uporabnosti sintez organskih spojin in biogenetske poti našli vidno mesto v številnih monografi jah in priročnikih. Srečanja z njim, tudi v Švici, kamor je večkrat prihajal bodisi na ETH k Prelogu ali na stereokemično konferenco na Biirgenstock nad Viermldstatterskim jezerom, so bila polna zanimivih razprav. HrvaŠka kemija je s smrtjo uglednega znanstvenika izgubila človeka, ki je za Prelogom v Zagrebu dvignil organsko kemijo na zavidljivo raven z mednarodno odmevnostjo. Miha Tišlcr SAVIN SEVER (1927-2003) Arhitekt Savin Sever je bil izvoljen za izrednega člana SAZU 27. maja 1997, umrl je 22. aprila 2003, ravno ko je bila pripravljena utemeljitev za njegovo izvolitev ze rednega člana Od svojega sprejema v Akademijo je kljub upokolitvi dejavno načrtoval in se vzporedno posvečal specifičnim arhitekturnim problemom, ki so bili povezani s perečimi problemi varovanja in vzdrževanja dediščine sodobne arhitekture, saj sta prav devaslacija in popolno uničenje tudi nekaj njegovih visoko ovrednotenih objektov sprožila ta vprašanja in jih kot urgentna zastavila konservatorski in arhitekturni stroki, Tako se je Sever nadvse angažirano lotil prenove ogrožene zunanjščine svoje stolpnice Astra, jo inovativno regeneriral in s tem metodološko daljnosežno nakazal relativnost sodobnih tehnoloških gradbeniških prijemov. Ob teh, lahko jih poimenujjemo kar restavratorska raziskovanja, se je prav tako v zvezi s svojimi objekti lotil tudi programske prenove in z njo uspešno dokazoval relevantnost dejavne udeleženosti ustvarjalnih arhitektov pri iskanju ustreznih in obetavnih odgovorov na spomeniškovarstvena vprašanja, ki jih zastavlja dediščina arhitekturnega modernizma. Zgodovinska razstava Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, postavljena 2001 v Ljubljani, nasicdnje leto še v Mariboru in Sarajevu, je postavila več Se verievih najzgovornejših stvaritev v ospredje, ki skupaj z drugimi dosežki nekaj izbranih arhitekturnih ustvarjalcev reprezentirajo kakovostni vrh slovenskega arhitekturnega razvoja v drugi polovici preteklega stoletja. S, Bernik, avtor omenjene razstave, je to pomenljivo vlogo arhitekta Savina Severja poudari! tudi v knjigi Umetnost »a Slovenskem (1998, Mladinska knjiga, Ljubljana), Podoben antološki y.načaj ima tudi obravnava Severjevih ključnih arhitektur v izrazito selektivnem vodniku 20. stoletje: arhitektura od modeme do sodobne (2001, Zavod ^a varstvo kulturne dediščine) in v Arhitekturnem vodniku po Ljubljani (2002. Rokus, Ljubljana), Kar sedem Severjevih stavb je uvrščenih in obdelanih v raziskavi Evidenca in valorizacija objektov slovenske modeme arhitekture med leti 1945-70 [1999/2000, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana). Ta izjemni interes umetnostne in arhitekturne zgodovine za ustvarjalno delo arhitekta Savina Severja potrjuje njegovo soustvarjal no vlogo in artikuliran vpis v razvoj slovenske sodobne arhitekture. Izkazalo se je, da je Ludi ustvarjalec, 2a čigar dosežke se zanimajo že mladi raz- iskovalci. O tem nas zgovorno prepriča na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani pred kratkim uspešno opravljena poglobljena diplomska naloga M, Dolenec, ki je bila pravkar objavljena kot monografija z naslovom Savjm Sever arhitekt (.2003, Niut, Ljubljana). Omenjeni pregledi kažejo nesporno priznanje umetno s t-nozgodovinske in arhitekturne stroke ter javnosti Severjevi vrhunski arhitekturni ustvarjalnosti in prepričljivo aktualizacijo pomena njene nadvse zgovorne in pomenljive sporočilnosti, Ne pozabimo: ob številnih uresničenih (in porušenih) pomembnih stavbah in velikem številu izjemnih zasnov, ki so ostale zgolj upodobljene v načrtih, je bil arhitekt Savin Sever ustvarjelec naslednjih ikon slovenske arhitekture druge polovice dvajsetega stoletja: atrijske hiše za Bežigradom (Ljubljana, 1963-1979), Učne delavnice za gluho mladino (Ljubljana, 1962-L963J, Tiskarna Mladinska knjiga (Ljubljana, 1963-1968, 1982-1986), poslovno-trgovski kompleks Astra (Ljubljana, 1963-1972), Tehnični center AMZS (Ljubljana, 1967-1968, 1980-1981, veleblagovnica Merkur (1968-1970), garažna hiša na Ambroževem trgu (Ljubljana, 1969), por talni objekt predora Karavanke (Jesenice, 1983-1991). Milan Mihelič LIDIJA ANDOLŠEK - (ERAS (1929-2003) Lidija Andolšek - Jeras je bila rojena 30. julija 1929 v Grosuplju. Po maturi v Ljubljani se je leta 1948 vpisala na Medicinsko fakulteto ter bila marca 1955 promovirana za doktorja medicine. Po opravljenem dvoletnem stažu je začela s specializacijo iz ginekologije in porodništva sprva v bolnišnici Koper ter končno na Kliniki za ginekologijo in porodništvo, kjer ie k ta 1961 opravila tudi specialistični izpit. Istega leta je postala vodja oddelka, ki ga ie v sklopu te klinike ustanovil Republiški sekretariat za zdravstvo. Namen tega oddelka je bil proučevanje splava in ko nt recepcije. V naslednjih letih se je ta oddelek razvijal, se leta 1967 tudi formalno konstituiral kol Inštitut za načrtovanje družine in leta 1972 postal Center Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za klinične raziskave reprodukcije človeka, Vodila ga je do leta 1979, ko je poslala direktorica Univerzitetne ginekološke klinike, ki jo je vodila do leta 1978. V začetku seje usmerila na raziskovanje problemov plodnosti in sterilnosti, načrtovanje družine, kontracepcije, sterilizacije in splava, v zadnjih letih pa raziskovanju zdravstvenega varstva žensk. Izpopolnjevanje: Anglija (1960), Poljska (1961), ZDA (1964), Sovjetska zveza (1967). Bila je članica ekspertnih skupin WHO Streering Committee of Abortion Task Force (1972-1976), Steering Committee on Prostaglandins (1972-1979), Svetovalne skupine generalnega direktorja SZO za raziskave in razvoj na področju humane reprodukcije (1972-1976), International Parenthood Planned Federation (1PPF, 1968-1975) ter Svetovalne skupine International Medical Advisory Panel (IMAP, 1979-1985). Leta 197Ije postala doktorica znanosti, leta 1972 je bila izvoljena za izredno in leta 1978 za redno profesorico za ginekologijo in porodništvo, v letih ¡985-1987 je bila prodekanica in od 1987 do 1991 dekanica Medicinske fakultete. 1987 je bila izvoljena za izredno (dopisno), leta 1993 pa za redno članico SAZU, od leta 1992 do 1999 je bila tajnica razreda za medicinske vede SAZU, od 1999 do 2002 glavna tajnica SAZU ter od 2002 do 2003 članica predsedstva SAZU, 1994 je bila izvoljena za članico Evropske akademije znanosti in umetnosti. Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani pa je postala leta 1997, Prejela je številne nagrade in odlikovanja: nagrado mesta Ljubljane (1976), nagrado Sklada Borisa Kidriča (1983) in državno nagrado za raziskovalno delo (1995), red dela z zlatim vencem (1981), častni srebrni znak Republike Slovenije (1996), priznanje Svetovnega združenja za ginekologijo in porodništvo (2000), prejela je naziv humanist leta (1989) in ambasadorka Republike Slovenije v znanosti (1992), bila je tudi častna članica britanskega društva za ginekologijo in porodništvo (1991), zaslužna članica Združenja ginekologov in porodničarjev SZD (1996), častna članica ameriškega združenja ginekologov in porodničarjev (1998) ter častna meščanka mesta Ljubljane (2000). Bila je mentorica enajstim magistrantom in petim doktorantom. Njeno raziskovalno delo zajema več področij, in sicer: - intrauterine kontracepcijo, kjer je sama in s sod elavei (v k 1 i n ič no - epidem io lo š k i h raziskavah) pri 10.000 ženskah spremljala in nadzorovala sprejemljivost, varnost in uspešnost več kot 20 razhčnih intrauterinih vložkov (I U D) prve, druge in tretje generacije; - hormonsko kontracepcijo, pri kateri je s sodclavci ugotavljala, kako se pojavlja rak materničnega vratu, kakšen je vpliv te kontracepcije na krvna obtočila ter na vnetje rodil; - laktacijsko amenorejo in ugotovila, da je treba s kontracepcijo začeti po prenehanju dojenja ne glede na čas od poroda; - tehnologijo umetne prek iti itve nosečnosti, znana kot Ljubljana abortion study, kot pregled kirurških metod, njihovih komplikacij ter morebitno posledično neplodnost ter končno kirurške metode - postopke s prost aglandini in an ti progestin!; - reproduktivno tehnologijo, zdravljenje žensk s hirsutizmom ter menstrualnimi motnjami, Proučevanje tega zdravljenja je pomembno v odnosu na možen razvoj predstopenj endometrijskega raka; Objave obsegajo raziskovalno, strokovnoizobraževalno in zdravniškopros-vetljevalno delo ter obsegajo več kot 370 bibliografskih enot; med temi 19 objav v mednarodnih recenziranih revijah ter 7 samostojnih publikacij. Vsega skupaj pa je 211 znanstvenih in strokovnih člankov, O odmevnosti teh raziskav govori dejstvo, da je med največkrat citiranimi slovenskimi znanstveniki na področju medicine. Samo v letih 1986-1993 je za dela, pri katerih je akademikinja Andolšck prva avtorica, po nepopolnih podatkih 48 citatov, Citiranost se pa vsaj dvakrat poveča, če upoštevamo tudi citiranje dokumentov, ki so bili objavljeni kot uradna stališča ali priporočila, V podobnem smislu govori tudi podatek, da se je v njeni hospitalni ustanovi iz popolnjevalo več kot 100 vodilnih ginekologov iz različnih držav. Med najbolj odmevnimi deli so študije o umetni prekinitvi nosečnosti ter njenih zgodnjih in poznih komplikacijah (knjiga Ljubljana abortion study), več raziskav o varnosti in komplikacijah raznih metod kontracepcije ter njihove povezanosti z vnetji in rakom materničnega vratu (npr. The FIGO manual of human reproduction). Akademikinje Lidije Andolsek - le ras se bomo spominjali ne le zaradi njene delavnosti, temveč - ali morda predvsem - zaradi njenega optimizma in zmožnosti dialoga. Oboje je /.nala ohraniti kljub svoji dolgotrajni in hudi bolezni, ki jo je navadno odpravila z zamahom roke in s tem, zanjo tako značilnim stavkom: »Za jok bo pa še vedno dovolj časa!« Marjan Koniaš VLADIMIR ALEKSANDRO VIČ NEGOVSKI (1909-2003) Vladimir Aleksandrovi; Negovski se je rodi! 19. maT-Ca 1909 v Ko/eleu v Ukrajini. Študij medicine je končal leta 1933 v Moskvi. Med delom na Centralnem inštitutu za transfuzijo krvi je začel proučevati pa to fiziologij o oživljanja ter smrti. Temu področju je ostal zvest do smrti. Izoblikoval je koncept, po katerem je s po sebno terapijo možna reani macija. Leta 1936 je s sodelavci ustanovil Patofiziološki laboratorij Inštituta za nevrokirurgijo, ki se je leta 1948 preoblikoval v Laboratorij za splošno reanimatologijo Akademije za medicinske vede ZSSR. Tam je tudi doktoriral. Med drugo svetovno vojno je Negovski organiziral skupino, s katero je vodil oživljanje ranjencev v agoniji ali klinično mrtvih. Na temelju teh izkušenj je bil leta 1946 v Moskvi ustanovljen Klinični center za oživljanje, mobilna enota /a tamkajšnje bolnišnice. Leta 1947 je Negovski postal profesor; 1969 dopisni, leta 1975 pa redni član Akademije za medicinske vede ZSSR, Svoje delo v reani matologiji, študij funkcij osrednjega živčevja, dihanja in krvnega obtoka je Negovski leta 1986 zajel v knjigi Essays in Reanimatology. Nje- gova bibliografija zajema več kol 300 enot, med njimi desel monografij (s prevodi na Nizozemskem, v Španiji, Nemčiji, Veliki Rriianiji, Poljski, Romuniji, Jugoslaviji in ZDA) ter 125 člankov v uglednih mednarodnih revijah. V. A. Negovski je bil dopisni član Akademije znanosti in književnosti v To-ulousu, častni doktor Medicinske akademije v Poznanju ler član mnogih drugih ustanov, združenj in društev, 6. junija 1983 je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU. Marjan Korciaš PF.TER SAFAR (1924-2003) Peter Safar se je rodil 12. aprila 1924 na Dunaju. Leta 1942, v obdobju nacizma, je bil obsojen na prisilno delo. Po koncu vojne je na Dunaju je nadaljeval izobraževanje in ga končal z doktoratom na medicinski fakulteti (1948). Po diplomi se je izpopolnjeval v patologiji, splošni kirurgiji (Dunaj), operativni onkologiji (Yale) in anesteziologiji (Univ. of Pennsylvania) ter univerzitetnem pedagoškem delu. Med svojim delovanjem na področju anesteziologije in reanimatologije se je kot profesor na raznih univerzah v ZDA (univerzitetni zdravstveni centa re Pittsburgh, univerza Maryland, univerza John Hopkins itn.) ukvarjal z anesteziologijo, urgentno medicino in reaniinatologijo ter vodil raziskovalni program o oživljanju možganov. Ustanovil in vodi! je tri centre za anesteziologijo: Lima (Peru, 1953), mestna bolnišnica Baltimore (1955-1961) ter medicinski center Pittsburgh (1961-1978). Na isti univerzi je ustanovil in vodil mednarodni raziskovalni center za oživljanje (1974-1994), ki se je kasneje razvil v največji anestezi-ološki center (pozneje preimenovan kot S a far Center for Resuscitation Research) v ZDA. Profesor Safar je bi! dolgo v stikih s profesorjem Janezom Milčinskim, tako je tudi pri nas vplival na posodabljanje doktrine prve medicinske pomoči in še posebej oživljanja. Profesor Safar je za svoje delo prejel toliko priznanj in časti, da jih ni mogoče našteti. Poudariti velja le tiste, ki se zdijo najpomembnejši: častni doktor univerz v Mainzu in Magdeburgu (Nemčija) terCampinasu (Brazilija); nosilec profesure za odlične znanstvenike na un iverzi Pittsburgh. Je tudi častni član nemške Akademije za naravoslovne znanosti Leopold in a ter član Avstrijske akademije znanosti. Bibliografija profesorja Safarja obsega preko 1100 enot, med njimi 20 knjig in priročnikov, od katerih so bili številni prevedeni. Je avtor ali urednik prvih učbenikov respiracijske terapije, anesteziologije, urgentne medicine, klinične intenzivne medicine ter kardio-pulmonalno-cerebralnega oživljanja. V zadnjih letih je profesor Safar vodil skupino raziskovalcev, ki so proučevali, kako podaljšati t. i. zlato uro za toleranco hemoragičnega šoka. Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 6, junija 1983, Marjan Kordaš III POROČILO O DELU SAZU SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2003 Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v letu 2003 delovala podobno kot v preteklih letih. Izvršilni odbor se je praviloma sestajal vsak teden, razen v poletnih mesecih, predsedstvo se je sestalo šestkrat, skupščina pa je zasedala štirikrat. V prvi polovici leta je bilo težišče dela v izbiri in pripravi predlogov za nove člane. Meseca junija je volilna skupščina izvolila osem novih rednih članov, devet dopisnih članov, pet izrednih članov in po dolgem premoru novega častnega člana. V letu 2003 je SAZU slavila svojo 65-letnico, Slovesnosti so bile relativno skromne, je pa ob tej priložnosti izšel jubilejni zbornik »Slovenski skladatelji - akademiki« Zbornik je bil predstavljen na slavnostni skupščini in je prvi od treh, ki jih pripravlja razred za umetnosti. Precej težav je imela skupščina SAZU z volitvami članov predsedstva na podlagi 22. člena zakona o SAZU, ker je bilo potrebno volitve večkrat ponavljati. Zato je bilo treba spremeniti statut SAZU in ga prilagoditi novemu položaju, ko se bo pojavljalo več kandidatov za posamezno funkcijo. Akademija je bila precej aktivna na področju mednarodne dejavnosti, ki jo vodi Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo. SAZU se vključuje v nove mednarodne akademijske organizacije, ki jih je vedno več. Tako je SAZU članica Združenja vseh evropskih akademij (ALLEA), Evropske znanstvene fundacije in Med akademijske ga foruma za mednarodne zadeve (IAP). Je tudi članica Mednarodne mreže akademij za človekove pravice (IHRN), v okviru katere je sopodpisala izjavo o zaprtih kubanskih znanstvenikih in jo poslala kubanskemu vodstvu, S pridružitvijo Slovenije Evropski uniji bo SAZU postala članica Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EASAC), kamor pa sojo kooptirali že v letu 2003, pred samo pridružitvijo, Evropska akademija znanosti in umetnosti je dala pobudo za združenje predsednikov akademij iz srednje in vzhodne Evrope, katerega prvo srečanje je bilo na Dunaju. Nadaljujejo in poglabljajo se tudi bilateralne povezave, ki jih imamo s tujimi akademijami. SAZU je na novo podpisala sporazume o sodelovanju s Kraljevo irsko akademijo, s Kitajsko akademijo družbenih ved, s Korejsko akademijo znanosti in tehnologije in s Črnogorsko akademijo znanosti in umetnosti. To zadnje je odraz želje, da bi se odnosi med akademijami nekdanje skupne države normalizirali. Zaenkrat ima SAZU urejene formalne odnose z vsemi akademijami ne tem področju, razen s Srbsko akademijo znanosti in umetnosti. Predsednik te akademije je bil na neformalnem obisku v Ljubljani Vodstvo SAZU bo v bližnji prihodnosti vrnilo obisk, vendar bo treba še nekaj časa za resnično vzpostavitev normalnih odnosov med obema akademijama. SAZU sodeluje tudi z Akademijo znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, saj sta bili obe akademiji skupaj s Hrvaško akademijo letos vključeni v organizacijo posveta na temo: t-kološki problemi sodobnega prometa, ki naj bi se nadaljeval s posvetom v Sloveniji leta 2005. Del dejavnosti SAZU je potekal v okviru Sveta za varovanje okolja in Odbora za trajnost ni razvoj. Tekle so tudi priprave za ustanovitev Sveta za energetike in Odbora za slovenski jezik. Akademija se je odzivala tudi na aktualna in splošni) pomembna znanstvena vprašanja. Tu je treba omeniti predvsem kloniranje človeka. S tem v zvezi je predsedstvo Akademije v začetku leta sprejelo ustrezno ii-javo in jo objavilo v medijih. Tej temi je bilo posvečeno tudi predavanje prof. Henrija Atlana iz Pariza, čigar predavanje je bilo organizirano v sodelovanju s francoskim veleposlaništvom in Francoskim inštitutom Charles Nodier v Ljubljani. Temu je sledilo predavanje prof. Daniela Serraa iz Portugalske. Stališči, ki sta jih predstavila oba predavatelja, nista bili enaki, kar je prav, saj se morajo slišati različna mnenja. To pa ni spremenilo stališča SAZU, ki je bilo predstavljeno v ie prej objavljeni izjavi, kjer Akademija poudarja, da je pri kloniranju potrebna velika mera previdnosti, in izraža strah tako pred terapevtskim kot pred reproduktivnim kloniranjem, saj je težko ugotoviti, ali se kloniranje ne izrablja v neznanstvene namene, Sredi poletja smo dobili v razpravo in podpis izjavo, ki jo je pripravil Medakademijski forum za mednarodne zadeve, vendar seji kot ena redkih akademij nismo pridružili, saj se naše stališče ne ujema z vsebino te izjave. Kasneje seje izkazalo, da precej podpisnikov izjave ni dovolj pozorno prebralo, in so zanikali svoj pristanek. Druga, širša akcija Akademije je bila posvečena razpravi o Triglavskem narodnem parku. Predsedstvo SAZU je tudi glede tega sprejelo izjavo, v kateri je izrazilo zaskrbljenost zaradi nameravanega krčenja območja parka, organizirali smo posvet z vabljenimi udeleženci in več pogovorov s predlagatelji zakona, z zainteresiranimi institucijami ter s predstavniki civilne družbe. Sodelovanje z Znanstvenoraziskovalnim centrom, čigar ustanoviteljica je Akademija in je zato odgovorna za njegovo delo, je potekalo dobro. Predstavniki Akademije so v upravnem odboru in v znanstvenem svetu Centra in v znanstvenih svetih posameznih inštitutov. Obe instituciji sta dosegli soglasje o statusu publikacij, ki jih skupaj izdajata. SAZU je začela resneje gledati na vsebinsko usmerjenost raziskovalnega dela na ZRC, kar je povezano z mnenjem Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je izrazilo zahtevo, da obe inštituciji izdelata in sprejmeta dolgoročni raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, v okviru katerega Akademija letno financira raziskave na ZRC SAZU. Akademija oziroma njeni razredi so sprejeli še druge izjave za javnost. Razred za medicinske vede je obravnaval aktualne probleme v našem zdravstvu in objavil v medijih izjavo o novi medicinski fakulteti v Mariboru, kar je vsaj delno vplivalo na njen razvoj. Razred je pripravil tudi izjavo o beli knjigi o reformi zdravstva, ki pa je časopis Delo ni objavil, kar kaže na to, da ima tudi Akademija resne težave z mediji, ki dokaj samovoljno ocenjujejo, kaj je vredno objave in kaj ne, SAZU je bila aktivna tudi na področju slovenskega jezika. V pismu predsedniku vlade Republike Slovenije ie protestirala proti nameravani ukinitvi Urada za slovenski jezik in njegovi vključitvi v Ministrstvo za kulturo z utemeljitvijo, da slovenski jezik ni le stvar tega ministrstva, ampak zadeva vsa področja in bi moral ostati pri vladi. Kasneje smo svoje argumente tudi javno predstavili, vendar so bila naša prizadevanja zaman. Zdi pa se potrebno, da urad dobi v okviru Ministrstva za kulturo primeren status, prave naloge in ustrezne pogoje za delo, pri čemer bi lahko akademijski Odbor za slovenski jez i k z uradom sodeloval in mu strokovno pomagal ter svetoval. Akademija je sodelovala tudi pri usmerjanju naie znanosti in pri znanstveni politiki. Vladi in Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport smo posredovali različna mnenja in podprli zamisel, da predsednik vlade vodi Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, ker je to običajno v naprednejših in bolj razvojno usmerjenih državah, V Akademiji je tekla razprava o izhodiščih za Nacionalni razvojno-raziskovalni program. Stališča so bila posredovana vladi, ki jih je v precejšnji meri upoštevala. Člani Akademije sodelujejo tudi pri pripravi Nacionalnega razvojno-raziskovalnega programa, SAZU je skupaj z Uradom predsednika RS organizirala posvet, ki je bi! namenjen problematiki znanosti in visokega šolstva, Precej dela je bilo na aktivnostih, ki bodo dokončane šele leta 2004 in na pripravah na posamezne dogodke prihodnjega leta. Tu je treba omeniti priprave na mednarodni kolokvij »Znanost in vera«, ki bo v mesecu juniju 2004 organiziran v sodelovanju s papeškim svetom za kulturo in bo obeležil 20-letnico kolokvija z istim imenom, ki ga je organizirala Akademija še v drugačnih političnih razmerah Potekale so priprave na obeleži te v 250-Je t niče rojstva Jurija Vege, ki bo v zadnjem tednu marca 2004 zajemala več prireditev, med katerimi bo mednarodno znanstveno srečanje na SAZU in državna slovesnost /. govorom predsednika države ob Vegovi rojstni hiši v Zagorici pri Dolskem. Tekle so tudi priprave na zasedanje mednarodnega znanstvenega komiteja za proučevanje Alp, ki združuje akademije alpskega prostora in bo septembra 2004 v Sloveniji, Akademija pa bo sodelovala kot soorganizatorica. Omeniti je morda potrebno še to, da je pred izidom Švedsko-slovenski slovar, ki bo izšel pod pokroviteljstvom SAZU in Švedske kraljeve akademije književnosti, zgodovine in kulturne dediščine. Preko Fundacije Janez Vajkard Valvasor se je Akademija uspešno vključila v projekt faksimil-nega natisa Valvasorjeve grafične zbirke iz zagrebške metropolitanske knjižnjice, ki bo zaključen predvidoma leta 2004. Ocenjujemo, da Akademija dobro deluje, imamo pa nekaj finančnih težav, saj nam primanjkuje sredstev za publikacije in monografije ter za mednarodno .sodelovanjt- Ta Sredstva so žaljivo skromna, saj zadoščajo za vzpostavljanje pr- vih mednarodnih stikov in za plačevanje članarin v mednarodnih akademijskih združenjih, ne pa za normalno izmenjavo raziskovalcev in za aktivno mednarodno sodelovanje. Morali bomo doseči, da bomo za te namene pridobili dodatna sredstva. Fond upokojenih akademikov deluje normalno, iz njega je v tem letu 30 akademikov prejelo pomoč za delo, SAZU je podelila tudi nekai štipendij za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved. V letu 2003 smo se žal poslovili od izrednega člana Savi na Severja, od akademika Ludvika Gyergyeka in od akademik i nje Lidije Andolšek-Jeras ter od petih dopisnih članov. Ob koncu leta je tako Akademija združevala 97 rednih in izrednih članov ter 85 dopisnih članov. Boštjan Zeki DELO SKUPŠČINE SAZU Skupščina SAZU je zasedala trikrat, in sicer: 27. 2., 12. 6, m 27.11. Skupščina SAZU 27. 2._ Skupščino je vodil predsednik a kad. Boštjan Že k š. Na začetku je pozdravil navzoče člane in goste. Potem, ko je ugotovil, da je sklepčna (od 90 je bilo prisotnih 59 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red: 1. pot rd itev zapisn i ka skupšč i n e 21, novembra 2002, 2. izvolitev ve ri fi kacij s ke i n vo I i 1 ne ko m isii e, 3. obrazložitev predloga sprememb 2., 26„ 64. in 66, člena statuta SAZU, 4. poročilo veri fi kacij ske komisije, 5. glasovanje o predlogu sprememb statuta SAZU, 6. predstavitev kandidatov za člana predsedstva po 22, členu zakona o SAZU, 7. volitve, 8. poroči lo p redsedn i ka o de I u A kade m ije v le t u 2002, 9. razglasitev volilnega izida, 10. finančno poročilo SAZU za leto 2002 in finančni načrt, 11. razno. K točki 1 Potrditev zapisnika skupščine 21. novembra 2002 Predsednik je vprašal navzoče, ali imajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku zadnje skupščine. Ker ni bilo pripomb, so navzoči z javnim glasovanjem potrdili zapisnik. K točki 2 Izvolitev verifikacijske in volilne komisije Predsednik je na podlagi 2, člena pravilnika SAZU o volitvah predlagal skupščini kandidate za verifikacijsko in volilno komisijo: a kad. Dragico Turnšek za predsednico verifikacijske komisije, akad. Andreja Jemca za člana verifikacijske komisije, akad. Branka Stanovnika za predsednika volilne komisije, izrednega člana Toneta Pavčka za člana volilne komisije, akad, Mitjo Zupančiča za člana volilne komisije. Predsednik je prosil za pripombe oz, druge predloge. Ker jih ni bilo, je dal predloge na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili predloge. Predsednik je ugotovil, da sta bili verifikacijska in volilna komisija izvoljeni, K točki 3 Obrazložitev predloga sprememb 2,, 26-, 64, in 66. člena statuta SAZU Predsednik je prosil upravnega direktorja Zorana Mezga, daje obrazložil predlog sprememb 2, člena statuta S AZU. Zaradi spremembe standardne klasifikacije dejavnosti je bilo potrebno prilagoditi vse šifre dejavnosti, ki so naštete v predlagani spremembi 2. člena statuta. To je nujno tudi zaradi veljavne registracije S AZU na sodišču (priloga). Predsednik je navzočim predlagal, da glasujejo o predlagani spremembi, Z javnim glasovanjem je bila soglasno sprejeta sprememba 2. člena statuta SAZU. Predsednik je prosil izredno članico Alenko Šelih, predsednico sLatutarne ko misije, da obrazloži predlog sprememb 26„ 64. in 66. člena statuta SAZU. Gre za spremembo statuta, za katero se je odločila skupščina SAZU 21. novembra 2002. Sprememba 26. člena ureja volitve članov, 64. člen govori o volitvah vodstva SAZU in 66, člen določa način volitev treh članov predsedstva, izvoljenih na podlagi 22. člena zakona o SAZU. Bistvo teh sprememb je, da določajo nekatera pravila za primer, ko noben od kandidatov ni izvoljen v prvem krogu. Določen je način volitev v drugem in tretjem krogu s tem, da je ta krog obenem zadnji krog volitev. Kar zadeva 64. in 66, člen, ie predlagana rešitev, po kateri se določbe 26. člena uporabijo tudi pri teh dveh členih. To pomeni, da se enaka pravila za ponovno glasovanje na isti skupščini uporabljajo tudi za volitve vodstva SAZU in pri volitvah treh članov predsedstva, izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU. Izredna članica Alenka Šelih je predlagala, da navedene spremembe veljajo takoj, V razpravi je akad. Janez Orešnik poudaril, da bi morali volilni postopek tako dodelati, da bi lahko za isto mesto kandidiralo več kandidatov, Ne podpira pa te rešitve pri volitvah novih članov, ko bi morala biti odločitev v strokovnih rokah, to je v rokah razreda. Prav bi bilo, da bi imeli na skupščini po enega kandidata za novega člana, Akad, Janez Pekienik je predlagal, da se 66, člen spremeni tako, da se trije člani predsedstva, izvoljeni po 22. členu zakona o SAZU, volijo le za tri leta z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. V razpravi je predsednik menil, da je absolutna večina za glasovanje v drugem krogu prehuda zahteva, ker v tem krogu pisno glasovanje ne šteje in mora kandidat zbrati večino glasov samo od prisotnih članov, V razpravi so poleg predsednika sodelovali še glavni tajnik, izr. članica Alenka Šelih, akad. Peter Gosar, podpredsednik akad. Jože Trontelj, akad, Matija Drovcnik, akad. France Bernik in akad. Andrej Jemec. Na predlog predsednika se je sprejel naslednji SKLEP: Skupščina prosi komisijo, ki jo vodi izredna članica Alenka Setih, da upošteva predlog akad. Janeza Pekienika glede spremembe L odstavka 66. člena statuta SAZU. Komisija naj poskusi formulirati variantno rešitev glede glasovanja v drugem in tretjem krogu pri volitvah za tri člane predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Pri tem kaže upoštevati to, da poznajo nekatere akademije rešitev, po kateri v drugem krogu odločajo samo glasovi veČine prisotnih članov. K točki 4 Poročilo verifikacijske komisije Predsednica ve r i ti kacijske komisije akad. Dragica Turnšek je poročala navzočim, da ima SAZU 71 rednih in 19 izrednih članov, kar je skupaj 90 članov. Vsi so volilni upravičenci. Na skupščmi je prisotnih 59 članov, pisno je volilo 13 članov. V celoti bo na skupščini volilo 72 članov, kar pomeni 80 % volilnih upravičencev. Predsednik je ugotovil, daje skupščina sklepčna, K točki 5 Glasovanje o predlogu sprememb statuta SAZU Predsednik je dal na glasovanje predlog sprememb 26., 64. in 66. člena statuta SAZU. Navzoči člani so z javnim glasovanjem ob enem vzdržanem glasu sprejeli predlagane spremembe statuta in soglašali, da veljajo takoj, K točki 6 Predstavitev kandidatov za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU Predsednik je poročal, da ie bil v skladu s statutom SAZU in pravilnikom o volitvah, ki urejata nadomestne volitve člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU, poslan poziv za predloge tajnikom razredov. Do seje predsedstva so bili poslani naslednji predlogi: II. razred ie 19. decembra 2002 predlagal akad. Janeza OTešnika, V. razred je 5. decembra 2002 predlaga! akad. Cirila Zlobca, ostali razredi niso imeli kandidata. Nato je v skladu s 17. členom pravilnika o volitvah zaprosi! predlagatelje, da predstavijo posamezne kandidate: kandidata akad. Janeza Orešnika je predstavil izredni član Matjaž Kmecl, kandidata akad. Cirila Zlobca je predstavil akad. Andrej Jemec, Predsednik je prosil navzoče, da sodelujejo v razpravi o kandidatih. Ker ni bilo razprave, je prešel na naslednjo točko dnevnega reda. K točki 7 Volitve Predsednik je najprej pojasnil volilni postopek, ki ga določata novi statut SAZU in pravilnik o Volitvah, po katerem se voli »za« kandidata tako, da se obkroži številka pred njegovim imenom in priimkom. Kandidat za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU mora dobiti večino glasov vseh volilnih upravičencev, torej najmanj 46 glasov, da je izvoljen. Nato je pojasnil tudi postopek pri pisnem glasovanju, ki je možno za tiste člane, ki se zaradi zdravstvenih ali drugih opravičenih razlogov niso mogli udeležiti volitev, in sicer na podlagi določil 63. člena novega statuta SAZU in 7. člena novega pravilnika o volitvah. Nato je zaprosil predsednika volilne komisije akad. Branka Stanovnika, da začne z volitvami. Najprej je odprl glasovnice pisnega glasovanja. Iz vsake ovojnice je vzel najprej izjavo o pisnem glasovanju in prebral priimek in ime člana, ki je glasoval. Nato je vložil izjavo v ovojnico, iz nje pa vzel manjšo ovojnico, jo odprl, glasovnico pa vložil v volilno skrinjico tako, da je bila zagotovljena tajnost glasovanja. Ko je predsednik volilne komisije s tem opravilom končal, je predsednik prosil navzoče člane, da glasujejo, K točki 8 Poročilo predsednika o delu Akademije v letu 2002 Akademija je v letu 2002 delovala podobno kot v preteklih letih. Izvršilni odbor se je praviloma sestajal enkrat tedensko, razen poletnih mesecev. Predsedstvo se je sestalo sedemkrat, od tega enkrat na izredni seji, ko je sprejelo Izjavo o jeziku. Skupščino smo imeli trikrat. Med pomembnimi stvarmi, ki so se zgodile in se še dogajajo, je bila sprememba statuta in pravilnika o volitvah, V zadnjem obdobju preteklega leta se je začel volilni postopek za nove člane v razredih. Med drugimi smo obravnavali predlog, da se rehabilitira akad. Ri-harda Zupančiča, ki je bil izključen iz Akademije takoj po vojni, in je o tem predsedstvo sprejelo izjavo. Dobili smo nov logotip SAZU. Poleg že omenjene izjave o jeziku smo sprejeli izjavo o financiranju raziskovalnih projektov, o zagotavljanju znanstvene literature in potem še dve izjavi. Ti sta bili sicer objavljeni letos, pripravljali pa sta se že lani - izjava o kloniranju človeka in izjava VI. razreda o medicinski fakulteti v Mariboru. Izjave so naletele na različen odmev in tudi mediji so jih objavljali različno. Izjave o jeziku skorajda nikjer niso v celoti objavili, ampak so objavili samo izvlečke. Izjavo o financiranju znanstvenih projektov so večinoma objavili in ta izjava je tudi vplivala na to, da so se določene stvari popravile. Izjava o zagotavljanju znanstvene literature, ki je pri nas v kritičnem stanju, je bila objavljena, toda njen vpliv je bil minimalen. Izjava o kkmiranju človeka je naletela na precejšen odmev in prav tako izjava o medicinski fakulteti v Mariboru, Precej dejavnosti v okviru SAZU je bilo povezanih z mednarodnim sodelovanjem. Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo je bil zelo aktiven. Akademija ima sklenjene sporazume z 28 akademijami po svetu. V letu 2002 smo podpisali sporazum z Albansko akademijo znanosti. Kraljevo flamsko akademijo znanosti Belgije in Berlinsko-brandenburško akademijo znanosti. Dogovori potekajo še s Kitajsko akademijo družboslovnih ved, Kitajsko akademijo tehniških ved, Kraljevo irsko akademijo, Atensko akademijo in še z nekaterimi drugimi. Za Irsko akademijo je dala pobudo SAZU, ostale so prišle od drugod. Odprto ostaja vprašanje stikov s Srbsko akademijo znanosti in umetnosti. Po zasebnih zvezah prihajajo določeni signali, vendar smo mnenja, da bi bilo treba počakati na uradno izraženo zeljo po sodelovanju. Iz Črne gore smo dobili vabilo na slovesnost ob 30-letnici ustanovitve njihove akademije in izvršilni odbor me pošilja v Črno goro. Drugi kanali mednarodnega sodelovanja tečejo preko Kraljevega društva v Londonu, preko Britanske akademije, preko Zveze evropskih akademij (ALLEA) in še preko ostalih mednarodnih institucij. Zelo intenzivni ostajajo stiki z Evropsko znanstveno fundacijo (EZF). SAZU je skupaj s Slovensko znanstveno fundacijo članica EZF. Ima svoje zastopnike v njenih organih, tako da stvari dokaj intenzivno potekajo. Prišlo pa je do določenih finančnih težav. SAZU ima sredstva, da financira sodelovanje strokovnjakov na različnih znanstvenih sestankih, nima pa finančnih sredstev, da bi podprla tisto, kar je posledica teh sestankov. To je raziskovalno delo, ki ga moramo delno financirati tudi mi sami. Tako je prišlo do neprijetne situacije, da so našega predstavnika iz enega od programov izločili, ker ni bila plačana kotizacija. K sreči se je to uredilo naknadno. Omeniti moram tudi Alpski forum, to je z,vezo akademij s področja Alp, ki organizira redna srečanja. Tako srečanje bo leta 2004 v Sloveniji in izredni član Ivan Kreft je predsednik organizacijskega odbora. Organizirali ga bomo skupaj z Nacionalnim inštitutom za biologijo. Precej intenzivno smo se ukvarjali z organizacijo financiranja znanosti v Sloveniji. Obstaja skupina za pripravo izhodišč za financiranje znanosti, ki je sestavljena delno iz članov Akademije delno iz zunanjih članov in je pripravila poročilo oziroma predloge, ki jih nameravamo poslati članom Akademije, ki naj potem v razredih ali na skupnem sestanku razpravljajo o tem gradivu. Naše pripombe bomo poslali tudi MŠZŠ in Svetu za znanost in tehnologijo. V tem letu je bil sprejet zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti, kjer je SAZU tudi sodelovala. Začele so se razprave o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu, kjer je SAZU prispevala svoje predloge. Leto 2U03 bo na tem področju zelo aktivno, ker programsko financiranje prehaja v drugo petletno obdobje. Nacionalni raziskovalni in razvojni program, ki bo določal smernice za bodoče, naj bi bil izdelan, Po novem zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti naj bi se ustanovile agencije za raziskovalno delo. Poleg tega bo določene spremembe doživelo tudi financiranje raziskovalnega dela na univerzah. To pa pomeni, da bo uveljavljena vrsta sprememb, ki bodo lahko zelo pomembne za našo znanost in bo zato SAZU morala pri tem aktivno sodelovati. Omeniti bi želel še to, da je Akademija organizirala različne simpozije in predavanja. Posebej naj poudarim le nekatere simpozije. Imeli smo simpozij ob 200-letnici smrti Jurija Vege septembra 2002- Organizirali smo ga skupaj z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in na isto temo bo tudi leta 2004 mednarodni simpozij o Juriju Vegi, ki bo posvečen 250-letnici njegovega rojstva. Včeraj oziroma predvčerajšnjim (25 in 26. februarja) je bil v dvorani Akademije simpozij ob 50 letnici smrti Aleša Ušeničnika, ki seje pripravljal že prejšnje leto v sodelovanju s Teološko fakulteto. Oktobra 2002 je potekal Memorial a kad. L. Milčinskega in še marsikaj drugega. Pred zaključkom bi poudaril še eno prireditev, ki je sicer ni organizirala SAZU, so pa na njej zelo uspešno nastopili naši ugledni čiani. To je bila mednarodna konferenca v Gottingenu o temeljih slovenske kulture, kije bila v septembru 2002, Kaše zastopstvo je bilo na najvišji ravni in prispevki so bili zelo dobro sprejeti. Od predavateljev na Akademiji naj omenim generalnega sekretarja F.vropske znanstvene fundacije prof. Enrica Bando. Pred kratkim pa smo prisostvovali predavanju prof. Henrija Atlana v/. Francije o eti ki i n kloniranj u. 'Io predavanje je bilo organizirano v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier. Obe fundaciji, ki ju imamo, Fundacija dr. Bruno Breschi in Fundacija Janez Vaj-kard Valvasor, uspešno delujeta. V okviru Valvasorjeve fundacije smo imenovali častni odbor, ki naj bi skrbel za taksimilni natis Valvasorjeve grafične zbirke - Iconotheca Valvasoriana. Projekt bo uresničen v nekaj letih. Publicistična dejavnost S AZU je potekala normalno v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Dodal bi le še to, da so naši odnosi z ZRC SAZU dobri in korektni. Sedaj nas je 90 rednih in izrednih članov in 81 dopisnih članov, Preteklo leto sino se morali žal posloviti od štirih dopisnih in tudi od petih rednih članov - od Rudija Kyovskega, Franca Jakopina, Jožeta Pogačnika, Janeza Batisa in Tineta Logarja. Potem, ko je predsednik zaključil svoje poročilo, je odprl razpravo. Za besedo je prosil akad. Janez Orešnik, ki je komentiral listi del poročila, ki omenja izjavo S AZU o jeziku in navaja, da sama izjava ni doživela ustreznega odmeva v medijih, Razlog za to vidi v tem, ker je bila izjava izredno blaga in s stališča medijev verjetno ni prinašala ničesar novega. Izjava je bila tako blaga zato, da je bila sploh lahko sprejeta v okviru Akademije. Ogroženost slovenskega jezika v znanosti bi morala biti povod za zelo resno razpravo v krogu Akademije. Akad, Orešnik je ugotavil, da je to nemogoče doseči in to zelo obžaluje, V okviru Akademije bi morali s kritičnega stališča razpravljati tudi o globalizaciji. In vendar bi našli tudi med znanstveniki ljudi, ki globalizacije v nobenem smislu ne problematiki rajo. Nekateri vidijo v njej celo svoj osebni interes, V nadaljevanju razprave je predsednik poudaril, da se ne strinja s tem, da Akademija ni sposobna pripraviti boljše izjave. Vendar razprava, ki se omeji le na stališče znotraj razredov, ne vodi do pravih rezultatov. Potreben bi bil odprt pogovor med vsemi člani, na katerem bi lahko vsakdo predstavil svoje argumente in bi se zaključil 7. oblikovanjem skupne izjave. Strinja se z akad. Orešniknm, da bi morala v okviru Akademije steči razprava o globalizaciji, vendar bolj v smislu, kako naj bi reagirali na ta poiav, ki se ga seveda ne da ustaviti. V razpravi so sodelovali tudi podpredsednik a kad. Kajetan Gantar, akad. Zdavko Mlinar, akad. Marjan Kordaš in akad. France Bernik. Po razpravi so navzoči sprejeli poročilo predsednika o delu Akademije v letu 2002. K točki 9 Razglasitev volilnega izida Predsednik volilne komisije akad. Branko Stanovnik je razglasil naslednji volilni izid: glasovalo je 71 volilnih upravičencev, »za« akad. Janeza Orešnika je bilo oddanih 28 glasov, »za Cirila Zlobca je bilo oddanih 40 glasov, neveljavne so bile 3 glasovnice. Predsednik volilne komisije je ugotovil, da v prvem krogu volitev ni bil izvoljen noben od kandidatov. Opozoril je na novo besedilo 3. odstavka 66. člena statuta in spremenjeni 5. odstavek istega člena in predlagal, da se pristopi k drugemu krogu volitev, Predsednica verilikacijske komisije akad. Dragica Turnšek je poročala, da je bilo za drugi krog volitev prisotnih 58 članov, kar je 64,4 % volilnih upravičencev. Predsednik je ugotovil, daje skupščina sklepčna. Predsednik volilne komisije akad. Branko Stanovnik je razglasil volilni izid v drugem krogu volitev: »za« akad, Cirila Zlobca je bilo oddanih 45 glasov, »proti« akad. Cirilu Zlobcu je bilo oddanih 8 glasov, neveljavne so bile 4 glasovnice. Predsednik volilne komisije je ugotovil, da kandidat v drugem krogu ni bil izvoljen. K točki 10 Finančno poročilo SAZU za leto 2002 in finančni načrt Upravni direktor Zoran Mezeg je pojasnil, da so vsi člani SAZU prejeli finančno poročilo za leto 2002 skupaj z vabilom za današnjo skupščino in obrazložil posamezne postavke. Iz poročila je razvidno, kakšni so bili prihodki in vrste stroškov. Poročilu za leto 2002 je priložena tudi tabela, ki prikazuje vrste stroškov od leta 1999 do leta 2002. Predsednik je odprl razpravo o finančnem poročilu SAZU in ker je ni bilo, je predlagal, da navzoči glasujejo. Z javnim glasovanjem je bil soglasno sprejet SKLhP: Skupščina SAZU potrjuje finančno poročilo za leto 2002. Upravni direktor Zoran Mezeg je obrazloži finančni načrt za leto 2003 po postavkah, ki jih SAZU dobi od proračuna Republike Slovenije, Ta proračun je bil sprejet že sredi leta 2002, vendar je 20, decembra 2002 prišlo do rebalansa. Menil je, da bo med letom še enkrat popravljen proračun za leto 2003, Upravni direktor je predlagal, da skupščina SAZU sprejme predlagani finančni načrt za leto 2003. Predsednik je dal predlog finančnega načrta na glasovanje. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno sprejeli SKLEP: Skupščina SAZU sprejema finančni načrt za leto 2003. K točki II Razno Predsednik je ugotovil, da v tej točki ni predlogov in zadev, ki bi jih skupščina obravnavala. Predsednik se je navzočim zahvalil za udeležbo in sodelovanje in zaključil skupščino ob 12.13. Zapisal Miha Lesar Glavni tajnik Matija Gogala Skupščina 12, 6._ Skupščino je vodil predsednik a kad. Boštjan Zekš. Na začetku je pozdravil navzoče člane in goste. Potem, ko je ugotovil, daje skupščina sklepčna fod 89 je bilo prisotnih 74 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnika skupščine 27. februarja 2003, 2. izvolitev verifikacijske in volilne komisije, 3. predstavitev kandidata za častnega člana in kandidatov za redne, dopisne in izredne člane, 4. poročilo verifikacijske komisije, 5. volitve novih članov, 6. predlog dopolnitev 66. člena statuta SAZU o izvolitvi treh članov predsedstva po 22. členu zakona o SAZU in redakcijske spremembe pravilnika o volitvah, 7. razglasitev rezultatov volitev in zaključek skupščine. K točki 1 Potrditev zapisnika skupščine 27. februarja 2003 Predsednik je vprašal navzoče, ali imajo pripombe oziroma dopolnitve k zapis niku skupščine 27, februarja 2003. Ker ni bilo pripomb, so navzoči člani z javnim glasovanjem potrdili zapisnik. K točki 2 Izvolitev verifikacijske in volilne komisije Predsednik je na podlagi 8, člena pravilnika SAZU o volitvah predlagal skupščini kandidate za verifikacijsko in volilno komisijo, Za dva člana verifikacijske komisije; akad. Ti neta Hribarja, izrednega člana Roberta Zorca, Za člane volilne komisije: akad, Janka Kosa za predsednika volilne komisije, akad, Alojza Kralja za člana volilne komisije, akad, Saša Svetino za člana volilne komisije. Predsednik je prosil za pripombe oz. druge predloge. Ker jih ni bilo, je prosil navzoče, da o predlogih glasujejo. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili predloge. Predsednik je ugotovil, da sta bili verifikadjska in volilna komisija izvoljeni. K točki 3 Predstavitev kandidata za častnega člana in kandidatov za redne, dopisne in izredne člane Predsednik je predstavil kandidata za častnega člana akad, Franceta Rernika, Namestnik načelnice oddelka za zgodovinske vede izredne članice Bibe Teržan akad. Stane Gabrovec je predstavil kandidatko za redno članico Alenko Šelih. Tajnica I. razreda izredna članica Alenka Sel i h je predstavila kandidata za rednega člana Marijana Zadnikarja, kandidata za izredna člana Marijana Pavčnika in Slavka Splichala in kandidata za dopisnega člana HansaDietricha Kahla. Namestnik tajnika II. razreda izredni član Primož Simon iti je predstavil kandidata za rednega člana Matjaža Kmecla, Tajnik II. razreda izredni član Matjaž Kmecl je predstavil kandidata za izredna člana Andreja Inkreta in Zinko Zorko in kandidata za dopisnega člana Reinharda Lauerja, Tajnik III. razreda akad, Peter Fajfar je predstavil kandidata za redna člana Ivana Bratkain Janeza Levca, kandidata za izredna člana Tadeja Bajda in Franca Guben-ška in kandidate za dopisne člane feana-Marijo Pierra Lehna, Sibo Mardešiča in Roya Thomasa Severna. Tajnik IV. razreda akad. Mitja Zupančič je predstavil kandidata za rednega člana Ivana Krefta in kandidate za dopisne člane Norberta Flsnerja, Lj ude vi ta T lija niča in feana Nicoda. Tajnik V. razreda akad. Andrej Jemec je predstavil kandidata za rednega člana Lojzeta Kovačiča, kandidata za izredna člana Nika Grafenauerja in Marka Mušiča in kandidata za dopisnega člana Božidarja Kosa. Tajnik VI. razreda akad. Marjan Kordaš je predstavil kandidata za rednega člana Matijo Horvata in kandidata za izredna člana Uroša Skaleriča in Franca Strleta. Predsednik je vprašal navzoče, ali želijo razpravljati o predlaganih kandidatih Ker razprave ni bilo, je predsednik prešel na naslednjo točko dnevnega reda. K točki 4 Poročilo veritikacijske komisije Predsednik verifikarijske komisije akad. Tine Hribar je poročal navzočim, da ima SAZU 71 rednih in 18 izrednih članov, kar je skupaj 89 članov. Vsi so volilni upravičenci, Na skupščini je bilo prisotnih 74 članov, pisno je volilo 11 članov. V celoti je na tej skupščini volilo 85 članov, kar je 95,5 % volilnih upravičencev. Skupščina je bila sklepčna. K točki 5 Volitve novih članov Predsednik je napovedal volitve in prosil glavnega tajnika akad. Matija Gogalo, da obrazloži volilni postopek. Po 6. členu pravilnika SAZU o volitvah se voli tako, da se obkroži številke pred imenom in priimkom kandidata. Po drugem odstavku 15. člena statuta SAZU volijo redne in dopisne člane le redni člani, častne in izredne člane pa redni in izredni člani. V skladu s 26. členom statuta SAZU je za častnega, rednega, izrednega in dopisnega člana izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov volilnih upravičencev. Kandidat za častnega člana mora dobiti vsaj 45 glasov, kandidat za rednega člana vsaj 36 glasov, kandidat za izrednega člana vsaj 45 glasov in kandidat za dopisnega člana vsaj 36 glasov, V skladu s 25. členom statuta SAZU in 7. členom pravilnika o volitvah je omogočeno pisno glasovanje, za katerega je zaprosilo 11 članov. Po tej obrazložitvi je predsednik volilne komisije akad, janko Kos začel z volitvami. Najprej je odprl glasovnice s pisnim glasovanjem. Iz vsake ovojnice je vzel najprej izjavo o pisnem glasovanju in prebral ime in priimek člana, ki je glasoval. Nato je vložil izjavo v ovojnico, iz nje pa vzel manjšo ovojnico, jo odprl, glasovnice pa vložil v skrinjico tako, da je bila zagotovljena tajnost glasovanja. Nato je prosil navzoče člane, naj glasujejo in po glasovanju odredil kratek odmor. Medtem ko je volilna komisija štela glasove, je predsednik napovedal naslednjo točko dnevnega reda. K točki 6 Predlog dopolnitve 66. člena statuta SAZU o izvolitvi treh članov predsedstva po 22. členu zakona o SAZU in redakcijske spremembe pravilnika o volitvah Predsednik je prosil izredno članico Alenko Šelih, predsednico komisije za statutarna vprašanja, naj obrazloži predlagane spremembe statuta SAZU in pravilnika o volitvah. Glede 66. člena statuti je komisija pripravila tiste spremembe oziroma dopolnitve, o katerih je tekla razprava na skupščini SAZU 27. februarja letos. Predlagano je bilo, da se možnost ponovne izvolitve za tri člane predsedstva po 22. členu zakona o SAZU omeji na enkratno ponovno izvolitev, kar vključuje sprememba 2. odstavka 66. člena statuta SAZU, Druga sprememba, ki prav tako izhaja iz razprave na zadnji skupščini, zadeva večino glasov, ki je potrebna za izvolitev teh treh članov predsedstva, Komisija je predlagala, da v prvem krogu glasovanja ob upoštevanju pisno oddanih glasov velja absolutna večina, Če volitve v prvem krogu ne uspejo, bi se v drugem oziroma tretjem krogu zadovoljili z relativno večino. To je dopustno, saj zakon zahteva absolutno večino samo pri volitvah vodstva SAZU. Predlog spremembe je podan v novem S. odstavku 66. člena statuta SAZU. Pri pravilniku o volitvah so se navzoči nekoliko prehitro strinjali s tem, da bi v tistih primerih, ko gre za enega samega kandidata, glasovali tako, da se obkroži besedica »za« ali »proti", Ta rešitev seje izkazala za napačno, zato je komisija predlagala črtanje teh dveh določil v 5. in 6, členu. Redakcijska sprememba pravilnika o volitvah zadeva črtanje določil od 22. do 26. člena, ker so nepotrebna, V 21. členu se pravilnik sklicuje na določila, ki veljajo o načinu glasovanja. Zato ni potrebno, da bi jih tukaj, ko gre za volitve treh članov predsedstva po 22, členu zakona o SAZU, še enkrat ponavljali. Predsednik seje izredni članici Alenki Šel ih zahvalil za obrazložitev in predlagal navzočim, da odločijo o načinu glasovanja. Opozoril je, da se lahko glasuje javno z dviganjem rok ali pa tajno z glasovalnimi lističi. V primeru tajnega glasovanja je predlagal, da bi ga preložili na jesensko skupščino SAZU. Navzoči so se strinjali, da bodo o spremembah statuta SAZU in pravilnika o volitvah glasovali javno. Predsednik je dal na glasovanje predlog novega 8, odstavka 66. člena statuta SAZU. Navzoči člani so z javnim glasovanjem predlog soglasno sprejeli. Predsednik je dal na glasovanje pred log za dopolnitev 2. odstavka 66. člena statuta SAZU. Predlog je bil z javnim glasovanjem soglasno sprejet. Predsednik je dal na glasovanje predlog, da se črtata 4. odstavek 5. člena in 3. odstavek 6. člena pravilnika o volitvah SAZU, Predlog je bil z javnim glasovanjem soglasno sprejet. Predsednik je dal na glasovanje predlog, da se črtajo določila členov 22-26 pravilnika o volitvah SAZU. Predlog je bil z javnim glasovanjem soglasno sprejet. K točki 7 Razglasitev rezultatov volitev in zaključek skupščine Predsednik volilne komisije akad. Janko Kos je razglasil rezultate volitev. Za častnega člana in nove izredne člane so bili izvoljeni: za č a st nega čla n a: Fra n c e Ber n i k 66 glasov v razredu za: zgodovinske t h družbene vede: za izredna člana: Marijan Pavčnik 75 glasov Slavko Splidial 60 glasov filološke in literarne vede: za izredna člana: Andrej Inkret 74 glasov Zinka Zorko 72 glasov matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede: za izredna člana: Tade j Bajd 76 glasov Franc Gubenšek 76 glasov umetnosti: za izredna člana; Ni ko Grafenauer 65 glasov Marko Mušič 67 glasov medicinske vede: za izredna člana: Uroš Skalerič 60 glasov Franc Strle 80 glasov Za nove redne in dopisne člane so bili izvoljeni: v razredu za: zgodovinske in družbene vede: 2a redna člana: Alenka Sel i h 60 glasov Marijan Zadnikar 61 glasov za dopisnega člana: Hans-Dietrich Kahl 68 glasov filološke in literarne vede: za rednega člana: Matjaž Kmecl 56 glasov za dopisnega člana: Reinhard Lauer 66 glasov matematičnt, fizikaIne, kemijske in tehniške vede: za redna člana: Ivan Bratko 62 glasov fanez Leveč 60 glasov za dopisne Člane: Jean-Marie Pierre Lehn 65 glasov Šibe Mardešič 59 glasov Roy Thomas Severn 63 glasov naravoslovne vede: za rednega člana: Ivan Kreft 65 glasov za dopisne člane: Norbert Elsner 65 glasov Ljiidevit Ilijanič 64 glasov Jean Nicod 65 glasov umetnosti: z^ rednega člana: Lojze Kovači i 63 glasov za dopisnega člana: Božidar Kos 63 glasov medicinske vede. za rednega člana: Matija Horvat 61 glasov Predsednik je ugotovil, da so bili vsi predlagani kandidati izvoljeni in jim je v imenu predsedstva SAZU čestital in sporočil, da bo slovesna podelitev diplom potekala 19, junija 2003 z začetkom ob i 1. uri. Predsednik se je vsem navzočim zahvalil za udeležbo in zaključil skupščino ob 12.40. Zapisal Miha Lesar Glavni tajnik Matija Gogala Skupščina SAZU 27. 11._______________________ Skupščino je vodil predsednik akad. Boštjan Zekš. Na začetku je pozdravil navzoči članici in člane, Potem, ko je ugotovil, da je skupščina sklepčna (od 99 je bilo prisotnih 61 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnika skupščine 12. junija 2003, 2. izvolitev verifikacijske in volilne komisije, 3. predstavitev kandidatov za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU, 4. poročilo veritikacijske komisije, 5. volitve dveh članov predsedstva po 22. členu zakona o SAZU, 6. poročilo predsednika o aktualnih dogodkih, 7. predlog za preobl i kovanj e P rost orskoi n fo rmac i jske enote v I n št i tut za a nt ro-pološke in prostorske študije ZRC SAZU, 8. razglasitev rezultatov volitev, K točki 1 Potrditev zapisnika skupščine 12. junija 2003 Predsednik je vprašal navzoče, ali imajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku skupščine 12. junija 2003, Ker ni bilo pripomb, so navzoči člani z javnim glasovanjem potrdili zapisnik. K točki 2 Izvolitev verifikacijske in volilne komisije Glavni tajnik je na podlagi 2. člena pravilnika SAZU o volitvah predlagal skupščini kandidate za verifikacij s ko in volilno komisijo. Za dva člana verifikacijske komisije: akad. Draga Tršarja, izrednega člana Roberta Zore a. Za člane volilne komisije: akad. janka Kosa za predsednika volilne komisije, a kad. Alojza Kralja za člana volilne komisije, izrednega člana laneza Sketlja za člana volilne komisije. Predsednik je prosil za pripombe oz. druge predloge. Ker jih ni bilo, je prosil navzoče, da glasujejo o predlogih. Navzoči so z javnim glasovanjem soglasno potrdili predloge. Predsednik je ugotovil, da sta bili verifikacijska in volilna komisija izvoljeni. K točki 3 Predstavitev kandidatov za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU Predsednik je poročal, da je bil v skladu z zakonom ci SAZU, statutom in pravilnikom o volitvah, ki urejajo nadomestne volitve člana predsedstva po 22, členu zakona o SAZU, poslan poziv za predloge tajnikom razredov. Do seje predsedstva 23. septembra 2003 so razredi poslali naslednje predloge: ra zred za filo loške in literarne vede je 16. sept embra 2003 p red I agal a kadem i -ka Janeza Orešnika, razred za naravoslovne vede je 17. septembra 2003 predlagal akademika Jožeta Mačka, razred za umetnosti je 18- septembra 2003 predlagal izrednega člana Toneta Pavčka, ostali, razredi niso imeli pred logov z a kand id ate. Predsednik je zaprosil predlagatelje, da predstavijo posamezne kandidate. Kandidata akademika laneza Grešnika je v odsotnosti tajnika 11. razreda akad. Matjaža Kmecla predstavil akad, Jože Krašovec. Kandidata akademika Jožeta Mačka je predstavil tajnik IV, razreda akad. Mitja Zupančič. Kandidata izrednega člana Toneta Pavčka je predstavil tajnik V. razreda akad. Andrej Jemec. Predsednik je vprašal navzoče, ali želijo razpravljati o predlaganih kandidatih. Ker razprave ni bilo, je predsednik prešel na naslednjo točko dnevnega reda. K točki 4 Poročilo verifikacijske komisije Član verifikacijske komisije izredni član Robert Zoreč je poročal navzočim, da ima SAZU trenutno 79 rednih in 20 izrednih članov, kar je skupaj 99 članov. Vsi so volilni upravičenci. Na skupščini je bilo prisotnih 61 članov, pisno je volilo 14 članov. V celoti je na tej skupščini volilo 75 članov, kar je 75,76 % volilnih upravičencev. Predsednik je ugotovil, daje skupščina sklepčna. K točki 5 Volitve dveh članov predsedstva po 22. členu zakona o SAZU Predsednik je najprej pojasnil volilni postopek, kot ga določala statut SAZU in pravilnik o volitvah. Kandidat se voli tako, da se obkroži številka pred njegovim imenom in priimkom, V prvem krogu mora kandidat dobiti večino glasov vseh volilnih upravičencev, torej vsaj 50 glasov, V skladu s statutom in pravilnikom o volitvah je omogočeno pisno glasovanje, za katero je zaprosilo 14 članov. Izvršilni odbor jim je ta način glasovanja odobril. Po tej obrazložitvi je predsednik volilne komisije a kad, Janko Kos začel z volitvami. Najprej je odprl ovojnice s pisnim glasovanjem. Iz vsake ovojnice je vzel najprej izjavo o pisnem glasovanju in prebral priimek in ime člana, ki je glasoval. Nato je vložil izjavo v ovojnico, iz nje pa vzel manjšo ovojnico, jo odprl in glasovnice vložil v skrinjico tako, daje bila zagotovljena tajnost glasovanja. Nato je prosil navzoče člane, da so glasovali in po glasovanju odredil kratek odmor. Medtem ko je volilna komisija štela glasove, je predsednik napovedal naslednjo točko dnevnega reda. K točki 6 Poročilo predsednika o aktualnih dogodkih Predsednik je poročal o dogodkih, ki so potekali v času od volilne skupščine, in povedal, da bosta njegovo poročilo dopolnila tudi oba podpredsednika in glavni tajnik. Med pomembnejše dogodke v zadnjem času lahko štejemo neuradni obisk predsednika Srbske akademije znanosti in umetnosti in dopisnega člana SAZU prof. Ni kole H ajdi na. Nastopil je s predavanjem, v katerem je na poljuden način razložil gradnjo velikih mostov. Podobnih predavanj bi si v SAZU želeli več in škoda je, da se ga člani niso udeležili v večjem številu. Prof. Hajdin je predlagal, da bi z obnovo stikov med akademijama začeli na neformalen način z izmenjavo obiskov akademikov. Proslava 65-letnice ustanovitve SAZU je potekala v okviru predstavitve jubilejnega zbornika članov razreda za umetnosti Slovenski skladatelji akademiki in predsednik se je zahvalil članom razreda za prizadevanje in trud, ki so ga vložili v pripravo zbornika. SAZU je obiskal tudi dopisni član Boris Pahor, ki je letos slavil visok jubilej, 90-letnico rojstva. V daljšem predavanju je orisal položaj Slovencev v zamejstvu z dokaj pesimističnim pogledom v prihodnost. Omeniti je treba obisk delegacije Kitajske akademije za družbene vede. Med obiskom je bil podpisan sporazum o znanstvenem sodelovanju med akademijama. Med vsebinskimi temami je /budil pozornost posvet o Triglavskem narodnem parku, ki je tematiko obravnaval z dovolj širokih gledišč. Pri tem je bilo aktivno naše članstvo, še posebej Svet za varstvo okolja, ki ga vodi dr. Avguštin f.ab Pojavila se je nova verzija predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je še nismo uspeli podrobneje preučiti, vendar so v njej po mnenju prof, Franca Lobni-ka upoštevali večino pripomb iz javne razprave, Določene težave so bile pri iskanju novega kandidata za člana državne maturitet-ne komisije in predsednik se je zahvalil izrednemu članu Robertu Zoreu. ki je bil pripravljen sprejeti to funkcijo. Članom SAZU je znano, da predvideva vlada RS ukinitev Urada za slovenski jezik. Ustanovljen je bil v kadrovsko manjšem obsegu, kot je bilo prvotno predlagano, Sedaj pa vlada RS to svojo namero utemeljuje prav s tem argumentom, češ da je Urad premajhen. Razred za filološke in literarne vede je o tem razpravljal in predlagal, da se piše predsedniku vlade RS Antonu Ropu in izrazi nestrinjanje z ukinitvijo. Na poslano pismo ni bilo nobenega odgovora, oglasilo pa se je Ministrstvo za kulturo z željo, da bi se pogovarjali o nekaterih skupnih problemih in mimogrede še o Uradu za slovenski jezik. Do tega sestanka po dveh preložitvah še ni prišlo. Vendar problem slovenskega jezika v javni rabi zadeva tudi SAZU, kjer zaenkrat ni bilo mogoče oblikovati skupnega stališča o tem vprašanju. Predsed stvo SAZU je na seji 26. novembra sklenilo predlagati razredu za filološke in literarne vede, da razmisli o ustanovitvi komisije, sestavljene iz predstavnikov vseh razredov, ki naj bi poiskala odgovore na ta vprašanja. Podpredsednik a kad. Kajetan Gantar je sporočil, da je 27, novembra prejel pismo predstojnika Inštituta za biografiko in bibliografijo ZRC SAZU dr. Andreja Vov-ka, ki opozarja na izjemno kritičen položaj, v katerem seje znašel inštitut potem, ko so mu število raziskovalcev znižali od predlaganih 5,4 FTE na 1,3 FTE. To pelje k postopni ukinitvi inštituta. Kot predsednik Znanstvenega sveta inštituta je apeliral na člane SAZU, naj razmislijo o možnih rešitvah nastale situacije, Članom je znano, da SAZU vsako leto nakazuje sredstva «pasovnega financiranja« na ZRC SAZU, ki jih potem razporeja po lastni presoji. Zato je predlagal, da se ugotovi, kako se ta sredstva uporabljajo. Predsednik je prekinil razpravo v tej točki in prosil predsednika volilne komisije a kad. Janka Kosa, da poda poročilo o rezultatih volitev. K točki 7 Razglasitev rezultatov volitev Predsednik volilne komisije akad, Janko Kos je poročal, da je bilo na skupščini prisotnih 61 rednih in izrednih članov. Pisno je glasovalo 14 članov. Volilni komisiji je bilo izročenih 75 glasovnic. Za člana predsedstva po 22, členu zakona o SAZU je bilo oddano naslednje število glasov: za akademika Jožeta Mačka 52 glasov, za akademika Janeza Orešnika 43 glasov, za izrednega člana Toneta Pavčka 50 glasov, Predsednik je ugotovil, da sta bila za člana predsedstva po 22, členu zakona o SAZU izvoljena akademik Jože Maček in izredni član Tone Pavček in jima čestital k izvolitvi. Akademiku fanezu Orešniku je izrazil obžalovanje, ker ni bil izvoljen, z željo, da bo v drugib oblikah sodeloval pri delu 5AZU, Predsednik je nato prešel na nadaljevanje prekinjene razprave v prejšnji točki. K nadaljevanju točke 6 Poročilo predsednika o aktualnih dogodkih Predsednik je v nadaljevanju razprave komentiral ugotovitve podpredsednika akad. Kajetana Gantarja glede načina financiranja ZRC SAZU. Spomnil je na to, da je Računsko sodišče Republike Slovenije ugotovilo določene težave pri nakazovanju sredstev pasovnega financiranja na ZRC SAZU. Sprejet je bil predlog, da bo ZRC SAZU pripravil petletni načrt, ki bo prikazal načrt porabe teh sredstev v prihodnjih petih letih. Podpredsednik akad. fožeTronteli je poročal, daje mednarodni simpozij Znanost in vera s podnaslovom Etična odgovornost znanstvenika v svetu, ki se spreminja eden od odmevnejših projektov SAZU v prihodnjem letu. Potekal bo od 3. do 6. junija 2004. Predvideno je, da bo simpozij zaprtega značaja, kar pomeni, da bodo sodelovali vabljeni predavatelji, v glavnem pa bodo vabljeni tudi poslušalci. Tako bo na dostojen način obeležena dvajseta obletnica simpozija z naslovom Znanost in vera, ki je bil skupni projekt SAZU in Papeškega sveta za neverujoče. Ustanovljen je skupni organizacijski odbor med SAZU in Papeškim svetom za kulturo. Izbrali so tudi že dvajset predavateljev - vidnih osebnosti s področij teologije, filozofije in etike z obeh strani. Za pokroviteljstvo so prosili predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška in državnega sekretarja pri Sv. sedežu kardinala Soda na. Prispevki s simpozija bodo objavljeni v zborniku, ki bo izšel leto dni kas neje, in pričakujejo, da bo izpolnil svoje poslanstvo. Akad. Janez Grešnik je v svojem prispevku k razpravi poudaril, da odločno podpira pobudo, naj se SAZU v razpravi z Ministrstvom za kulturo zavzame za nadaljnji obstoj Urada za slovenski jezik. Povsod po Evropi, kjer imajo urade za jezik, opravljajo izredno pomembno delo in javnost je z njihovo dejavnostjo nenavadno zadovoljna. Maš Urad za slovenski jezik deluje kratek čas m s skromnim številom sodelavcev in ni mogel doseči vidnejših rezultatov. Ko se bo v resnici uveljavil, bo pomenil pomemben premik v skrbi za slovenščino v javni vabi. Akad, Janez Orešnik seje docela strinjal z ugotovitvami in predlogi podpredsednika akad. Kajetana Gantarja. Opozoril je na to, da se na področju humanističnih ved dogajajo neobičajne stvari, katere posledica je občutno zmanjševanje sredstev za raziskave na področju humanističnih ved, V izrednih težavah se je znašel tudi Inštitut ZRC SAZU za slovenski jezik Frana Ramovša. Uspelo mu je doseči samo 2 Si-odstotno finaciranost njegove dejavnosti na podlagi vloženih projektov. Še bolj kritične so razmere na Filozofski fakulteti, za katero SAZU sicer ni pristojna. Gre torej za mnogo širši problem, kot so razmere v okviru ZRC SAZU. Akad. Orešnik je zaprosil vodstvo SAZU in še posebej predsednika akad, Boštjana Zekša in podpredsednika a kad, Kajetana Gantarja, da bi v tej smeri ukrenila vse, kar se le da, da bi se razmere nekoliko izboljšale, V zvezi z udeležbo na javnih predavanjih SAZU je priporočal model, ki bo predavanja povezal z določenim strokovnim sestankom. S tem bi pritegnili večji krog poslušalcev in tudi širšo javnost v večji meri seznanili z dejavnostjo SAZU. Ob zaključku prispevka k razpravi je akad. Janez Orešnik priporočil, da bi SAZU povabila v goste nekdanjega predsednika Kosovske akademije znanosti 111 umetnosti akad. Redžepa lsmajlija, ki je izrazil željo, da bi obiskal SAZU. Predsednik je komentiral prispevek akad. laneza Orešnika in pojasnil, da je vodstvo SAZU obveščeno o želji akad. Redžepa lsmajlija, da bi obiskal SAZU. Izvršilni odbor bo o tem razpravljal na naslednji seji in prepričan je, da se bo strinjal z napovedanim obiskom. Glede javnih predavanj je menil, da bi lahko člani posameznih razredov poskusili s prispevki, v katerih bi predstavili novosti s svojega strokovnega področja. Vodstvo SAZU bo vztrajalo pri stališču, da pristojno ministrstvo zagotovi nadaljnje delovanje Urada za slovenski jezik ob povečanju števila njegovih sodelavcev. V zvezi s financiranjem znanosti je poudaril, da so razmerja med posameznimi področji ostala nespremenjena. Vendar bo ponovno preveril, ali je prišlo do kakršnihkoli premikov v okviru financiranja humanističnih ved, V nadaljevanju razprave glede Urada za slovenski jezik je podpredsednik akad. Kajetan Gantar spomnil na publikacijo akad. Janeza Orešnika o uradih za jezik V skandinavskih državah in predlagal, da bi nekaj izvodov te publikacije poslali v Državni zbor poslancem, ki odločajo o nadaljnjem obstoju tega urada. K točki 8 Predlog za preoblikovanje P ros torskoin formacijske enote v Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU Predsednik je pojasnil, da so člani prejeli predlog obenem z vabilom na današnjo skupščino. Gre za raziskovalno enoto v okviru ZRC SAZU, ki bo spremenila svoj status, S predlogom je soglašal upravni odbor ZRC SAZU in potrdilo gaje tudi predsedstvo SAZU na seji 26. novembra 2004. Financiranje tega inštituta ne bo potekalo v sklopu dolgoročnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Predsednik je dal predlog v razpravo. Ker ni bilo razprave, so navzoči z javnim glasovanjem soglasno sprejeli navedeni predlog. Predsednik se je vsem navzočim zahvalil za udeležbo in zaključil skupščino ob 12.40. Zapi sa I M i ha Lesar Gi avni tajn i k M at ija G oga la RAZREDI SAZU Razred za zgodovinske in družbene vede_ Razred za zgodovinske in družbene vede je i tel ob koncu leta 13 rednih, 3 izredne in 18 dopisnih članov Razred je imel sedem sej; oddelek za zgodovinske vede je imel prav tako sedem sej, oddelek za družbene vede pa je imel devet sej. Oddelka sta delovala tako, da sta vsak zase obravnavala skupna vprašanja razreda, poleg tega pa še vprašanja, ki so se nanašala na posebno problematiko oddelka. Poglavitna dejavnost, s katero so se ukvarjali člani oddelkov in razreda, je bila povezana z volitvami novih članov SAZU. V skladu s programom dejavnosti v postopku volitev, ki ga je določilo predsedstvo SAZU, so oddelki in razred opravili posamične dejavnosti v postopku kandidiranja kandidatov za nove člane in dejavnosti v postopku priprav za volitve. Razred je predlagal dva nova izredna člana (oba v oddelku za družbene vede), enega člana in eno članico je predlagal v izvolitev v redno članstvo, enega kandidata je predlagal v izvolitev za dopisnega člana. Razred je gradivo o predlaganih kandidatih posredoval drugim razredom, opravil pa je tudi razpravo o kandidatih za nove člane, ki so jih predlagali drugi razredi. Na volitvah članov SAZU so bili izvoljeni vsi predlagani kandidati, in sicer: prof, dr. Marijan Zadnikar {oddelek za zgodovinske vede) in proi. dr. Alenka Šelih (oddelek za družbene vede) za red ne ga/o člana/ico; prof. dr, Marijan Pavčnik (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani) in prof. dr. Slavko Splichal (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani) za izrednega člana in prof. dr, Hans-Dietrich Kahl (Univerza v Giessnu) za dopisnega člana. Razred je bil vključen tudi v postopke drugih volitev (članov predsedstva SAZU, izvoljenih po 22. členu zakona o SAZU), ki so potekale v SAZU v letu 2003. Člani razreda so razpravljali tudi o kandidaturah za članstvo v različnih organih (znanstvenih svetih, upravnem odboru in podobno) v posamičnih inštitutih ZRC SAZU oziroma v takšnih organih ZRC SAZU. Večina članov razreda je bodisi sprejela ponovno oziroma novo kandidaturo v teh organih v naslednjem mandatu. Člani razreda so obravnavali tudi nekatera vprašanja, ki so zadevala širšo problematiko znanosti v Sloveniji. Med drugim so obravnavali in se opredelili do načrtovanih novih načinov in oblik financiranja znanosti; obravnavali so tudi predlog Nacionalnega programa znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v RS. Tudi v letu 2003 so ponovno razpravljali o problematiki nabave literature v fa- kultelnih oziroma univerzitetni knjižnici in o predstavljanju dosežkov družbenih ved v slovenskih dnevnikih. Obravnavali so in dali pripombe ter soglasje k objavi monografije f. Ramovša, Inštitut Antona Trstenjaka, Kakovostna starost; dali so soglasje za izdajo zbornika s simpozija o delu Aleša Ušeničnika 111 zbornika s simpozija o delu Dušana Kermavnerja, Seznanili so se s pripravami na mednarodni simpozij Znanost in vera,, ki ga pripravlja SAZU v letu 2004. Pri nekaterih od teh dejavnosti SAZU so člani razreda obžalovali, da niso bili dovolj zgodaj o njih obveščeni. Člani razreda so sprejeli tudi pobudo, da bi oživili izhajanje razredne publikacije Dissertationes. Člani razreda so podprli tudi predlog oddelka za zgodovinske vede, da se pripravi nemški prevod (z ustrezno uvodno študijo) dela akad, Boga Grafenauerjao ustoliče vanju koroških vojvod, Alenka Še lih Razred za filološke in literarne vede Razred je štel ob koncu leta 13 rednih, 3 izredne in 16 dopisnih članov, Med letom je bil Matjaž Kmecl izvoljen za rednega, dr. Andrej Inkret in dr. Zinka Zorko za izredna člana ter dr, Rem hard Lauer za dopisnega člana; 29, decembra je preminil dop, član prof. Ivo Frangeš iz Zagreba. Razred je imel v tem letu štiri redne seje, Na njih so člani nekajkrat govorili o nacionalnem raziskovalnem programu 2003-2007 in se do njega kritično opredeljevali; potrdili so predlog, naj bi za Nobelovo nagrado ponovno kandidirali dop. člana Borisa Pahorja (utemeljitev je pripravil a kad, Boris Paternu); uskladili predloge za novega rednega člana, dva nova izredna in enega dopisnega člana - vsi so bili kasneje na volivni skupščini 12.6. tudi izvoljeni; prav tako so soglasno potrdili predlog predsedstva SAZU za častno članstvo a kad. Franceta Bernika; na predlog Državnega sveta so pretehtali nevarnost za degradacijo ali celo ukinitev Urada za slovenski jezik pri vladi RS in izrazili svoje nestrinjanje s tovrstnimi namerami ter predlagali predsedstvu SAZU, naj o takšnem nestrinjanju obvesti tudi vlado RS; oblikovali so predloge za sodelovanje svojih članov v različnih svetih ZRC; ponovno razpravljali o položaju slovenščine v javnosti; razpravljali o poslovniku Trad it i ones in ga potrdili. - Pokojnega a kad. Jožeta Pogačnika je v tiskovni komisiji SAZU po sklepu razreda nasledil izredni član Primož Simoniti, v svetu RTV pa kot zastopnik SAZU na predlog razreda akad. Jože Toporišič - namesto Rudija Šeliga, kije odstopil. Za tiskovni načrt SAZU je razred potrdil drugo knjigo Lav-rinovih pisem v redakciji akad. Dušana Moravca, monografijo akad. Janeza Oreš-nika Naturalness in (morpho)syntax: English examples ter potrdil natis novega zvezka Traditiones, ob izidu prejšnjih Traditiones in Pogačnikovega spominskega zbornika Literarni izzivi, pri katerem je bila SAZU soza lož niča, pa je soorganizi- ral tiskovni konferenci. Zunaj tega programa je akad. j o že Toporišič poskrbel za izid svojih Oblikoslovnih razprav, akad Taras Kermauner pa - deloma s podporo komisije za tisk - za več nadaljnjih zvezkov svoje obsežne reinterpretacije slovenske dramatike. Člani so nadalje dopolnili uredništvo za novi zbornik Razprav: uredništvo je prevzel izr. član Andrej Inkrel. - Akad. Dušan Moravec je bil slavnostni govornik na otvoritvi razstave o pok, akad, Janku Lavrinu 7. 2, v Semiču, akad. France Bernik je bil otvoritveni predavatelj na mednarodnem slavističnem kongresu, prav tako je nekajkrat javno predaval o kulturni identiteti Slovencev v procesih global iz acije. - Predvsem po prizadevanjih akad. Krašovca seje mednarodnega slavističnega kongresa v Ljubljani udeležil prof, Hans Rothe iz Bonna, in sicer - ob predavanju - z razstavo Bi bi i a Slavi ca, to je serijo slovanskih biblijskih tiskov, ki že poldrugo stoletje izhajajo pri založbi Ferdinand Schoningh;ob koncu obiska je zbirko predal organizacijskemu odboru kongresa, ta pa ga je daroval SAZU. S prof. Rothejem so bili ob tej priložnosti sklenjeni tudi določnejši dogovori o umestitvi zgodnjih slovenskih biblijskih tiskov v to ugledno zbirko, Matjaž Kmecl Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede___________ Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Razred je imel ob koncu leta 2003 17 rednih, 4 izredne in 19 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede 11 rednih, 2 izredna in 13 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 6 rednih, 2 izredna in 6 dopisnih članov, Izredna člana Ivan Bratko in Janez Leveč sta postala redna člana, kot nova izredna člana pa sta bila izvoljena Tadej Bajd in Franc Gubenšek. Izvoljeni so bili tudi trije novi dopisni člani: kemik Jean-Maria Pierre Lehn, matematik Sähe Mardešič in gradbenik Roy Thomas Severn. Decembra je umrl redni član Ludvik Gyergyek. V letu 2003 je imel razred pet rednih sej: 9. L, 20,2„ 3.4„ 26. in 23, 10, Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda, po potrebi pa se sestajata tudi samostojno, Razred vodijo akad. Peter Kaj far kot tajnik razreda, akad. Josip Globevnik kot načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede in akad. Igor Grabeč kot načelnik oddelka za tehniške vede. Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalne baze v ZRC SAZU, pač pa na Univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali s katerimi sodelujejo. Zato opravljajo svoje poslanstvo kot člani SAZU pretežno na svojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in sprejemajo mnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vloge v družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajo strokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledje aktivnih raziskovalcev, saj na področjih njegovega delovanja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport financira več kot polovico vseh raziskav v Sloveniji. Velik del aktivnosti razreda v začetku leta 2003 je bil namenjen izbiranju kandidatov za nove člane. Razred je poslal predsedstvu 3 predloge za redne člane (od tega 2 za napredovanje obtoječih izrednov članov in en nov predlog), 7 predlogov za izredne člane in 3 predloge za dopisne člane. Razred je dal tudi dve pobudi za izvolitve v drugih razredih. Potem ko je predsedstvo določilo prosta mesta, je razred naredil ožji izbor kandidatov, ki so bili nato izvoljeni na skupščini. Pri odločanju o ožjem izboru sta se najprej ločeno sestala oba oddelka. V razpravi o kandidatih za nove člane so člani razreda ugotovili, da obstaja problem pri kandidiranju kandidatov s slovenskim državljanstvom, ki imajo stalno bivališče v tujini. Potem ko je predsedstvo sprejelo Stališča III, razreda v zvezi s pobudo o sodelovanju SAZU pri razvoju akademijske mreže v Sloveniji in jih preimenovalo v Stališča SAZU v zvezi s pobudo o sodelovanju SAZU pri razvoju akademijske mreže v Sloveniji, je razred pričel z aktivnostmi za ustanavljanje svetov SAZU. Razred je zavzel stališče, da je treba najprej ustanoviti svete in vanje imenovati kompetentne strokovnjake, člane svetov, ki se bodo z delovanjem v svetih izkazali, pa izvoliti v svetnike. Na pobudo razreda je bil v začetku leta 2004 kot prvi svet ustanovljen Svet za energetiko, ki ga vodi a kad. Janez Pekle ni k, Pomemben del razprav na sestankih razreda je bil namenjen obravnavanju strateških problemov na področju znanosti in znanstvene politike. Razprava je tekla o programskem financiranju in o Predlogu izhodišč in usmeritev nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, pri čemer je bilo izraženih precej kritičnih stališč. Ob upoštevanju sestave predsedstva in zastopanosti posameznih področij v njem, razred ni kandidiral nobenega od svojih članov za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU. Razred je dal predsedstvu pobudo, da premisli o možnosti za uvedbo položaja bivši predsednik. Posamezni člani razreda imajo odgovorne zadolžitve na SAZU in izven nje. A kad, Boštjan Žekš je predsednik SAZU in vodi Nacionalni svet za znanost in tehnologijo, akad. Branko Stanovnik je predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU, akad. Robert Blinc vodi Odbor za trajnost ni razvoj SAZU, akad, Janez Peklenik pa novoustanovljeni Svet za energetiko SAZU, Akad, Robert Blinc je postal častni doktor Univerze v Ljubljani. Akad. Miha Tišler je član upravnega odbora Evropske znanstvene fundacije s sedežem v Strasbourgu. Peter Fajfar Razred za naravoslovne vede Razred je imel ob koncu leta 13 rednih. I izrednega in 10 dopisnih članov, Razred se je v letu 2003 sestal na petih sejah (8. l„ 21.2., 1.4., 17, 9. in 20. 11.) in eno sejo biološkega dela razreda (11. 11.). Zaradi sprotnih zadev je imel razred več korespondenčnih sej. Organizirali smo tudi krajše pogovore zlasti glede raznih natečajev, ki so zadevali razred ali člane razreda. Jeseni je potekel mandat članu predsedstva akademiku Ernestu Mayer ju, Glede na možnost kandidiranja za člana predsedstva po 22. členu zakona o SAZU je razred soglasno predlagal za novega kandidata akademika Jožeta Mačka, ki je bil potrjen na predsedstvu SAZU in izvoljen na skupščini SAZU 27. novembra. Na četrti seji razreda smo dokončno soglasno oblikovali predloge za nove člane razreda SAZU, in sicer Ivana Krefta za napredovanje v rednega člana ter za dopisne člane Norberta Eisner j a (Nemčija), Li ude vita llijaniča (Hrvaška) in feana Nicoda (Francija), Vsi kandidati so bili na volilni skupščini 12. junija izvoljeni. Razred je razpravljal o kandidatih za člane SAZU drugih razredov in ni imel bistvenih pripomb. Razpravljali smo o pobudi za imenovanje znanstvenih svetnikov SAZU v okviru razreda. Vendar zaenkrat nismo prišli do konkretnih predlogov in smo sklenili, da člani razreda razmislijo o pripravi predlogov moi.nih kandidatov. Določeno pozornost smo namenili problemu dvojnega izdajateljeva revij Geografski zbornik in Acta Carsologica, ki zadeva naš razred. Sklep razreda je, da reviji uporabljata enotno navajanje obeh izdajateljev. Na več sejah smo razpravljali o tisku revij Razprave IV. razreda SAZU in Acta Carsologica, kjer smo potrjevali sklepe uredništev in dajali morebitne pripombe pri izvajanju programa tiska (2003), načrtovanju tiska (2004), izbiri recenzentov ipd. Sprejeli smo nova poslovnika o delu uredništva obeh revij, ki ga je potrdilo predsedstvo SAZU, V letošnjem letu smo natisnili 2 zvezka Razprav IV. razreda SAZU in 2 zvezka Acta Carsologica s suplementom k prvemu zvezku ter v publikaciji Dela SAZU Jean Nicodovo razpravo o dinarskem krasu, Sodelovali smo z dopolnitvami pri osnutku dokumenta o kloniranju človeka, ki ga je izdelal razred za medicinske vede in nato objavilo v dnevnem časopisju predsedstvo SAZU, Vse leto smo spremljali priprave za mednarodno zborovanje Alpski forum 2004, ki ga vodi akademik i van Kreft in je pripravil dve mednarodni seji (1. 2. in 13.9,). Delo poteka po dogovorjenem načrtu, Z Botaničnim društvom Slovenije razred pripravlja mednarodno zborovanje leta 2005 ob 100-letniči rojstva leta 1972 umrlega izrednega člana Maksa Wrabra, kjer smo izoblikovali organizacijski in znanstveni odbor. Znanstveni odbor vodi akademik Mitja Zupančič. Zaradi nekaterih nestrinjanj razreda z izdajo vegetacijskih kart na Biološkem institutu Jovana Hadžija ZRC SAZU je razred izoblikoval ustrezna priporočila, ki so razvidna iz zapisnika L seje biološkega dela IV. razreda (11. 11.). K razpravi o tej problematiki smo povabili univ. prof. dr. Marka Accetta, ki je eden izmed dobrih poznavalcev teh problemov, Aktivno smo sodelovali v razpravah o dopolnitvah Statuta SAZU; zlasti v zvezi z volitvami funkcionarjev. Člani razreda aktivno sodelujejo v organih ZRC SAZU; tako je letos predsedstvo SAZU moralo posredovati kandidate za članstvo v upravnem odboru ter znanstvenih svetih ZRC SAZU, v Geografskem inštitutu Antona Melika, Inštitutu za raziskovanje krasa, Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca, Biološkem inštitutu fovana Hadžija in Inštitutu za biografiko in bibliografijo ZRC SAZU. V imenovane organe je razred predsedstvu SAZU predlagal naslednje kandidate akademike Matijo Gogala, Ivana Gamsa, Andreja Kranjca, Ivana Krefta, Jožeta Mačka, Maria Pleničarja, Dragico Turnšek, Igorja Vrišerja in Mitja Zupančiča. Razred ali posamezni člani sodelujejo v svetu za varovanje okolja in odboru za trajnost ni razvoj (Mitja Zupančič) ter komisiji za statutarna in razvojna vprašanja (Jože Maček), Mitja Zupančič Razred za umetnosti Razred je imel ob koncu leta 13 rednih, 6 izrednih in 13 dopisnih članov, 12. aprila je umrl izredni član Savin Sever. V tem obdobju je imel razred 5 rednih in 1 dopisno sejo. Prva januarska seja je bila dopisna, s katero je razred podprl predlog II, razreda SAZU za ponovno nominacijo pisatelja Borisa Pahorja, dopisnega člana SAZU, kot kandidata za Nobelovo nagrado za literaturo v letu 2002. Ob tem je prišlo tudi do razprave in vprašanj, kako predloge za takšna prestižna in pomembna priznanja oblikovali v prihodnje, kar je čez nekaj časa privedlo do usklajenega sklepa, da jih skupaj oblikujeta 11. in V. razred. Na seji predsedstva SAZU 23. 1. je bilo izglasovano število novih možnih kandidatov za članstvo v SA ZU, kar pomeni, da bo i mel razred za umetnosti v prihodnje 20 članov. Glede na to, da so bile v teku priprave na volitve, je začel razred postopke s predlogi za napredovanje in za nove člane. Ker protestni izstop Rudija Šeliga iz sveta RTV Slovenija v preteklem letu ni naletel na odmev, ki bi vsaj nakazal voljo po izboljšavi kritičnih razmer v tem javnem zavodu, kot jih je opisal in obrazložil Šeligo, je razred o zadevi razpravljal in sprejel odločitev, da bo predsedstvu SAZU predlagal javno objavo stališč razreda za umetnosti ali celotne SAZU. Pomemben je sklep, da bo razred vsaj enkrat letno obravnaval žgoče aktualne probleme v kulturi in se nanje javno odzival, npr. vprašanje »lociranja umetniških akademij« ali mnenje razreda za umetnosti SAZU o podiranju arhitekturnih objektov, kot je hotel Prisank v Kranjski Gori arhitekta Janeza Lajovica itn. Večkratni volilni poizkus, da predlagani kandidat razreda za umetnosti za novega člana predsedstva SAZU, voljenega po 22, členu zakona o SAZU, prejme na volilni skupščini zadostno število glasov, je uspel 27. 11. V predsedstvo SAZU je bil izvoljen izredni član Tone Pavček. Zamisel iz leta 1999, da razred za umetnosti pripravi ob 65-letnici SAZU, to je do leta 2003, jubilejni zbornik svojih članov, je bila delno uresničena z izdajo prvega od treh delov: Slovenski skladatelji akademiki. Uredniški odbor, ki ga je imenoval razred, je obsežno, strokovno in finančno zahtevno izdajo zasnoval tako, da bo natisnjena v treh delih v obdobju petih let, in sicer: Slovenski skladatelji akademiki (2003), Slovenski pesniki in pisatelji akademiki (2006) in Slovenski likovniki in arhitekti akademiki. Urednik prvega dela je akademik Lojze Lebič, avtor besedila pa muzikolog dr. Ivan Klemenčič- Andrej Jemec Razred za medicinske vede Ob koncu leta je imel razred 8 rednih, 3 izredne in 8 dopisnih članov. Tajnik razreda: akademik Marjan Kordaš. Razred je imel 8 rednih sej, Zaradi volitev dveh novih (izrednih) članov je razred na svojih prvih sejah v letu 2003 najprej opredelil prioriteto področij, pripravil merila za merjenje kvalitete bodočih kandidatov ter pripravil seznam 6 možnih kandidatov. Tako sta bila (v dveh krogih volitev v razredu) za volilno skupščino SAZU predlagana 2 kandidata za izredna člana, in sicer: Uroš Skalerič za področje stomatologija ter Franc Strle za področje infekto-bgija. Dotedanji izredni član Matija Horvat (za področje interna medicina) je bil predlagan za napredovanje v stopnjo akademik. Na volilni skupščini so bili vsi trije predlagani kandidati izvoljeni. Večino dela pa je razred opravil na sejah v drugi polovici 2003, Zaradi načrtovane reforme zdravstva v Republiki Sloveniji smo na sejo v začetku julija 2003 povabili ministra za zdravje, dr. Dušana Kebra, da bi nam v predavanju očrtal značilnosti reforme. Po predavanju je minister obljubil, da bo vsakemu članu po- si al en izvod t. i- Bele knjige, razred pa je imenoval delovno skupino (pokojna Lidija Andolšek - je ras, fožc Trontelj in tajnik razreda), ki naj bi čim prej pripravila pisna izhodišča za razpravo o reformi zdravstva. Zaradi nerazumljivih, tudi komičnih zapletov na ministrstvu za zdravje je tajnik razreda ustrezno število izvodov Bele knjige prejel šele v zadnjih dneh avgusta 2003. Tako je delovna skupina začela z delom z zamudo. Na temelju pripravljenega gradiva je bilo na predzadnji seji (v oktobru) sprejeto stališče, da bo razred svoje mnenje o reformi zdravstva objavil, nadrobne pripombe pa poslal neposredno ministru za zdravje. Oboje je razred obravnaval na zadnji seji (v novembru), dokončno redakcijo pa smo opravili po elektronski pošti ter tajnik v osebnih stikih. Ker se je bližal konec javne razprave, smo delali v hudi časovni stiski. Med redakcijo besedila seje pokazala še nujnost, da se razred seznani z dvema raziskavama Prvo je naročila Zdravniška zbornica Slovenije (Mnenje slovenske javnosti o zdravstvu; zajeta je tudi korupcija v zdravstvu), drugo pa Urad Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije (Stališča o korupciji; nekaj vprašanj je zadevalo tudi korupcijo v zdravstvu). Končni rezultat našega dela sta bila dva dokumenta, in sicer: Mnenje podpisanih članov razreda za medicinske vede SAZU o reformi zdravstva v Sloveniji (ki ga je podpisalo 9 članov) ter ločeno Mnenje o Beli knjigi in reformi zdravstvenega sistema (ki gaje napisal akad. Matija Horvat). Dva člana razreda za medicinske vede se glede reforme zdravstva nista želela opredeliti. Oba dokumenta je tajnik razreda 10. 12. poslal v objavo v Sobotno prilogo Dela. Zal doslej nista bila objavljena, Na ustna in pisna vprašanja o usodi obeh dokumentov glede objave doslej ni bilo odgovora. Marjan Kordaš Kabinet akademika Franceta Bemika Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU. Sodelavka Ana Marija Batič. V okviru znanstvenih raziskav je akad, Bernik za tisk pripravil dvoje publikacij: knjigo Simon jen ko za zbirko Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev in izbor svojih objav, govorov in nagovorov v zadnjih desetih letih. Kot glavni urednik je urejal Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, oblikoval sprotni in perspektivni program zbirke, sodeloval z uredniki in založbo Litera v Mariboru in se dejavno udeležil javnih predstavitev novih knjig zbirke (5. 2., 6. 2. in 27. 11}» V okviru stroke je nastopil kot plenarni predavatelj na svečani otvoritvi 13. mednarodnega slavističnega kongresa v Ljubljani s predavanjem Kulturna identiteta v obdobju globalizacije - Nevarnosti in perspektive (15, 8.). Na to temo je govoril tudi na Univerzi v Mariboru (29. L), v Znanstveno-raz i skoval ne m centru v Kopru (5. 3.) in v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (16. 4.). S kulturološko temo je nastopil na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah v Avstriji (2.2.}. Na temo iz zgodovine SAZU - o Janezu Mil Črnskem - je predaval na 13. spominskem srečanju Janeza Milčinskega in 34. memorialnem sestanku Janeza Plečnika na Medicinski fakulteti v Ljubljani (4. 12.J. Širšo temo je vključil v slavnostni govor na nacionalnem konventu reda sv. Fortunata na Bledu O kakovosti življenja (12. 4.}. Kot član stalnega g remija se je udeležil treh pogovorov predsednika Republike Slovenije dr, Janeza Drnovška o prihodnosti Slovenije: prvega na temo zunanje politike naše države z diskusiiskim prispevkom (13, 10.), drugega na temo vrednot, prav tako z diskusijskim nastopom (18. 11.), tretjega o vlogi znanja in znanosti pa z uvodnim prispevkom (10, 12.). Vodil je tiskovno konferenco v SAZU, na kateri so člani stalnega gremija pri predsedniku države javnosti predstavili izjavo Trije poudarki, povzetek prvih treh pogovorov o prihodnosti Slovenije (29. 12.). Bil je član sveta Elektroinštituta Milan Vidmar in odzval seje vabilu na nekaj prireditev Inštituta, Udeleževal se je sej razreda za filološke in literarne vede in drugih prireditev SAZU - skupščin, žalnih sej, znanstvenih simpozijev in predavanj. V mednarodnem merilu je dejavno sodeloval z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti v Salzburgu. Udeležil se je sej senata ali pogovorov s predsednikom Felijiom Ungerjem (7, 3., 4. 7, 28 11., 15, 12.) in glavne skupščine Akademije (8. 3.). France Bernik Svet za varovanje okolja V letu pred vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo smo preučevali stanje in posebnosti okolja na podlagi vladnega poročila 2002 in poročila Evropske okoljske agencije za 2002. V teh razpravah je bilo očitno, da je treba tradicionalno obravnavanje okolja izpopolniti z vidika sonaravno uravnoteženega ali trajnost ne ga razvoja, Ib pomeni preučevanje naravnih in družbenih zakonitosti razvoja in temu primerno usmerjanje raziskovalnega dela, vendar se takšen napredek šele nakazuje. Med tem je bil v Državni zbor vložen nov predlog zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je odprl dve temi: usklajevanje naravovarstvenih in gospoda r- skih interesov ter izboljšanje upravljanja Triglavskega narodnega parka, SAZU je resno opozorila javnost in državni zbor na nasprotujoče si težnje in neskladnosti ter se zavzela za ohranitev parka, posebej še, ker je UNESCO razglasil celotne Julijske Alpe za biosfer ni rezervat. Predsedstvo SAZU in svet za varstvo okolja Republike Slovenije sta v septembru 2003 priredila strokovno posvetovanje, pri katerem je svet za varovanje okolja sodeloval. Pomagal je svetu za varstvo okolja Republike Slovenije pri oblikovanju stališč in publikacije Alpe in alpska konvencija. Vse bolj aktualno pa je vprašanje »trajnostnega razvoja«, ki pomeni skrb-nejše ravnanje z naravnimi viri in vrednotami ter celotno naravno in kulturno dediščino, ker se mora ohranjati in bogatiti pri prenašanju iz roda v rod. To terja več raziskovanj in izboljšanje okoljske politike, zanesljivejše usklajevanje okoljske, ekonomske in socialne blaginje ter razvojnih usmeritev, V ta namen so se začele študijske priprave, ker gre za teoretična vprašanja »ekoekonomije« in širša posvetovanja, katerih pregled bo na posvetovanju 22. aprila 2004. Svet je deloval v nespremenjeni sestavi. Člani sodelujejo pri številnih projektih, v raznih okoljskih ustanovah in na posvetovanjih. Pomembno je bilo sodelovanje z odborom SAZU za trajnost ni razvoj ter s svetom za varstvo okolja RS, ki je ob sodelovanju objavil dve pomembni publikaciji: Pregled okoljskih pojavov in pojmov (z izrazjem v petih tujih jezikih) ter zbornik o izobraževanju o okolju za okolje prihodnosti. Avguštin Lah Odbor za preučevanje narodnih manjšin Zbornik Narodne manjšine: Živeti z mejo: Slovenski kulturni prostor danes, ki ga je Odbor izdal leta 2002, je med člani vzbudil živahno razpravo, češ da odpira vrsto vprašanj, o katerih bi bilo potrebno poglobljeno spregovoriti, Izhajajoč iz te ugotovitve, je Odbor na svoji 20. seji 20. 12. 2002 sklenil, da bo organiziral novo srečanje, pri čemer naj bo poudarek predvsem na novem položaju, ki nastaja ob pristopu Slovenije v Evropsko unijo. Naslednje seje, ki jih je Odbor imel v letu 2003, so bile v glavnem posvečene vsebini in organizacijskim vprašanjem omenjenega posveta. Na simpoziju, ki ie stekel ob prisotnosti predsednika SAZU S. 12. 2003 v Prešernovi dvorani v Ljubljani, je sodelovalo 15 eminentnih slovenskih intelektualcev iz matice in zamejstva, Slednji so vsak iz svojega zornega kota predstavili svoje gledanje na izzive, s katerimi se bo naš narod soočal po 1. 5. 2004. Predstavljene referate namerava Odbor objaviti in tako nadaljevati zbirko publikacij, ki jih izdaja pod naslovom Narodne manjšine: Živeti z mejo. Jože Pirjevec Odbor za medicinske Študije Raziskovalna skupina, ki deluje v okviru Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU, se je kadrovsko še nekoliko okrepila. Nadaljevalo se je delo na projektih, odobrenih v prejšnjih letih. V okviru projekta CRP Rodnost in samomorilnost v Sloveniji: multidisciplinarni vidiki, ki poteka v sodelovanju s Psihiatrično kliniki», so bile opravljene naslednje raziskave: Ugotavljanje razlike yned osebnostnimi lastnostmi pri osebah po poskusu samomora, ki so prejele oz. odklonile psihoterapevtsko pomol, Nevropsihološkt dejavniki samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola in Analiza družboslovnih aspektov samomorilnosti in povezanosti z rodnostnim vedenjem. Nadaljevalo se je ludi delo na temeljnem raziskovalnem projektu Nevropsihololki dejavniki samomorilnosti pri osebah, odvisnih od alkohola, pri katerem sodelujejo tudi raziskovalci Nevrološke klinike Ljubljana in Psihiatrične klinike Ljubljana. V lansko leto odobrenem projektu CRP He t ero- in avtoagresivnost v družini je bila pozornost namenjena problematiki vrstniškega nasilja in odnosu mladoletnikov do nasilnega vedenja v družini. V teku leta je inštitut pridobil tudi t, i. »projekt manjših vrednosti« Nasilje nad ženskami ali kako doseči ničelno toleranco, ki gaje v višini 1.500.000,00 SIT financiralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Projekt je bil v tekočem letu že zaključen z oddajo poročila, v katerem je predstavljena analiza slovenske strokovne in znanstvene literature, ki se nanaša na omenjeno temo, in analiza statističnih podatkov o viktimizaciji nasilja nad ženskami v družini in načinih nudenja pomoči žrtvam nasilja v družini. V preteklem letu se je zaključevalo tudi dei o na programu Rodnostnc> vedenje prebivalcev Slovenije. Z namenom obnoviti programsko financiranje smo se na inštitutu prijavili na razpis ministrstva za šolstvo, znanost in šport s predlogom programa Multidisciplinarni vidiki prebivalstvenih gibanj in socialne patologije, ki pa žal ni bil odobren, V lanskem letu je začelo teči tudi delo na mednarodnem projektu Population Policy Acceptance Study - The Viewpoint of Citizen s and Policy A ero rs Regarding the Management of Population Relatad Change, ki ga financira Evropska komisija, Iz tega naslova inštitutu pripadajo sredstva v višini 21.600 EUR. Člani raziskovalne skupine so objavili več člankov doma in v zamejstvu. Marjan Kordaš Odbor za trajnostni razvoj Odbor za trajnostni razvoj SAZU je v sodelovanju s Svetom za varovanje okolja pri SAZU 18, 3, pripravil strokovno srečanje Vizija trajnost ne ga razvoja Slove- ni je. Srečanja se je udelei.il o več kot 50 predstavnikov gospodarstva, nevladnih organizacij, civilne družbe, strokovnih institucij, ki delujejo na področju varstva okolja, in vlade. Predstavljenih je bilo 35 strokovnih prispevkov in uvodnih referatov, ki so natisnjeni v publikaciji, ki jo je izdala ustanova Fundacija za t raj nosi ni razvoj Slovenije ob finančni podpori UNDP {ISBN 961-91006-5-4), Odbor je pripravil tudi prispevek o globalni situaciji trajnost nega razvoja v Sloveniji, ki je bil predstavljen na mednarodni konferenci o trajnostnem razvoju v Dubrovniku, ki je bila pod pokrovitelj sivo m Unesca od 15, do 21. 6, 2003. 21. 10. je Odbor pripravil srečanje, na katerem je predaval prof. dr. Dušan Mlinšek o Biocentričnosti slovenskega gozdarstva kot izzivu prihajajoči družbi. Robert Blinc Fundacija dr. Bruno Breschi Uprava Fundacije dr. Bruno Breschi, ki jo sestavljajo akademik dr. Kajetan Gantar kot predsednik, izredni član dr. Primož Simoniti kot namestnik in prof. Jože Faganel kot tajnik, je imela sicer samo en formalni sestanek, in sicer 15. 12., na katerem smo obravnavali pregled finančnega poslovanja v letu 2003 in predloge za leto 2004. Vendar so bili člani uprave vseskozi v medsebojnih stikih in so sporazumno reševali tekoča vprašanja. Fundacija je spodbujala dejavnosti na štirih projektih, in sicer: 1. Slovar jezika Janeza Svetokriškega. Petletni projekt poteka po načrtu. Avtor slovarja prof. dr. Marko Snoj je v letu 2003 obdelal 1022 gesel, tako daje v glavnem obdelano gradivo do črke M. Pri mnogih doslej že obdelanih geslih (zlasti pri lastnih imenih) še manjkajo enciklopedični stvarni podatki, marsikatero lastno ime še ni identificirano. Za identifikacijo lastnih imen in za pridobivanje manjkajočih enciklopedičnih podatkov bo pred zaključkom redakcije treba pritegniti k sodelovanju še enega ali dva ustrezna strokovnjaka, 2. V letu 2003 je Fundacija skupaj z Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU izdala znanstvenokritično edicijo Marka Pohlina, Kraynska grammatika in Bibliotheca Carniolae. Zajetna knjiga, ki obsega 650 strani, je plod večletnega dela vrste uglednih strokovnjakov in je zapolnila občutljivo vrzel v preučevanju starejših obdobij slovenske kulturne in literarne zgodovine. Predvsem pa je ponatis in prevod Pohlinove gramatike, ki je pomemben vmesni člen med Bohoričevo in Kopitarjevo slovnico, že dolgo predstavljal velik deziderat v preučevanju zgodovine slovenskega knjižnega jezika. Izdajo sta denarno podprla tudi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, toda največji del sredstev je prispevala Fundacija dr. Bruno Breschi. 3. Uprava fundacije je sklenila tudi denarno podpreti zbornik referatov simpozija o Alešu Ušeničniku, ki je potekal v okviru SAZU 25. in 26. 2. 2003. Vloga filozofa, teologa in sociologa Aleša Ušeničnika, ki je bil ena osrednjih osebnosti slovenske kulturne zgodovine v prvi polovici 20. stoletja (pomembno vlogo pa je odigral tudi kot soustanovitelj SAZU), bo v luči tega zbornika vsestranska in pravično osvetljena. Sredstva za izdajo zbornika bodo prispevale SAZU, Teološka fakulteta in Mohorjeva družba, manjkajoči del pa bo pokrila Fundacija dr. Bruno Breschi, 4, Žal pa se ni nič premaknilo v zvezi z načrtovano monografijo o idrijskih čipkah, ki naj bi io i/.dal Idrijski muzej, kar je bila ena poslednjih želja ustanovitelja fundacije dr. Bruna Breschija. Vendar so v teku dogovori in upam, da nam bo v doglednem času uspelo tudi ta projekt uresničiti. V začetku leta 2003 je Fundacija razpolagala s 15.555.165,04 SIT, ob koncu decembra istega leta pa znaša njen saldo 15.332,540,00 SIT. Kajetan Gantar Fundacija Janez Vajkard Valvasor Delo Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja v letu 2003 je bilo namenjeno predvsem Iconotheci Valvasoriani - faksimilnemu natisu Valvasorjeve likovne zbirke v osemnajstih zvezkih; natančneje 7138 grafičnim listom in risbam evropskih mojstrov 16. in 17. stoletja. Iz zagrebške Biblioteke Metropolitane smo v Tiskarno Mladinska knjiga pripeljali štiri zvezke v nadaljnjo obdelavo. Izdelane so bile zgoščenke, kar je avtorjem omogočilo strokovno obdelavo posameznih zvezkov, Pri tem so bili avtorji vezani na uporabo strokovne literature v Albertini na Dunaju, Zentralinstitutu fur Kunstgeschichte v Munchnu, Fondazione Cini, Museo Correr v Benetkah in delno v Sveučilišni biblioteki v Zagrebu, Da bi jim vsaj delno olajšali pristop do literature, je Fundacija v Amsterdamu nabavila 45 antikvarnih knjig, del zbirke Hollstein, ki je sinonim za osrednjo referenčno zbirko evropske grafične umetnosti od začetkov njene produkcije do konca 17. stoletja. V tiskarni je bilo doslej skeniranih sedem zvezkov, trije od njih so strokovno obdelani m pripravljeni za tisk, V tem primeru gre za kataloško obdelavo 880 grafičnih listov, risb in akvarelov s sledečimi podatki: naslov likovnega dela, kraj in leto nastanka, ime in priimek avtorja, kraj in leto avtorjevega rojstva in smrti, tehnika, dimenzija plošče in odtisa, ime in priimek tiskarja, stanje lista, signatura, literatura, opombe. Katalog in spremni teksti bodo natisnjeni v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Ob osrednji nalogi smo opravili po Sloveniji še niz predavanj (tudi s skioptlenimi slikami) o Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv, Dizma: Ribnica (13. 2.}, Maribor (17. 4.), Piran (9. 5.), Piran (14. 9.}, Sežana (20.9.), samostan Kostanjevica v Novi Gorici (12, 12). Januarja 2003 je v Newsletterju (glasilu Mednarodnega društva za proučevanje emblemov na univerzi v Glasgowu) izšla recenzija prof. Suzane Sire o Spominski knjigi ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. Matjaž Kmecl Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU Oddeiek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo (v nadaljevanju oddelek) je tudi v letu 2003 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila s tujimi akademijami, Pogodb je 31 in so naštete po abecednem redu držav, katerim akademije pripadajo, z navedbo njihovega sedeža; Albanska akademija znanosti, Tirana, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, Kraljeva flamska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj, Akademija znanosti Belorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija, Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Akademija znanosti Republike Češke, Praga, Estonska akademija znanosti, Talin, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Dunaj, Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki, Francoska akademija znanosti, Pariz, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Indijska nacionalna akademija znanosti. New Delhi, Kraljeva irska akademija. Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem, Kitajska akademija družbenih ved, Peking, Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul, Akademija znanosti in umetnosti Kosova, Priština, Latvij-ska akademija znanosti, Riga, Madžarska akademija znanosti, Budimpešta, Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje, Rerlinsko-brandenburška akademija znanosti in human istike, Berlin, Poljska akademija znanosti, Varšava, Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov, Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva, Ruska akademija znanosti, Moskva, Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Švedska kraljeva akademija književnosti, zgodovine in stari noslovja, Stockholm, Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern, Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London, Kraljevo društvo v London, London. V letu 2003 je SAZU sklenila tri nove pogodbe (s Korejsko akademijo znanosti in tehnologije, s Kraljevo irsko akademijo znanosti in s Kitajsko akademijo družbenih ved) in podpisala Protokol k Sporazumu o znanstvenem sodelovanju med SAZU in Madžarsko akademijo znanosti za obdobje 2004-2006. Ob obisku predsednika Srbske akademije znanosti in umetnosti je SAZU sprejela stališče postopnega navezovanja stikov z omenjeno akademijo ter sklenila na obisk povabiti tudi predsednika Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Oddelek je prav tako sodeloval s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe, ali pa prosile za različne podatke. Tako kot vsako leto sta tudi letos Kraljevo društvo v Londonu (The Royal Society) in Britanska akademija (The British Academy) organizirali v Varšavi od 20, do 22. 9. letno srečanje akademij, znanstvenih fundacij in drugih znanstvenih ustanov, ki sodelujejo v njunih programih znanstvene izmenjave na področju znanosti, družboslovja in humanistike. Srečanja se je udeležil predstojnik oddelka akademik Branko Stanovnik. Dejavnost oddelka je obsegala stike z naslednjimi medakatlemijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša akademija. Zveza evropskih akademij {ALLEA, Alt European Academies) se je ukvarjala predvsem z vprašanji znanstvene politike in nekaterimi problemi na tem področju ter se pri svojem delu povezovala z drugimi znanstvenimi združenji. Med drugim je obravnavala tematiko evropskega raziskovalnega območja (ERA), evropskega raziskovalnega sveta (ERC), posredovala mnenje Evropskega akademijskega znanstvenega sosveta o uporabi genetike pri konvencionalni vzgoji rastlin, ukvarjala se je z vprašanji znanstvene etike in o tem pripravila memorandum. Svoje članice je informirala predvsem po elektronski poti ter izdala nekaj pomembnih publikacij. Med akademijski forum za mednarodne zadeve (JAP, Inter Academy Panel on International Issues) nas je redno obveščal o svojih dejavnostih, stalnih projektih, predlogih novih projektov, organizaciji sestankov, kadrovski politiki, predvsem pa generalni skupščini, ki je bila v Mexico Cityiu od I. do 4. 12. z naslovom Sci-encefor Society; Za omenjeno skupščino je S AZU podprla 5 izjav iz tematike stalnih projektov foruma, zavrnila pa je izjavo o kloniraniu, ki dovoljuje klon i ran je v znanstvene namene. Evropska znanstvena fundacija (ESF, European Science Foundation) je zelo razvejana organizacija, ki prek svojih različnih oblik sodelovanja obvešča svoje članice o poteku že utečenih raziskovalnih programov in o predlogih za nove, o znanstvenih delavnicah, konferencah, okroglih mizah, kadrovski politiki, sestankih in drugih svojih dejavnostih. Članicam pošilja zelo obsežna gradiva, poročila o opravljenem delu, razpise novih projektov, kadrovske razpise, poslovna poročila, brošure, publikacije in drugo. Vsa ta gradiva je oddelek redno posredoval slovenskim predstavnikom v telesih EZF, znanstvenoraziskovalnim in kulturnim ustanovam ter posameznikom. M i pa smo EZf posredovali vse potrebne podatke in druge želene informacije, Fundacija ima 5 komitejev in sicer za humanisti-ko (SCH). družboslovne vede (SCSSJ. vede o okolju (I£SC), fizikalne in tehniške vede (FESC) ter medicinske vede (EMRC). Sem sodijo tudi evropske znanstvene konference EURESCO, ekspertne skupine EUROHORC, vseevropske skupne raz- iskave lEUROC.ORES), multi- in trans dise ¡plinarne evropske raziskave tESF So-entific Forward Looks) in drugo, SAZU je sklenila podpreti program EZF s področja h uma ni sit ke z naslovom: Prikaz preteklosti: nacionalne zgodovine v Evropi (Représentation of the Past: National Historiés in Europe) ter imenovala prof. dr, Janeza Sketlja za slovenskega predstavnika v stalnem odboru za medicinske vede in dr. Petra Venturinija v stalnem odboru, za fizikalne in tehniške vede. V okviru dejavnosti Mednarodnega združenja akademij (UAl, Union Académique Internationale) se je akademik Kajetan Gantar, kot predstavnik S AZU, od 2. do 8. 6, v Lizboni udeležil 77. letne skupščine zveze. Omeniti kaže tudi članstvo in aktivnost SAZU v Mednarodni mreži mediteranskih akademij (Network of Mediterranean Academies), Znanstvenem komiteju Alpskega foruma (Internationales Wissenkafilickes Komitee Alpenforschung) in Mednarodni mreži za človekove pravice (International Human Rights Network) . Mednarodne stike oddelka lahko dopolnimo s sodelovanjem z Evropsko komisijo, Unescom, L'nid o m, različnimi tujimi fundacijami, znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, univerzami,inštituti,skladi, združenji, forumi, založbami in agencijami, računalniškimi mrežami itn. Ena osrednjih nalog oddelka je bila izvedba znanstvene izmenjave na podlagi določil dvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju SAZU in nekaterih drugih akademij. V letu 2003 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 23 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 29,5 tednov, Î6 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 33,5 tednov. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa,) Oddelek je organiziral S predavanj svojih članov in nekaterih tujih uglednih znanstvenikov. (O predavanjih govori posebno poglavje Letopisa.) Tudi v letošnjem letu je oddelek spremljal delo Skupine za spremljanje razvoja znanosti pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije na evalvacijskem programu. Skupina je decembra pripravila zaključno poročilo in s tem tudi končala svoje delovanje. Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi, ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, ministrstvom za zunanje zadeve (zlasti sektorjem za mednarodne odnose v kulturi) ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki. Še posebej je sodeloval v akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in posamezne druge enote. Tudi v letu 2003 je predstojnik oddelka sodeloval v delu komisije Sklada dona-torjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved kot njen predsednik. Branko Stanovnik MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI Avstrijska akademija znanosti Dr. Fran* Lackner, Komisija za pisne in knjižne spomenike pri Avstrijski akademiji znanosti, je obiskal Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete (26. 5.-6.6.). Mag Natascha Vitorelli, Inštitut IVVM z Dunaja, je v Ljubljani preučevala gradivo v Narodni univerzitetni knjižnici (9. -16. 6.). Dr. Bedanna Bapuly, Inštitut 1WF. pri Avstrijski akademiji znanosti, je v Ljubljani obiskala Pravno fakulteto (13,-23. 10.}. Britanska akademija Prof. Alistair Ross, Univerza North London, se je v okviru tristranskega projekta "Komparativna študija o profesionalnem in osebnem razumevanju tekmovalnosti in sodelovanja« v Ljubljani srečal s sodelavci iz Madžarske in Slovenije (13.-21, 6.). Akademija znanosti Republike Češke Dr, Irena Stara, Inštitut za organsko kemijo in biokemijo pri Akademiji znanosti Republike Češke, je v Ljubljani obiskala Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo (17.-21. 6,). Latvijska akademija znanosti Dr. Irina Oleinikova, Inštitut za fizikalno energetiko pri Latvijski akademiji znanosti, je obiskala Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani (13.-19. 5.). Madžarska akademija znanosti Prof. dr. Tibor Tal lian. Inštitut za mnzikologijo pri Madžarski akademiji znanosti, se je v Ljubljani udeležil mednarodnega simpozija Glasbena Identiteta Srednje Fvrope (22.-25. 3.), Dr, Laszlo Biro, Zgodovinski inštitut pri Madžarski akademiji znanosti, je obiskal Inštitut za novejšo zgodovino (26.5. - 6. 6.). Dr. Mart ha Fiilop. Inštitut za psihologijo pri Madžarski akademiji znanosti, seje v okviru tristranskega projekta »Komparativna študija o profesionalnem in osebnem razumevanju tekmovalnosti in sodelovanja« v Ljubljani srečala s sodelavci iz Velike Britanije in Slovenije (19.-23. 6.). Dr, 1st van Lukov its, Kemijski raziskovalni center pri Madžarski akademiji znanosti, je obiskal Kemijski inštitut v Ljubljani (10.-17.11.). Kraljevo društvo v Londonu Pro f. dr. John Hell i well in dr. Madeleine Helliwell, Univerza v Manchestru, sta v Ljubljani obiskala Kemijski inštitut (16. -30, 8.), Poljska akademija znanosti Prof. dr. Leszek Moszyhski, dopisni član SAZU iz Poljske, se je v Ljubljani udeležil XIII. mednarodnega slavističnega kongresa (14.-22. 8.), Prof. dr. Aleksandra Ciešlikova in prof. dr, Joanna Okbn, Inštitut za poljski jezik pri Poljski akademiji znanosti, sta se v Ljubljani udeležili XIII. mednarodnega slavističnega kongresa (15,-22, 8,). Dr. Roman Kulikowski, Inštitut za geografijo pri Poljski akademiji znanosti, je v Ljubljani obiskal Oddelek za geografijo Filozofske fakultete (16.-23, 9.). Ruska akademija znanosti Prof. dr. Yuriy Konstantinovich Kniazev, Inštitut za mednarodne ekonomske in politične študije pri Ruski akademiji znanosti, je v Ljubljani obiskal številne ekonomske ustanove ter se udeležil posveta agrarnih ekonomistov Slovenije in 3. mednarodne RECORD konference (8.-17.4.). Dr. Mikhail Petrovich Andreev, Inštitut za botaniko pri Ruski akademiji znanosti, je v Ljubljani obiskal Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete (1.-13. 10.). Slovaška akademija znanosti Dr. Mojmlr Benža, Inštitut za etnologijo pri Slovaški akademiji znanosti, je v Ljubljani obiskal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovenski etnografski muzej (11.-25, 8.), Dr. Jin Bosak, Inštitut za lingvistiko pri Slovaški akademiji znanosti, je v Ljubljani obiskal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (14.-19. 8.). Mag. Peter Soltes, Slavistični inštitut pri Slovaški akademiji znanosti, se je v Ljubljani udeležil XIII, mednarodnega slavističnega kongresa in obiskal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (15.-22.8,). Dr. Emil Bčtik, Inštitut za fiziko pri Slovaški akademiji znanosti, je v Ljubljani obiskal Institut »Jožef Štefan« (1.-13. 9.). Patrik Florek, Inštitut za molekularno biologijo pri Slovaški akademiji, je v Ljubljani obiskal Institut »Jožef Štefan« (5.-10. 10.). OBISK i SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUIINI Avstrijska akademija znanosti Dr. Janez Dular, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, se je na Dunaju udeležil simpozija v organizaciji Komisije za predzgodovinsko obdobje pri Avstrijski akademiji znanosti {22.-26. 4,), Dr. Janez Štrancar, Institut »Jožef Stefan«, je v Grazu obiskal Inštitut za biofiziko in raziskave x-žarkov (L septembra - 28. II,J. Britanska akademija Dr. Marjanca Pergar Kusčer in dr, Cveta Razdevšek, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, sta se v okviru tristranskega projekta »Komparativna študija o profesionalnem in osebnem razumevanju tekmovalnosti in sodelovanja« v Londonu srečali s sodelavci iz Madžarske in Velike Britanije (23.-28. 9.). Estonska akademija znanosti Akademik prof. dr Veljko Rus se je v Talinu udeležil zasedanja Stalnega komiteja za družboslovje Evropske znanstvene fundacije (23.-27,4.). Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Dr. Vera Smole in Karmen Kenda jež, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZL1, sta v Zagrebu obiskali Zavod za lingvistična raziskovanja in Inštitut za hrvaščino (28.-29, 2.), Dr. Karmen Kenda Jež in dr. Vera Smole, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, sta se v Zagrebu udeležili sestanka za pripravo IV.a fonetičnega zvezka Splošno slovanskega lingvističnega atlasa (OL A) in obiskali nekaj jezikovnih ustanov (20.-21, 6.). Kraljevo društvo v Londonu Dr, Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, je v Londonu obiskal Mullard Space Sciences Laboratory (15. 8, - 30. 9.). Madžarska akademija znanosti Dr, Marjanca Pergar Kuščer in dr. Cveta Razdevšek, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, sta se v okviru tristranskega projekta »Komparativna študija o profesionalnem in osebnem razumevanju tekmovalnosti in sodelovanja« v Budimpešti srečali s sodelavci iz Madžarske in Velike Britanije (11.-14. 12.). Poljska akademija znanosti Dr. Tea Kol ar furkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek, Geološki zavod Slovenije, sta obiskala Inštitut za paleobiologijo pri Poljski akademiji znanosti (20.-30. 5.). Akademik prof. dr. Matija Gogala in dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije, sta obiskala Muzej in Zoološki inštitut Poljske akademije znanosti in njihove raziskovalne postaje ter muzeja v kraju Lomna las (20.-26. 6.). Ruska akademija znanosti Dr. Miha Javornik in Blaž Podlesnik, Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, sta obiskala Inštitut za slovanske študije pri Ruski akademiji znanosti in Jezikoslovno fakulteto Univerze v Moskvi (20,-27. 5,). Alenka Koron, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je v Moskvi obiskala Inštitut za slavistiko pri Ruski akademiji znanosti in sodelovala na konferenci »Prva svetovna vojna, literatura in kultura zahodnih in južnih Slovanov« (25.-27, 11.}, Slovaška akademija znanosti Prof. dr. Franc Cvelbar, Fakulteta za matematiko in fiziko, ie obiskal Inštitut /a fiziko pri Slovaški akademiji znanosti (13.-18.9.). JUBILEJI V letu 2003 so praznovali: 90 let dopisni člani Kurt von Fischer, Mylon E. Merchant, Boris Pahor, 85 let redni člani Ivan V'idav, 80 let redni član Ivan Gams, Peter Gosar, Janko Pleterski, dopisna člamca Milka Ivič, dopisni člani Nikolaj A. Borisevič, Nikola Hajdin, Georg Kossack, Jean Nicod, Marton Pecsi, 75 let redni član Lojze Kovačič, izredni član Tone Pavček, dopisni člani Ljudevit Ilijanič, Alan R, Katritzky, Slavko Mihaiič, Leszek Moszynsky, Ivan Supičič, Sergoi Tava no, 70 let redna članica Alenka Šel i h, redni člani janež Bernik, Robert Blinc, Zdravko Mlinar, dopisni člani Rudolf Ne-uhauser, 65 let redni član Branko Stanovnik, dopisni član jože Straus, 60 let redni člani Peter Fajfar, Andrej Kranjc, Janez Leveč, izredni član Andrej Inkret, dopisni član Luko Paljetak, 55 let redni član Drago Jančar. NAGRADE,ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA Akademik France Bernik je bil izvoljen za častnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnost i, za dopisnega člana Akademije znanosti vGottingenu in za rednega člana Leibniz-Sozietat v Berlinu. Imenovan je bil za predsednika Komisije za odlikovanja pri predsedniku Republike Slovenije in /a člana stalnega g remija predsednika dri a ve pri pogovorih o prihodnosti Slovenije, Akademik Janez Bernik je bil odlikovan z zlatim častni m znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Robert Blincjebil proglašen za častnega doktorja Univerze v L i ubljan i, izvoljen za člana Komisije za statistično fiziko pri Mednarodni zvezi za čisto in uporabno fiziko (IUPAP) in ponovno izbran za člana odbora za podeljevanje mednarodnih nagrad AMPERE. Izbran je bil za člana odbora za podeljevanje mednarodnih nagrad Andrew, ponovno izvoljen za predsednika Znanstvenega sveta Instituta Jožef Stefan in postal član komisije za odlikovanja predsednika Republike Slovenije. Imenovan je bil tudi za častnega člana Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, za člana Komisije za pripravo predloga nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, za člana mednarodnega odbora Inštituta Ruder Boškovič v Zagrebu, Hrvaška in za člana v Slovenskem svetu za trajnostni razvoj. Akademik Kajetan Gantar je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu in imenovan za častnega člana Društva slovenskih književnih prevajalcev. Akademik Matija Gogala je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu in za predsednika Mednarodnega bioakustičnega sveta (International Bio-Acoustic Council - IB AC, Belem, Brazilija). Od leta 2002 je predsednik odbora in vodja slovenske delegacije v Svetovni informacijski mreži o biotski pestrosti s sedežem v Kopenhagnu (GBIF-Global Biodiversity Information Facility). Izredni član Ni ko Grafenauer je prejel Schwentnerjevo nagrado za založništvo in knjigotrštvo. Akademik Tine Hribarje postal član Sveta za znanost in tehnologijo in bil imenovan za Delovo osebnost leta 2003. Akademik Drago Jančar je prejel častni znak svobode Republike Slovenije in Her-derjevo nagrado. Akademik Alojz Kralj je bil imenovan za člana Znanstvenega sveta ustanove Slovenske znanstvene fundacije. Akademik Andrej Kranjc je bil izbran za vodjo podiplomske Šole za krasoslovje Politehnike Nova Gorica, izvoljen za predsednika strokovnega sveta Parka Škocjanske jame in me nova n za predsednika Znanstveno raziskovalnega sveta za human isti ko pri MŠZŠ. Akademik Jože Krašovec je postal član Sveta za znanost in tehnologijo. Akademik Ivan Kreft je postal član Sveta za znanost in tehnologijo. Akademik Jože Maček je bil izvoljen za člana predsedstva SAZU po 22, členu zakona o SAZU, za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti v Saiz-burgu, prejel je priznanje Antona Aškerca občine Laško in postal član Sveta za znanost in tehnologijo. Akademik Jože Mlinarič je postal zaslužni profesor Univerze v Mariboru in prejel Giazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju arhivske dejavnosti, Akademik Janez Oresnik je postal član Sveta za znanost in tehnologijo. Izredni član Tone Pavček je bil izvoljen za člana predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU in prejel Levstikovo nagrado. Akademik Branko Stanovnik je član znanstvenega svetovalnega odbora 9. Ibn Sina mednarodne konference za čisto in uporabno heterociklično kemijo v Sharm-El-Sheikhu, Egipt, 2004 (International Advisory Committee of the 9th Ibn Sina International Conference on Pure and Applied Heterocyclic Chemistry (TSJCHC), član ocenjevalnega odbora Organizacije za prepoved kemičnega orožja v Hagu, Nizozemska (Review Committee Member of Organization for Prohibition of Chemical Weapons) ter član Programskega odbora Jubilejnih 10. Slovenskih kemijskih dnevov, Maribor. Izredni član Rudi Šeligo je prejel Delovo nagrado Kresnik, Akademikinja Alenka Šeiih je postala članica uredniškega odbora European Journal on Criminal Policy and Research in ocenjevalka (peer reviewer) pri mednarodni reviji European Journal of Criminology. Akademik Jože Toporišič je postal član Sveta RTV Slovenije. Akademik Igor Vrišer je bil imenovan za častnega člana Geografskega društva Slovenije. Akademik Marijan Zadnikar je prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo pri ohranjanju in varovanju kulturne dediščine. Uredni član Robert Zoreč je postal član Državne komisije za splošno maturo. Izredna članica Zinka Zorko je postala zaslužna profesorica Univerze v Mariboru in članica habilitacijske komisije Senata Univerze v Mariboru. Akademik Mitja Zupančič je postal častni član ZRC SAZU. TISKOVNE KONFERENCE 14. februarja Tiskovna konferenca I. razreda SAZU: Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo. Začetki slovenske e t noge neze. Predstavitev dopolnilnega zvezka Država Karantancev, Dejstva, teze in vprašanja o zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7. - 9. stoletje), 14. aprila Tiskovna konferenca IV. razreda in uredništva Razprav IV. razreda SAZU: Razprave XLIH - 1 (geološki zvezek) Razprave XLIU - 2 (zvezek posvečen 80-letnici akademika Alojza Šerclja) Razprave XLIII - 3 (zvezek posvečen 70-letnici akademika Mitje Zupančiča). 15. aprila Tiskovna konferenca II. razreda SAZU: Traditiones, 31/1 in 31/11, 2002, 6. maja Tiskovna konferenca III. razreda SAZU: Miha Tisler: Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji. 12. novembra Tiskovna konferenca ob predstavitvi knjige ob 65-letnici SAZU Slovenski skladatelji akademiki. 2. decembra Tiskovna konferenca II. razreda SAZU: Literarni izzivi (spominski zbornik posvečen življenju in delu akademika Jožeta Pogačnika). PREDAVANJA NA SAZU 18. 2. Prof. dr. Henri Al lan KLONIRANJE ČLOVEKA, BIOLOŠKI IN ETIČNI PROBLEMI Predavanje je osvetlilo težke etične dileme, ki se pojavljajo ob razvoju tehnike kloniranja sesalcev in človeka. Možnost kloniranja sesalcev je povzročila preporod že sprejetih idej in odpira neslutene vidike na področju razvojne biologije. Vendar pa se ob prenosu tehnik kloniranja na človeško vrsto postavljajo resni etični problemi. O vprašanjih kloniranja je predsedstvo SAZU pred nedavnim sprejelo stališče, ki je bilo objavljeno v medijih. 12. 3. Akademik prof. dr. Janko Kos PROBLEM N1HIL1ZMA V BARTOLOVEM ALAMUTU IN ROMANIH DOSTOJEVSKEGA Ob stoletnici rojstva Vladimirja Bartola bo predavatelj poskušal osvetliti problem nihilizma kot osrednjo temo romana Aiamut, v primerjavi s sorodno tematiko v romanih Dostojevskega (Zločin in kazen ter Bratje Karamazovi) in na ozadju Nietzschejeve filozofije. Osrednje vprašanje predavanja bo to, ali gre Bartolu za pasivni, aktivni ali »dovršeni« nihilizeni in v čem vidi alternativo takšnemu ni-hilizmu. S tem v zvezi bo predavanje odprlo vprašanje o razmerju nihilizma do humani/ma in nacionalizma. 14. 3. Prof dr. Antonio Cardesa PATOLOGIJA MALJGNIii TUMORJEV NOSNF. IN OBNOSNIH VOTLIN Prof, Cardesa, vrhunski uveljavljeni patolog in znanstvenik iz Barcelone, bo na predavanju obravnaval maligne tumorje nosne in obnosnih votlin ter predsta vil svoj predlog razvrstitve malignomov s tega področja. Leta 2001 je bil prof. Cardesa izvoljen za dopisnega člana SAZU zaradi vrhunskih dosežkov v kirurški pa tologiji, predvsem na področju glave in vratu, Je eden od avtorjev dveh monografij Svetovne zdravstvene organizacije o histološki klasifikaciji tumorjev žlez slinavk in o histoloSkih klasifikacijah tumorjev zgornjih dihal in ušesa. Na tem področju so vzpostavljeni dolgoletni stiki s slovenskimi strokovnjaki in raziskovalci. S pokojnim akademikom profesorjem Vinkom Kambičem sta oblikovala delovno skupino za raziskovanje epitelijskih in h iper plastični h sprememb na sluznici grla pri Evropskem društvu za patologijo. Prof. Cardesa je odločilno prispeval k uveljavitvi Ljubljanske klasifikacije epitelijskih h iper plastičnih sprememb na sluznici grla v mednarodnem strokovnem prostoru. 16. 4. Akademik prot dr. France Bernik NACIONALNA KULTURA IN GLOBALIZACIJA Nevarnost, da nacionalna kultura v razgibanem dogajanju izgubi svojo identiteto, je zato verjetna zlasti v dveh primerih. Najprej, če kultura do zunanjih vplivov izgubi potrebno kritično razdaljo in zataji samosvojost, če podleže vplivom ali se z njimi celo poistoveti. V tem primeru se ukine sama. Ogrozi oz. zanika vse značilnosti, ki jo predstavljajo v njenem bistvu, od jezika do njenih številnih pojavnih oblik in temeljnega poslanstva, zasidranega v tradiciji in iskanju novega, še ne odkritega. Druga izguba identitete se utegne zgoditi, če se kultura sicer ne vda pobudam od zunaj, vendar jih zavrača tako, da jih preprosto ne vidi, se odpove interaktivnemu, tj, večsmernemu razmerju do sosednjih in drugih kultur, V tem primeru se spremeni v zaprto strukturo in odloči za samomor, če že ne kratkoroč no, zagotovo v perspektivi. Iz povedanega sledi: Nacionalna kultura, ki se hoče v obdobju globalizacije obdržati in ohraniti lastno verodostojnost, ne bi smela niti podleči zunanjim skušnjavam, niti se ne bi smela osamiti od njih in se odpovedati soočanju z njimi. Da bi se kultura ne le ohranila, temveč bi ostala trajni sestavni in ustvarjalni del naroda, h kateremu sodi kot njegova duhovna razsežnost, bo morala izpolnjevati več pogojev. Najprej se mora zavedati sebe, svoje vloge in poslanstva, ki ga opravlja v skupno dobro. Spoznati pa bo morala tudi vlogo drugih kultur, s katerimi bo živela v vzajemnem, interaktivnem razmerju. Kolikor bolj dejavno oz. kritično bo soočanje z drugimi kulturami 30, 9. Prof. dr. Danici Serrao VARSTVO ČLOVEŠKEGA ZARODKA: RAZPRAVA V SVETU EVROPE Prof. Serrao prihaja iz Porta na Portugalskem, je zdravnik, ugleden strokovnjak za bioetiko, član Lizbonske akademije znanosti, predsednik portugalske državne komisije za bioetiko in dolgoletni član usmerjevalnega odbora za bioeliko Sveta Evrope, V omenjenem odboru vodi delovno skupino za pripravo Protokola o varstvu človeškega zarodka in plodu, enega od dodatnih zakonskih instrumentov h Konvencij j o varstvu človekovih pravic v zvezi z biomedicino. Kot je znano, vprašanje o dopustnosti pridobivanja kloniranih zarodkov za pridelavo človeških embrionalnih matičnih celic za namene raziskav in za zdravljenje prav zdaj globoko razdvaja evropsko in svetovno znanstveno in laično javnost. Tudi v Sloveniji so bili nekateri forumi zaprošeni, da v mednarodni razpravi predstavijo svoje stališče o tem vprašanju. Akademik Serrao nam bo predstavil velike razlike v pogledih in nakazal možne rešitve. 8. 10. Prof. dr, Juergen Eckert ALI BODO POROZNI MATERIALI PRIMERNI ZA SHRANJEVANJE VODIKA V VAŠEM GORIVNEM TANKU? Razvoj materialov, ki bi bili primerni za shranjevanje vodika kot goriva v bodočem »vodikovem gospodarstvu« temelji bodisi na tizisorpdji v poroznih medijih (npr ogljikove nanocevke), bodisi na poskusih uporabe at o mar nega vodika iz kemične vezave (kovinski hidridi, alanati). Pri obeh pristopih so številne težave, ki jih bo predavatelj kritično predstavil. Orisal bo tudi raziskave v laboratorijih, kjer dela in podal oceno stanja raziskav materialov za shranjevanje vodika. 13.II. Boris Pahor JUTRI V EVROPI V predavanju so bili predstavljeni pogledi našega uveljavljenega pisatelja na dosedanji razvoj slovenskega naroda in na njegove perspektive. Govora bo o »kranjskih« in zamejskih Slovencih, o nuji, da smo vsi povezani in da se vsi čuti- mo Slovence, ter o pogojih, ki so potrebni za ohranitev slovenske samobitnosti in slovenskega jezika. 18. 11. Akademik prof. dr. Nikola Hajdin MOSTOVI VELIKEGA RAZPONA S POŠEVNIMI ZATEGAMI Sodobna zasnova s poševnimi zategami se je pogost« pokazala kot najeko-nomičnejša in najbolj estetska rešitev za mostove velikega razpona in se zato v zadnjih desetletjih največ uporablja. V predavanju bo avtor analiziral različne tipe mostov z zategami ter obravnaval njihovo statično in dinamično obnašanje. Opisal bo probleme, s katerimi se je srečal pri projektiranju železniškega mosta v Beogradu, cestnega mosta v Novem Sadu in mosta preko Visle v Plocku na Poljskem. Biblioteka SAZU Ob zaključku leta 2003 se v svet odprta, posodobljena, sicer klasično urejena četrta največja knjižnica v državi, naša Biblioteka SAZU lahko spet pohvali z delovnimi uspehi. Izpostavimo lahko le nekaj točk, ki Jim bo sledilo standardno poročilo z ustaljenim redom in statističnimi podatki. Sodobno opremljeni uporabniki naše knjižnice imajo možnost, da pridejo do teh podatkov tudi prek domače strani na ht t p: //w w w. s a zu. si/ bibl ioteka _sa zu. ht m. 1. Predsedstvo SAZU je 26. II. 2003 sprejelo in potrdilo nov Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Biblioteke SAZU. S sprejemom tega akta smo izpolnili zahteve zakona o knjižničarstvu. 2. inventarizirali in strokovno obdelali smo skoraj 8.000 enot knjižničnega gradiva. 3. Naš prispevek v vzajemno bazo podatkov COBIB.SI je zasedel visoko šesto mesto med 272 sodelujočimi knjižnicami. 4. V skladu z normativi, ki jih predpisujejo vedno bolj zahtevna bibliotekarska pravila, smo izpopolnili že doslej racionalno, enotno in sprotno vodenje bibliografij - za nekatere člane SAZU, za vse raziskovalce ZRC SAZU in za vse nove publikacije SAZU in ZRC SAZU 5. Od leta 2003 Biblioteka SAZU sodeluje z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU pri Osrednjem specializiranem informacijskem centru (OSIC), ki ga je za področje humanistike izbralo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (M5ZŠ). 6. Ponovno se nam je povečal tudi obisk uporabnikov, kar je pri tako specifičnem gradivu res težko doseči. Mnogim smo pomagali pri iskanju informacij o Sloveniji, o naših naravnih in kulturnih znamenitostih, o naših običajih. 7. Ze trinajsto leto z aktivnim sodelovanjem pri vzajemnem katalogu v sistemu COBISS.Sl, kar je najpomembnejše področje našega dela, pomagamo raziskovalcem, znanstvenikom in drugim bralcem pri iskanju informacij o našem pretežno tujejezičnem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti, Gradivo je po vseh pravilih stroke katalogizirano, klasificirano in indeksirano (opremljeno s slovenskimi in angleškimi deskriptorji). 8. Se naprej ostaja značilnost Biblioteke SAZU zamenjava publikacij- Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo 1.479 ustanovam po vsem svetu Biblioteka presega slovenske okvire in se tudi tako aktivno vključuje v mednarodni znanstvenoraziskovalni prostor. 9. Biblioteka SAZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska deta za SAZU in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, obenem pa je tudi tehnični izvajalec akademijske založbe, 10. Delo smo predstavili več domačim in tujim gostom, tako posameznim bibliotekarskim strokovnjakom, znanstvenikom, raziskovalcem, študentom, tečajnikom, ki se pripravljajo na strokovne izpite ali pa pripravljajo seminarske naloge. 11. Tudi v letu 2003 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in aktivno sodelovali na delovnih sestankih in strokovnih posvetovanjih. Bibliotekarki Simona Fran ki in Mojca Uran sta pridobili naziv višji bibliotekar, bibliotekar informatik, višji kustos Dušan Koman pa je uspešno opravil še bibliotekarski strokovni izpit. AKCESIJA Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamenjava Darila Nakup Obvezni izvodi Skupaj Knjige, letniki revij 3,1% 1,553 1.868 938 7.555 Rokopisne zapuščine 0 3 0 0 3 Mikrofilmi 9 0 0 0 9 Geografske karte 19 8 2 0 29 Fotografije, reprodukcije 0 41 0 0 4 i Plošče, (video)kasete 36 39 6 4 85 CD-ROM-i 3 7 22 1 33 Skupaj 3.263 1.651 1.898 943 7.755 Biblioteki SA2U so podarili več dragocenih knjig akademik Drago Jančar, dopisni član SAZU Henry Leeming ter dr. Marjan Dolgan, dr, Metoda Kokole, dr, Vladimir Nartnik, dr, Andrej Pleterski, mag. Tomaž Faganel, Drago Samec in A na m arij a Valantič. Naš knjižni fond je obogatila dragocena zbirka 33 knjig iz serije Biblia Slavica, ki nam jo je poklonil Slovenski slavistični komite po končanem 13. mednarodnem slavističnem kongresu v Ljubljani. CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND Ob koncu leta 2003 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih: knjig in letnikov revij 466.285 rokopisnih zapuščin 125 mikrofilmov 823 geografskih kart 3.798 fotografij in reprodukcij 9,502 plošč in (video) kaset 770 CD-ROM-ov 206 Skupaj 481,509 KATALOGI IN BAZE PODATKOV Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih knjig, signaturnega kataloga (numeriis currens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimen-ski katalog, čitalniški abeced no imenski katalog, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejemanja publikacij. Biblioteka SAZU je tudi v letu 2003 dopolnjevala več internih računalniških baz podatkov, in sicer: baze podatkov o publikacijah SAZU (kumulativna bibliografija publikacij SAZU za leta 1981-1990; letne bibliografije; razpoložljive in razprodane publikacije oz. katalog) in baze podatkov o naslovnikih, ki jim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.342 naslovnikov, Slovenija; 137 naslovnikov), v dar (institucije: 160 naslovnikov; člani SAZU: 97 naslovnikov), v recenzijo (54 naslovnikov, od tega 43 tujih), in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 563 naslovnikov). Interne računalniške baze podatkov o naslovnikih so izdelane še s programom STEVE na računalnikih ATARI, večina ostalih pa že s programsko opremo za okolje Windows na močnejših osebnih računalnikih. Posebej smo ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli pri sodelovanju v kooperativnem online bibliografskem sistemu COB1SS.SI. V vzajemno bazo podatkov COB1B.SI smo v letu 2003 prispevali 5.049 zapisov, kar nas po statistiki prirasta zapisov, ki jo vodi IZUM (Institut informacijskih znanosti, Maribor) za 272 v sistemu vzajemne katalogizacije sodelujočih knjižnic, uvršča na šesto mesto za Narodno in univerzitetno knjižnico (Ljubljana), Osrednjo humanistično knjižnico na Filozofski fakulteti (Ljubljana), Univerzitetno knjižnico Maribor, Inštitutom za biomedicinsko informatiko (Ljubljana) in Fakulteto za strojništvo (Ljubljana). Podrobni podatki za lokalno bazo so: Ob koncu leta 2003 je imela Biblioteka v lokalni bazi skupaj že 108.861 zapisov, od teh je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 82.093, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 26.768 zapisov. V letu 2003 je bilo vnesenih 7,417 zapisov; od tega je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih 5.152, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 2,265 zapisov. Nekoliko manjši vnos kot prejšnja leta je kljub prizadevanju vseh delavcev v Biblioteki - posledica pogostih komunikacijskih težav in odklopov, ki so onemogočali tekoče delo; prav tako pa tudi bolj poglobljena katalogizacija z normativno kontrolo za posamezni zapis zahteva precej več časa, saj je potrebno upoštevati vse zahteve glede standardov za normativne zapise. Da smo obdržali obsežen lokalni geslovnik na visoki ravni, ki smo si jo po oceni strokovne komisije za vsebinsko obdelavo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije pridobili v letu 2001, smo geslovnik tudi v letu 2003 stalno pregledovali in zato redigirali kar 6,150 zapisov. ZAMENJAVA Zamenjava akademijskih publikacij je še vedno naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje, čeprav smo med letom zaradi racionalizacije prekinili redno poslovanje s 114 inozemskimi naslovniki, a smo navezali nove stike s 16 slovenskimi in 34 inozemskimi naslovniki, V dogovoru z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU smo tudi v letu 2003 ponovno racionalizirali pošiljanje posameznih publikacij, potem ko smo preverili poslovanje z vsemi zamenskimi naslovniki. Ob koncu leta je bila zamenjevalna mreža Biblioteke SAZU razširjena na 81 držav sveta s 1.479 naslovniki (137 v Sloveniji in 1.342 v inozemstvu). Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima BihlioLeka SAZU na računalniških datotekah in listkovnih kartotekah. RECENZIJA Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 54 naslovnikom, večinoma v inozemstvo (43). Recenzenti nam pogosto pošljejo tiskan izvod tehtnih objavljenih ocen, ki jih hranimo kot dragocena priznanja objavljenim publikacijam. RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdala v sozaložništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami, in informacijske biltene Biblioteke SAZU: Publikacije: v zamenjavo - tujina 4.042 v zamenjavo - Slovenija 460 v dar 3.335 v prodajo 230 Skupaj 8.067 Informacijski bilteni: v dar 150 Skupaj 150 Vsega skupaj: 8.217 V letu 2003 smo razposlali kar dobro četrtino manj pošiljk kot v letu 2002, saj so se kljub intenzivnemu krčenju zamenskih naslovnikov sami poštni stroški tako zelo povečali. Naklado informacijskih biltenov Biblioteke SAZU smo zaradi varčevanja pri tiskanju in razpošiljanju omejili na minimum. Javnosti pa smo vseeno omogočili vpogled v naše delo in biltene, saj imamo elektronsko inačico na domači strani SAZU, IZPOSOJANJE Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo. Zal pa je bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v letu 2003 izposojanje precej oteženo, saj je sicer to manj frekventni knjižnični fond, ki smo ga lani preselili in uredili v skladiščnih prostorih v Planini, za izposojo potrebno hoditi tja, ga tam iskati in tja vračati. V čitalnici z osmimi sedeži so bralcem po prostem pristopu na voljo novejše številke približno 500 revij, Uporabljajo lahko enciklopedije, atlase in slovarje. Ogledajo pa si lahko tudi knjižne oglase založb in razne prospekte (letno več kot 7.500 enot). Ker ima čitalnica osebni računalnik, od leta 2002 registriran kot e-točka, lahko uporabniki tudi sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COBISS/OPAC) in po internetu. S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki tudi do več tujih baz podatkov, dosegljivih prek internet a. Nadaljevali smo s pripravljalnimi deli za prehod na avtomatizirano izposojo, zato smo z lokacijskimi podatki dopolnjevali zapise, V projektu sodeluje večji del kolektiva, saj smo vsi zainteresirani, da se delo v največji možni meri posodobi in da pride čim več našega bogatega knjižnega fonda do uporabnikov, saj je vedno več takih, ki so bolj vajeni iskanja po vzajemni bazi, kjer lahko od doma ali z delovnega mesta dobijo podatke o iskanem gTadivu, kot pa iskanja po klasičnih knjižničnih katalogih v različnih krajih doma in po svetu. Ker smo z zadoščenjem ugotovili, da se tudi v letu 2003 število uporabnikov in njihovih obiskov spet povečuje, smo z zahtevnim projektom avtomatizirane izposoje še z večjim veseljem nadaljevali. Biblioteka je iz svojega in inštitutskih fondov v letu 2003 izposojala 5.193 uporabnikom (5,025 posameznikom in 168 kolektivnim članom). Ti so Biblioteko obiskali 10.239-krat (6.981-kral za izposojo v čitalnici, 3.258-kral za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu: v čitalnici 20.242 na dom 5.345 inštitutskim bibliotekam 7176 medbibliotečno v Slovenijo {123 bibliotekam) 479 medbibliotečno v inozemstvo (15 bibliotekam) 27 Skupaj 33.266 INFORMACIJE Biblioteka SAZU je poskrbela, daje uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje. V letu 2003 je izdala tiskane informacijske biltene, in sicer: 1. Marija Fabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2002. - Ljubljana 2003. 17 f. 30 cm. 2. Mesečni seznam novosli 2003- - Ljubljana 2003. 12 z v. (350 str.) 30 cm. (Odgovorna urednica Marija Fabjančič, urednica Ana Zadnikar.) 3. Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Maj 2003. - Ljubljana 2003. 47 str. 21 x 30 cm. (Odgovorna urednica Marija Fabjančič.) MUZEJSKA ZBIRKA SAZU SAZU hrani več zapuščin, ki so urejene po pravilih bibliotekarske stroke. Najpomembnejše so Zapuščina Ivana Jagra (ki obsega knjižnico, biografsko gradivo ter gradivo muzejske zbirke), Korespondenca Frana Ramovša, Zapuščina Koste St raj niča. Zapuščina Janka Lav r i na. Zapuščina Ivana Regna, Zapuščina Alfonza Paulina, Zapuščina Primoža Ramovša. Poleg teh zapuščin, ki vsaka zase predstavlja zaključeno zbirko, hrani SAZU tudi več umetniških del, ki so večinoma v funkciji dekoracije prostorov. Ker ta fond predstavlja pomemben del slovenske kulturne dediščine, ga postopoma dokumentiramo tudi po muzeoloskih merilih, Z evidentiranjem in in-ventarizacijo ter vsemi potrebnimi postopki dokumentacije smo nadaljevali tudi v letu 2003- ROKOPISI V minulem letu smo inventarizirali tri rokopisne zapuščine, od katerih bi posebej izpostavili le darilo družine našega pokojnega upravnika akademika Primoža Ramovša. Hkrati z njegovo zapuščino smo dobili tudi del zapuščine njegovega očeta akademika Frana Ramovša. Glavnino zapuščine Frana Ramovša je že pred leti uredila in objavila bibliotekarska svetovalka Ana Koblar-Ho-retzky. Razporejeno je v deset, vsebinsko zaključenih poglavij, in sicer: Biografsko gradivo, Slikovno gradivo. Pisma, Korespondenca, Tuja korespondenca, Znanstveno delo. Različno gradivo. Tuji rokopisi, Zgodovinsko gradivo, Jean Lacroix. (Glej: Ana Koblar - Horetzky: Korespondenca Frana Ramovša. Izpisi pisem dopisnikov. Ljubljana 1985, Objave Biblioteke SAZU, št. 7 in 8). Tudi dopolnilo k tej zapuščini je uredila ista avtorica iz pietete do pokojnega akademika, čeprav je že v zasluženem pokoju. Ureditev dopolnila zapuščine Frana Ramovša je sledila, kolikor mogoče razporeditvi prvega dela zapuščine. Prav tako je po pravilih bibliotekarske stroke katalogizirano gradivo v pomoč uporabnikom opremljeno s potrebnimi kazalkami in vodilkami, obsega kar 1,064 katalognih listkov. Zapuščina Primoža Ramovša je po obsegu skromnejša, saj je večinski del zapuščine z Ozirom na vsebino dobil v last Glasbeni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice. V Biblioteki SAZU je zapuščina, ki obsega 295 enot, kot samostojna rokopisna enota s signaturo R 96 urejena po ustaljenem zaporedju na štiri poglavja: Biografsko gradivo. Pisma, Korespondenca, Tuja korespondenca. BIBLIOGRAFIJE Kreiranje in redakcija bibliografskih zapisov v sistem COB1SS.SI sta se tudi v letu 2(103 pospešeno nadaljevala. Dobre izkušnje, ki smo sijih pridobili v preteklih letih, so nam pomagale, da smo lahko v sistem COBISS.SI vnašali tudi bibliografije nekaterih članov SAZU ter bibliografijo publikacij SAZU in ZRC SAZU. Enotno vodenje bibliografij - za člane SAZU, raziskovalce ZRC SAZU in publikacije SAZU in ZRC SAZU - seje izkazalo za smiselno in je deležno mnogih pohval. Tako od leta 2003 Biblioteka SAZU sodeluje z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU pri Osrednjem specializiranem informacijskem centru (OSIC), ki ga je za področje humanistike izbralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZS). Naloga posameznih OSIC-ov je priprava kriterijev za vrednotenje slovenskega znanstvenoraziskovalnega dela. Osnovna navodila za delo OSIC-ov pri Vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji je pripravila Komisija SAZU za spremljanje raziskovalne uspešnosti, operativna navodila pa se šele pripravljajo. Za ilustracijo še podatek, koliko bibliografskih zapisov za bibliografije članov SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU je Biblioteka SAZU samo v letu 2003 prispeva lav bazo COB1B.SI: kreiran ih je bilo 3.129, prevzetih 834. redigiranih pa še 2.110 zapisov. Vsi ti zapisi (skupno 6,073) so bili izpolnjeni v skladu z normativi, ki jih predpisujejo vedno bolj zahtevna in podrobna bibliotekarska pravila. Ker je v sistemu COBrSS.SI ažurno evidentirana tudi vsa publikacijska dejavnost SAZU in ZRC SAZU, ie v Letopisu SAZU za leto 2003 poglavje z naslovom Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2003 močno skrajšano. BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZU Marija Fabjančič Biblioteka. Kratka poročilo o delu v letu 2002. - Ljubljana, Biblioteka SAZU. 2003, 17 f. Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 2002). - Letopis SAZU, 53(2002), 2003, 173-182. Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2002. - Letopis SAZU, 53(2002), 2003, 187-191. Mesečni seznam novosti. 2003 t Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2003. 12 zv. (350 str.) 30 cm. (Odgovorna urednica) Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Maj 2003. Biblioteka SAZU, 2003. 47 str. 21 k 30 cm. (Odgovorna urednica) Dušan Koman Umetnostna kronika. 1/2003- - Ljubljana, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta S t det a ZRC SAZU. 2003, 32 str. (Tehnični urednik) Mojca Mlinar Strgar Bibliografija objavljenih de i akademika dr. Ivana Gamsa. - Ljubljana, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2003, 1 CD-ROM, (So-avtorici Ida Knez Račič in Janja Turk) Bibliografija akademika prof. dr. Ivana Gamsa. - Dela i Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani = Fizična geografija pred novimi izzivi / Znanstveni simpozij ob 80-letnici akademika prof. dr, Ivana Gamsa, 2003, 147-173. (Soavtorici Ida Knez Račič in Janja Turk) Drago Samec Svibno dobilo svojo knjigo ; knjiga Jožeta Potrpi na. - Dolenjski list, 54, 2003, št, 7 (13.2.), str. 16. llustr. Franc Košak. - Grosupeljski odmevi, 38,2003, št. 5, str. 17. llustr. Čestitamo. - Knjižničarske novice, 13, 2003, št, 9, str. 20-21. (Čestitke jubilantom prof. dr. Gregorju Kočijanu (70 let), prof, dr. Marijanu Smoliku (75 let) in dr. Janezu A, Arnežu (80 let)) Smarita bibliografija. - Smarski simpozij ob praznovanju 500-letnice šolstva (5 m a rje-Sap), 2003, f. 20. (Povzetek) Osnutek bibliografije dr. Pavleta Zablatnika (1933-2001). - V: Zablatnikov dan 2003, Bilčovs, 23.5.2003. Celovec, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jar-nik. 2003,16 str. »Dr. Pavle Zablatnik: na poti do bibliografije dr. Pavleta Zablatnika.« - Na: Zablatnikov dan 2003, Bilčovs, 23,5.2003, (Referat - 4 str.) Petra Vide Ogrin Družinsko srečanje. - V: Eliot, T. S,: Zbrana dramska dela. Ljubljana, Mohorjeva družba. 2003, str, 145-238. (Prevod) Ana Zadnikar Mesečni seznam novosti. 20031 Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti ift knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2003, 12 z v. (350 str.) 30 cm, (Urednica) OSEBJE, IZOBRAŽEVANJE IN OPREMLJENOST Omembe vreden podatek za leto 2003 sta priznanji, ki ju je z dodelitvijo naziva višji bibliotekar izdala Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke pri NUK bibliotekarkama Simoni Franki in Mojci Uran. Bibliotekar infor- mat ¡k in višji kustos Dušan Koman je v letu 2003 uspešno opravil še bibliotekarski strokovni izpit. Znanje, pridobljeno na tečajih, ki so del stalnega izobraževanja, in pri zadev nost celotnega kolektiva sta nam omogočila, da smo kljub težavam, ki jih je sicer povzročalo več bolniških in porodniška dopusta, svoje delo opravili - in to celo zelo dobro, kar se najbolje kaže v številu in kakovosti zapisov, ki smo jih kreirali, kopirali in redigirali v vzajemni bazi podatkov COBiB.SI, Romana Bernik - Gostič, Marija Fabjančič, Simona Franki, Mojca Mlinar Strga r, Mojca Uran, Anamarija Valantič, Helena Verbinc in Ana Z ad 11 i kar so se na bibliotekarskem področ ju aktivno udeleževale sej delovnih skupin, komisij in odborov, katerih članice so (delovne skupine pri IZUM-u in MŠZŠ-u, komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, Komisija za stvarno obdelavo, Komisija za abecednoimenski katalog, Tehnični odbor Slovenskega inštituta za standardizacijo - Informatika in dokumentacija, Izvršni odbor Društva bibliotekarjev Ljubljana). V letu 2003 smo dobili en nov računalnik in en laserski tiskalnik. Sodobna računalniška oprema nam sicer delo olajša, otežijo pa nam ga pogoste težave s komunikacijami, kar pomeni popoln zastoj pri delu z živo bazo (online vnosi in preverjanja zapisov). Prostorska stiska pri delovnih prostorih in skladiščih za knjižni fond in zaloge publikacij, kijih izdajata SAZU in ZRC SAZU, nam povzroča tudi veliko dodatnega dela in izgubo časa, volje in energije, Škoda, da vsega tega ne porabimo bolj kreativno, saj prizadevni kolektiv že več let dokazuje, da je usposobljen za najbolj zahtevna dela, s katerimi daje dober zgled stanovskim ko lego m. Zavedamo se, da nismo edina knjižnica, ki jo tarejo taki problemi, vendar tega dejstva ne smemo prezreti, ampak moramo stalno nanj opozarjati, saj smo knjižnice dolžne čuvati in ohranjati našo kulturno dediščino še za prihodnje rodove. IV PUBLIKACIJE SAZU PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2003 (Z DODATKOM ZA LETI 2001 IN 2002) SPLOŠNE PUBLIKACIJE 1. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, S3, knjiga, 2002 = Yearbook of the Slovenian Academy ol Sciences and Arts, Volume 53/2002. (Glavni in odgovorni urednik Matija Gogala.) Ljubljana 2003. 259 str. Ilustr, 22 cm, ISSN 0374-0315 PUBLIKACIJE I. RAZRF.DA Z A ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE. 2. Arheološki vestni k 54: 2003- (Odgovorni urednik Stane Gabrovec. Glavni urednik Slavko Ciglenečki.) Ljubljana 2003. 494 str., pril. Ilustr, 29 cm. (Sozaloinik ZRC SAZU) ISSN 0570-8966 3. Puliti, Gabriello: Sacri Concentus (1614). Pungenti dardi spirituali (1618). (Trans-k ribi rala, revidirala in uvod napisala Metoda Kokoltr, predgovor Ivan Klemenčič.) Ljubljana 2001 (izšlo 2003). 1 partitura (XLIV, 70 str.) 29 cm. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. (Monu menta art is musicae Sloven iae; 40) (Sozaloznik ZRC SAZU) ISMN M-709004-07-2 (ZRC SAZU) 4. Pulili, Gabriello: Lilia convallium (1620), Sacri accenti (1620), (Transkribirala in revidirala Metoda Kokole,) Ljubljana 2002 (izšlo 2003). 1 partitura (XXXIII, 54 str.) 29 cm. Izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. (Monument a a rti s musicae Slove-niae ; 42) (Sozaloinik ZRC SAZU), ISMN M-709004-09-6 (ZRC SAZU) 5. Schwerdt, Leopold Ferdinand: Missa St. Floriani in D. (Transkribiral in revidiral Zoran Krstulovic ; prevod Branka Klemene.) Ljubljana 2002 (izšlo 2003). 1 parti- tura (XXIII, 157 str.) 29 cm. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, (Monumenta artis musicae Sloveniae; 43) (Sozaložnik ZRC SAZU) 1SMN M-709004-08-9 (ZRC SAZU) PUBLIKACIJE II. RAZREDA ZA F1LOLOŠKE IN LITERARNE VEDF._ 6. Traditiones 32/L Zbornik Instituta za slovensko narodopisje in Glasbeno narodopisnega inštituta. (Uredila Maja Godina-Golija.) Ljubljana 2003. 185 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU) 7. Traditiones 32/2, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopis-nega inStituta. (Uredila Maja Godina-Golija.) Ljubljana 2003.294 str. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-0447 (Sozaložnik ZRC SAZU) PUBLIKACIJE 111. RAZREDA ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE, KEMIJSKE IN TEHNIŠKE VEDE 8. Tišler, Miha: Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji. Ljubljana 2003. 170 str, Ilustr. 24 cm. (Dela / Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede; 13) ISBN 961-6242-50-4 PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 9, Razprave XLIV-1. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič). Ljubljana 2003. 338 str., pril. Ilustr. 24 cm. ISSN 0352-5090 10. Razprave XL1V-2, (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič). Ljubljana 2003156 str., pril, Ilustr. 24 cm, ISSN 0352-5090 11. Nicod, Jean: Les karsts dinariques - paysages et problèmes: Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Monténégro. Ljubljana 2003. 183 str. ilustr. 29 cm. (Dela / Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede ; 38) (Sozaložnik ZRC SAZU) ISBN 962-6242-53-9 12. Acta carsologica 32/1: 2003. Ljubljana 2003, (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) 260 str. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0358-6050 13. Acta carsologica 32/2:2003. Ljubljana 2003. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) 326 str. Ilustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0358-6050 PUBLIKACIJE VI. RAZREDA ZA UMETNOSTI Klemen čič, Ivan: Slovenski skladatelji akademiki = Slovenian composers academicians. Ljubljana 2003.181 str. Ilustr. 25 cm +■ 3 CD. (Uredil Lojze Lebič.) Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (Jubilejni zbornik; 1) ISBN 961-6242-52-0 IZBOR KOPRODUKC1JSKIH PUBLIKACIJ SAZU Slovenski pravopis. Uredniški odbor Jože Toporišič ... (et al.). Ljubljana 2003. XV, 1805 str. 24 cm. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC, ZRC SAZU, Delo. ISBN 961-6358-95-2 (Založba ZRC, ZRC SAZU) 16. Stuhec, Miran (ur.): Literarni izzivi. Ljubljana 2003.457 str. 24 cm. Izdali in založili Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Pedagoška fakulteta Maribor. ISBN 86-80693-69-3 17. Vodovnik, Lojze: Zbrana dela, Ljubljana 2003. 511 str, 25 cm. Izdali Fakulteta za elektrotehniko, Inštitut republike Slovenije za rehabilitacijo. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Onkološki inštitut. ISBN 961-6371-55-X (Fakulteta za elektrotehniko) Ramovš, Jože: Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerantagogika. Ljubljana 2003. 582 str. 21cm. Izdala Inštitut Antona Trstenjaka in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. ISBN 961-6128-25-6 19. Aleš Ušeničnik - čas in ideje: povzetki predavanj: (simpozij ob 50. obletnici smrti, 1868-1952), 25. in 26. februar 2003. (Uredil Matija Ogrin.) Ljubljana 2003. 37 str, 21 cm . Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Teološka fakulteta. IZBOR PUBLIKACIJ, katerih izdajo je SAZU sofinancirala_ 20. Gostiša, Lojze: France Miheličr na putu ka fantastici - on the path to the fantastic. (Študija Lojze Gostiša, fotografije Boris Gaberščik.) Zagreb 2002. 291 str. 29 cm, Ilustr. Izdali Galerija Klovičevi dvori Zagreb, Moderna galerija Ljubljana. ISBN 953-6776-45-6 Gostiša, Lojze: France M i belič: na putjah fant a z ii. (Tekst Lojze Gostiša, perevod so slovenskogo na russkij T. N, Komarova, fotografu Boris Gaberščik.) Ljubljana 2003, 205 str, 29 cm. Ilustr, izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. ISBN 961-6242-51-2 22. Zadravec, Franc: Slovenski roman dvajsetega stoletja. Drugi analitični del in nekaj sintez. Ljubljana 2002. 375 str, 24 cm. Izdali Pomurska založba Murska Sobota, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Ljubljana, sozaložnica Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (Zbirka Domača književnost) ISBN 86-7195-355-6 23. Kovic, Kajetan; Pesmi. Miniaturna izdaja. Društvo Knjižna zadruga 2003.126 str. 11 cm. ISBN 961 6140-29-9 24. Savin Sever arhitekt = Savin Sever archilect: monografija. Besedila Metka Dole-nec, Aleš Vodopivec. Ljubljana 2003. 149 str. 3i cm. Izdali Ministrstvo za kulturo in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. ISBN 961-91229-0-9 V SUMMARY SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2003 In 2003 the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SASA) operated in a similar fashion as in the preceding years. As a rule the Executive Board met on a weekly basis, except during the summer months, the Presidency met six times and the Assembly convened four times. During the first half of the year our activity focused on the selection and drafting of proposals for new members. In June 2003, the Assembly elected eight new full members, nine corresponding members, five associate members and, after quite some time, also an honorary member. In 2003, SASA celebrated its 65[l' anniversary. The celebrations were relatively low-keyed, but the occasion was marked by the publication of a jubilee book bearing the title "Slovenian Composers Academicians*. The jubilee book was presented at the commemorative Assembly meeting, It is the first anthology out of a series of three being drafted by the SASA Section of Arts. The SASA Assembly was faced with certain difficulties when electing members of the Presidency pursuant to Article 22 of the SASA Law, so that the elections had to be repeated a number of times. This led to the amendment of the SASA Statutes in order to align it to the new situation, namely, when more than one candidate stands for an individual function. The Academy was rather active in the area of international relations, which are managed by the SASA Department of International Cooperation and Scientific Coordination. It is also joining the ever-increasing number of international academic organizations. Today, SASA is a member of All European Academies (ALLE A), of the European Science Foundation and of the Inter-Academy Panel for International Issues (IAP). It is also a member of the International Human Rights Network of Academies and Learned Societies (IHRN), within which it is also a signatbryof a statement, sent to the Cuban 1 eade rsh ip, rega rd i n g t he i mpris-oned Cuban scientists. After Slovenia's accession to the EU. SASA will become a member of the European Academies Science Advisory Council (EASAC), to which SASA had been co-opted in 2003, on the eve of our accession. The European Academy of Sciences and Arts submitted an initiative for an association of presidents of academies from Central and Eastern Europe (CEN); the first meeting has already been held in Vienna, Our bilateral relations with foreign academies are more numerous and more profound. SASA signed a new agreement of cooperation with the Royal Irish Academy, with the Chinese Academy of Social Sciences, with the Korean Academy of Science and Technology and with the Montenegrin Academy of Sciences and Arts. The latter reflects the desire to normalize the relations be- tween academies on the territory of the former common state. At present, SASA already has formal relations with all academies of the region, with the except ion of the Serbian Academy of Sciences and Arts. Their president paid an informal visit to Ljubljana. In the near future the SASA leadership will be paying them a return visit, nonetheless more time will be needed in order to establish normal relations between the two academies, SASA is also cooperating with the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina; both academies, together with the Croatian Academy, were involved in the Organization of a symposium concerning "Environmental Problems of Contemporary Transport", the follow-up meeting will be held in Slovenia in 2005, Parts of SASA's activities were performed within the framework of the Council for Environmental Protection and the Committee for Sustainable Development. Preparations arc under way for the founding of the Energy Management Council and a Committee for Slovene Language. The Academy also responded to some topical and generally important scientific questions. In the first place this refers to human cloning. At the beginning of the year the Academy adopted a statement concerning this issue and had it published in the mass media. The lecture of Prof. Henri Atlan, from Paris, was devoted to this issue. The lecture was organized in cooperation with the French Embassy and the French Institute "Charles Nodier" in Ljubljana. A lecture by Prof. Daniel Serrao, from Portugal, followed. The opinions of the two lecturers were not identical, which was as it should be since diverse opinions should be heard. This, however, did not change the stand of SASA that had been presented in the earlier published statement, in which the Academy emphasizes and warns that cloning requires great caution and expresses concern both with regard to therapeutic and reproductive cloning, because it is difficult to determine whether it is being exploited for non scientific ends. During the summer months we received a statement drafted by the Inter-Academy Panel for International Issues, as a basis for our discussion and with the request to sign it. However, we were among the few academies that did not sign the statement because our stand does not coincide with the content of that statement. It became apparent that many signatories did not read the statement with sufficient care and later they withdrew their support. Another broad activity of the Academy involved the debate concerning the Triglav National Park. Also, in connection with this issue the SASA Presidency adopted a statement, expressing its concern with regard to the intention of reducing the park area. We organized a meeting with invited participants and had, on a number of occasions, talks with the submitters of the draft law, with the involved institutions and with representatives of civil society. Cooperation with the Scientific-Research Center has evolved in a satisfactory manner. The Academy is its founder and therefore has the responsibility for the work carried on in the Center. SASA representatives sit on the Management Board and on the Scientific Council of the Center and on the scientific Councils of some of their institutes. Both institutions came to an agreement concerning the status of publications that are jointly published. SASA has been focusing on the content of research and the direction of the work carried out by the SR Center; this is related to the request made by the Slovenian Court of Audit that both institutions draft and adopt a long-term research program "Natural and Cultural Heritage of the Slovenian Nation", for which the Academy annually allocates funds for the research of the Center. The Academy and its individual sections adopted also other public statements. The Section of Medical Sciences considered the current problems in our health service and published in the media its statement with regard to the new medical faculty in Maribor, which had at least partly influenced its further development, The same section drafted a statement with regard to the White Paper on the health service reform; however, the daily "Delo" did not publish it, This is an indication that also the Academy has serious problems with the mass media and that they arbitrarily assess what is and what is not fit to print. SASA was also active in the area of the Slovene language. Tn a letter to the Prime Minister of the Republic of Slovenia the Academy protested against the planned closure of the Office of Slovene language and its attachment to the Ministry of Culture, In our opinion the Slovene language is not a matter of interest only for this ministry as it is relevant for all areas and we believe that the Office should be attached directly to the Cabinet. Later, we publicly presented our argumentation, however, our endeavors were to no avail. It would be important that the Office be given an adequate status in the Ministry of Culture; it should also be entrusted with adequate tasks and be given suitable conditions for its work. The Academy's Committee for Slovene Language could cooperate with the Office, assist it with its own expertise and offer advice. The Academy was also cooperating by indicating the direction our science should take and in the formulation of the science policy. We submitted to the Government and the RS Ministry of Education, Science and Sport our views and supported the idea that the Prime Minister heads the RS Council of Science and Technology, which is the general practice in progressive countries, oriented towards development. The Academy had a debate concerning the starting points for a National Development and Research Program, Our views were submitted to the Government and later to a great extent adopted by it. Members of the Academy are participating in the drafting of the National Development and Research Program. SASA, in cooperation with the Office of the President of RS, organized a consultative meeting devoted to the issues of science and higher education. Much of our work concerns activities that will be completed in 2004 and preparations for certain events that will take place next year. Here we should remember the preparation for an international colloquium "Science and Faith" that will be held in lune and organized with the Pontifical Council for Culture; it will also mark the twentieth anniversary of a colloquium with the same title, which was organized by the Academy in different political conditions. Preparations were under way for the commemoration of the 250ljl anniversary of the birth of |urij Vega. In the last week of March 2004 it will comprise a number of events, amongst which a scientific meeting in SASA and a national celebration with a speech of the President of the Republic in front of the house where Vega was born, in Zagorica near Dolsko. Preparations were also under way for the session of the international scientific committee for the study of the Alps, which brings together the academies of the Alpine region and will be held in Slovenia m September 2004; the Academy will be one of the co-organizers. At this point it should be stated that the Swedish-Slovenian Dictionary will be published quite soon under the auspices of S AS A and the Royal Swedish Academy of Letters, History and Antiquities. The Janez Vajkard Valvasor Foundation enabled the Academy to successfully participate in the project of a facsimile publication ofValvasor's print collection from the Zagreb Metropolitan Library; the project will be probably completed in 2004, To our judgment the Academy is working well, although it is faced with some financial constraints, as the funds for publications, monographs and international cooperation are insufficient. These funds are modest indeed and they only suffice for initial international contacts and for payment of membership dues to international organizations of academies, but not for the normal exchange of researchers and for active international cooperation. We will have to act in order to secure additional funds for these purposes. The fund of retired academicians is operating normally; thirty academicians received from this fund assistance for their work. S AS A also allocated a number of scholarships for postgraduate studies of mathematics and natural sciences. Regrettably, in the year 2003 the associate member Savin Sever passed away, as did also academicians Ludvik Gyergyek and Lidija Andolšek-feras and five corresponding members. At the end of the year the Academy had ninety-seven full and associate members and eighty-five corresponding members, Boštjan tekš THF PRESIDENCY President; Boštjan Žekš Vice-Presidents: Kajetan Gantar Jože Trontel; Secre ta ry-Ge n era I: Matija Gogala Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA: Lidija Andolšek - Jeras, until December 18 Ernest Mayer, until November 22 Jože Maček, since November 27 Tone Pavček, since November 27 SECTION ONE_Historical and Social Sciences Secretary: Alenka Selih HeadofSubsection of HistoricaI Sciences: Biba Terza n Head o f S ub sect i on of Sot ial Sc iences: A le n ka 5el i h SECTION TWO_Philological and Literary Sciences Secretary: Matjai Kmed SECTION THREE_Mathematical Physical, Chemical and Technical Sciences Secretary: Peter Fajfar Head of Subsection of Mathematical, Physical and Chemical Sciences: Josip Globevnlk H ead of Subs ec t ion of Tech n ic a 1S ci e n ce s: Igor G rabe c SECTION FOUR__________Natural Sciences Secretary: Mitja Zupančič SECTION FIVE_Arts Secretary: Andrej Jemec SECTION SIX_Medical Sciences Secretarial Marjan KordaS Secretaries of the Sections are also members of the Presidency. MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS SECTION ONE_Historical and Social Sciences Full Members Bratož, Rajko, D, Sc„ bom on February 17, 1952, Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since Tune 6, 1995, Full Member since June 7,2001, Home: 51-1000 Ljubljana, Roina dolina IV/39, Phone: +386 1/ 256-33-15. Office: Faculty of Arts and Sciences, Sl-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2. Phone: +386 1/ 241-11-92, 231-18-14, Fax: +386 11 425-93-37, F.-maii: rajko. b ra tov, @ g uest .a r n es, s L Cevc, F.milijan, Ph. D„ born on September 5,1920. Scientific Adviser at the France Stelč Institute of Art History, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 23, 1985, Home: Sl-1000 Ljubljana, Zlatek55 a, Phone: +386 1/ 507-59-04. Gabrovec, Stane, D, Archaeol, Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991, Home: Sl-1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone: +386 1/ 426-18-16. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on lanuary 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: Sl-1292 Ig, Tomišelj 31 a, Phone: +386 1/ 286-25-16. Office: Faculty of Arts, Sl-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2. Phone: +386 1/ 24110-00, Fax: +386 1/425-93-37. Majer, Boris, Ph. D„ born on February, 15, 1919, Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1975, Full Member since April 24, 1981. Home: Sl-1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, Phone: +386 1/ 252-6440. Melik, Vasilij, Ph. D,, born on January 17, 1921. Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: SI 1000 Ljubljana, Cankarjeva II, Phone: +386 1/252-25-44. Mlinar Zdravko, Ph. D., born on January 30. 1933, Emeritus Professor of Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981. Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone: +386 1/283-10-32. Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: +386 1/ 580-51-00, 580-53-51, Fax: +386 1/568-34-21, SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 I/ 425-34-23. Mlinarič, Jože, Ph. D„ born on March 13, 1935, Emeritus Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001. Home: Sl-2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, Phone: +386 2/ 331-13-94. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška c. 160, Phone: +386 2/ 229-36-00, Fax: +386 2/ 251-81-80. Pleterski, Janko, D, Sc., born on February 1, 1923. Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SMOOO Ljubljana, Štefanova 13, Phone: +386 1/ 251-91-62. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax: +386 1/ 425-34-23. Rus, Veljko, Ph. D„ born on December 8, 1929. Emeritus Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995, Home: SI-1000 Ljubljana, Lubejeva 1. Phone: +386 1/ 507-35-89, SI-4260 Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81. Office: Institute of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana. Kardeljeva ploščad 1, Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/580-52-13. Šefih, Alenka, Ph. D., born on October 2,1933, Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, Phone: +386 1/ 283 47-01. Office: Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-93, 420-32-46, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alenka.selihpf.uni-lj.si. Vratuša, Anton, Ph. D„ born on February 21, 1915, Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired, Associate Member since March 23,1978, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: +386 1/ 251-01-88. Office: ICPE, Si-1000 Ljubljana, Dunajska 104, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax: +386 1/ 568-27-75. Zadnikar, Marijan, Ph. D., born on December 27, 1921. Scientific Adviser at the Institute tor Monument Conservation of Slovenia, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since [Line 12,2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Svabiceva 7, Phone: +386 1/ 283-84-73, Associate Members Pavcnik, Marijan, D. Sc., born on December 8,1946. Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62. Office: Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax: +386 1M20-31-15, E-mail: marijan.pavcnik<®pf.uni-lj.si. Spllchal, Slavko, D. Sc., born on June 14,1947, Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-1236 Trzin, Prešernova 35, Phone and Fax: +386 1/ 564-16-26, Email: slavko.splichalt® guest.arnes.si. Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax: +386 1/ 5805-106, E-mail: slavko.splichal@uni-lj.si. Tcržan, Biba, D. Arcbaeol. Sc., born on July 25, 1947, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of A rt.s, Un i versit y of Ljubljana, Institute of Archaeology of the Freie Universität Berlin. Associate Member since June 7,2001. Home; SI-1000 Ljubljana, Svabičeva 3, Phone: +386 1/ 283-84-01. Office: Faculty of Arts and Sciences, Dept. of Archaeology, SI -1000 Ljubljana, Zavetiška 5, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, Corresponding Members___ __ Bujas. Zoran, born on December 27, 1910, Professor of Psychology, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 23, 1985, Home: HR 10000 Zagreb, Kordunska 1, Phone: +385 1/ 579-455. Office: H AZU IC, HR-10000 Zagreb, Ante Kovačiča 5. Feil, Arnold, born on October 2, 1925. Professor of Musicology7, Institute of Musi-cology of the University of Tiibingen, retired, Corresponding Member since May 30, 1991, Home: D-72070 Tübingen-Hirschau, Schützenstrasse 22, Phone: +49 70/ 71791289. Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1939. Director of the Institute of Musi-cology at the Graz University. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: AT-8044 Graz, Hans-Mau racher-Str. 81, Gombocz, Wolfgang L, born on September 28, 1946, Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001, Home: AT-8010 Kainbach bei Graz, Riesstrasse 362, Phone: +43 316/ 302324. E-mail: wum(ä>utanet.at. Office: Institut für Philosophie, KarI-Franzens-Universität Graz, AT-8010 Graz, Heinrichstrasse 26. Phone: +43 316/ 380-2304, Fax: +43 316/ 380-9705. F. - ni a i 1: gom bocz @k fu n igraz. a c .at. Kahl, Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Institute of History, University of Gießen, retired. Corresponding member since June 12, 2003. Home: D-35396 Gießen, Sandfeld 13. Office: Historisches Institut, [ustus-Liebig-Universität, D-35394 Gießen, Otto-Behaghel-Str. IOC2, E-mail: elke.klaus@geschichte.uni-giessen.de. Kossack, Georg, born on June 25, 1923. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: D-83083 Riedering, Pietzenkirchen 56 a. Phone: +49 80/ 36-1342. Luckmann, Thomas, born on October 14. 1927. Emeritus Professor of Sociology of Religion, The Konstanz University. D. h. c. University of Ljubljana. Corresponding Member since May 27,1997. Home: CH-8724 Gottlieben, Kirschstrasse 15, Phone: +41 716/ 69-1317 or Ossiachberg 2, AT-9551 Rödensdorf. Office: D-78434 Konstanz, Universität Konstanz, Universitätstrasse 10. Meuis, Gian Carlo, born on December 10,1927. Professor of History, Archaeology and Art History. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: IT-33030 Buja (Udine), Via Ursin is Grande 179. Müller-Karpe, Hermann, born on February 1, 1925. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frank furl on Main, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: D-5330 Königswinter 41. Am Limperichtsbcrg 30, Phone: +49 22/ 4422-85. Pavi£evii, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History, University of Titograd, retired. Corresponding Member since March 10, 1977. Home: SCG-81000 Podgorica, Rista Stijovica 5, or: SCG-liOOO Belgrade, Sindjel iceva 36/V11, Phone: +381 11/ 439-096. Perovtc, Slobodan, born on September 10, 1932. Professor of Obligat ional Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: SCG-11000 Belgrade, Mirocka 6/25, Phone: +381 II / 324-48-15, Office: Udruženje pravnika Jugoslavije, SCG-11000 Belgrade, Krunska 74, Phone+381 U/444-69-10. Pirjevec, Joi,e, Ph D., born on June 1, 1940. Professor of European History, Faculty of Philosophy in Trieste, and faculty of Political Sciences in Padua. Corresponding Member since June 6, 1995. Home: SI-6210 Sežana, Trg 28, avgusta 6. Pusič, Eugen, horn on July 1, 1916. Professor of Administrative Science, Faculty of Law, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 7, 2001. Ho?ne: HR-10000 Zagreb, Vramčeva 1, Phone: +385 1/ 481-7832. Rumpler, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History, University of Klagenfurt- Corresponding Member since May 27,1993. Home; AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone: +43 463/ 281-782. Stefanovič, Dimitrije, born on November 25, 1929 Head of the Institute of Musicology, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, retired Corresponding Member since April 23,1987. Home: YU-11000 Belgrade, Džordža Vašingtona 28 a, Phone: +381 11/ 3221985. Office: Phone: +381 11/639-033. Straus, |ože, D, Sc., born on December 14, 1938. Professor, Head of the Department for Foreign and International Patent Copyright, and Competition Law of the Max I'lanck Institute, Munich. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, D-80539 München, Marstallplatz 1, Phone: +49 89/ 24-246-321, Fax: +49 89/ 24 -246-501. Supičič, Ivo, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute tor Musicological Research. Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Home: HR-10000 Zagreb, Draäkovtfeva 27. Office; Croatian Academy of Sciences and Arts, HR-10000 Zagreb, Zrinski trg 11, Phone: +385 1/433-834, Fax: +385 I/ 433-383, Tavano, Sergio, bom on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: IT-34170 Gorizia, Via Margotli 9, Phone; +39 048/ 134-061. Office: Dipartimento d i Storia e Storia del la rte, Universitä d i Trieste, IT-34123 Trieste, Via Economo 4, Phone: +39 040/ 676-7617. SECTION TWO Full Members Philological and Literary Sciences Bernik, France, Ph. D., D. h , c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, SASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987, President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 14,1992 to April 25, 2002, Honorary Member of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since lune 12, 2003. Home: Si-1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, Phone: +386 1/ 425-03-65. Office: SASA, Si-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.batic(§>sazu.si. Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27, 1997. Vice ■ President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: +386 1/ 540-90-60. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: jerka.kern@sazu.si; Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241-14-14, Pax: +386 1/ 425-93-37. Kermauner, Taras, Ph, D„ born on April 13, 1930. Professor of Dramaturgy, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: Sl-6210 Sežana, Avber 8. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23,1934 Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12,2003. Home: ST-1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Ceželj 14. Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D., born on March 9, 1931. Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10,1977, Full Member since June 6, 1983, Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, Phone: +386 1/ 436-80-99. Krašovec, Jože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D. and Anth. Rel. D„ born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: Si-1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/433-04-05. Office: Faculty of Theology, SI-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/ 432-92-65, E-mail: tcof dekanat@uni-lj.si. Matičetov, Milko, Ph. D., horn on September 10, 1919. Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. As sodate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001, Home: SI-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/ 426-51-86. Moravec, Dušan, B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920, Director of the Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: +386 1/ 251-67-92. Orešnik, lanez, Ph. D., born on December 12, 1935, Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Janežičeva 21. Phone: +386 1/ 425-54-45, E-mail: janez.oresnik@unMj.si, Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24114-22, Fax: +386 1/425-93-37, E-mail: janez.oresnik@uni-lj.si. Paternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985, Home: SI-1000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: +3R6 1/ 505-46-28. Stanonik, Janez, Ph. D., born on January 2, 1922. Professor of English and American Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987, Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: +386 1/ 251-66-92. Toporišič, Jože, D. Sc., born on October 11,1926. Professor of Slovene Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27, 1997, Home: SI-1000 Ljubljana, Sarhova 18. Phone: +386 1/ 534-11-97. Office: Faculty of Arts, SF1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24110-00, Fax: +386 1/ 425-93-37. Z ad ra vet. Franc, Ph. D., bom on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slovenian Literary History . faculty of Arts, University of Ljubljana, Associate Member since March 29,1979, Full Member since May 23, 1985, Home: SI-1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 1/ 251-88-20. Associate Members Inkret, Andrej, D, Sc„ Professor of Dramaturgy and History of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University of Ljubljana. Born on April 24, 1943. Associate member since June 12,2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska ulica 7, Phone: +386 1/ 251-6749, EmaiL andrej,inkret@guest.arnes.si. Office: AGRFT, SI-1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, Phone: +386 1/ 251-04-50. Simoniti, Primož, Ph. D., born on December 28, 1936, Professor of Latin Language and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001. Home. SI-1000 Ljubljana, Javorjev drevored 2, Phone: +386 1/ 283-10-60, F-ma il: primoz.simonitii^guest.arnes.si. Office; Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 I/ 241 14-14, Fax: +386 1/ 125-93-37, E-mail: primoz.simoniti@ff.uni-lj.si. Zorko, Zinka, D. Sc., F. merit us Professor of History and Dialectology of the Slovene Language, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Born on February 26, 1936. Associate member since June 12, 2003, Home: Si-2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, Phone: +386 2/ 4613383. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška cesta 160, Phone: +386 2/ 229-36-00, Fax: +386 21 251-81-80. Corresponding Members_ Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literature, University of Bloom ing ton, Indiana. Corresponding Member since June 6,1995. Home: 2420 Boston Road, Bloomington, US-Indiana 47401-5067. Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Ballantine Hall 502, 1020 F.. Kirkwood Avenue, Bloomington, US-Indiana 47405-7013, Phone: +1 812/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@indiana.edu. Maker, Aleksandar, born on July 24, 1924. Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 23,1987. Home: HR-10000 Zagreb, Vočarska 110. Gieseitiann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen, Corresponding Member since May 18, 1989. Home: D-35415 Pohlheim 5, Paul-Hutten-Ring 31, Phone; +49 640363802. Grickat - Radiilovic, Irena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the Institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, Corresponding Member since June 6, 1983. Home; SCG-11000 Belgrade, MoJerova 35 A, Phone: +381 11/ 440-203. Hafner, Stanislav, born on December 13, 1916. Professor of Slavic Philology, University of Graz, retired. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: AT-8010 Graz, Vogelweiderstrasse 48/15. Phone: +43 316-681-691. Ivit, Milka, born on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts and Sciences, University of Novi Sad Corresponding Member since June 6, 1983, Home: SCG-llOOO Belgrade, Skadarska 6, Phone: +381 11/322-501. Konstant inovk, Zoran, born on June 5, 1920. Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck, retired. Corresponding Member since May 18, 1989. Office. Universität Innsbruck, Institut für vergleichende Literaturwissenschaft, AT-6020 Innsbruck, Tnnrain 52, Phone +43 512-507-4111, Fax: +43 512-507-2896. Krctzcnbacher, Leopold, born on November 13, 1912. Professor of Ethnography, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: AT-8403 Lebring, Stangersdorf 20, Phone: +43 3182-7665, Lauer, Reinhard, born on March 15,1935. Chief of Seminary ofSlavonic philology and Professor at Georg-August University in Gottingen. Associate Member since June 12, 2003. Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttin-gen, D-37073 Göttingen, Humboldtallee 19, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Leeming, Henry, born on January 6, 1920. Professor of Comparative and Historical Lexicology of Slavic Languages, University of London, retired. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: GB-London N 12 7LE, 47, Lmkside, Phone: +44 20/ 8346-6577. Leniek, Rado L., born on October 3, 1921. Emeritus Professor of Slavic Languages, Columbia University New York. Corresponding Member since May 30, 1991, Home: 560 Riverside Drive, US-New York, N. Y„ 10027-3202, Phone & Fax: + 1 212 749 1002. Office: Columbia University in the City of New York, Dept. of Slavic Lan-guges, 708 Hamilton Hall, US-New York, N. Y. 10027. Martinovic, Juraj,born on May 24, 1936. Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Sarajevo. Corresponding Member since May 23, 1985. Office: Institute of Languages and Literature, RA-71000 Sarajevo, Hasana Kikiia 12. Moszyriski, I.esz:ek,born on February 19,1928. Professor of Slavic Philology, University of Gdansk, Poland, Corresponding Member since June 7,2001, Home: PL-80-398 Gdansk Oliwa, Obrortciiw Wybrzeza 6A, m. 80, Phone: +48 58/ 553-29-23. Neuhäuser, Rudolf, bom oil June 17, 1933. Professor of Slavic Philology, Institute of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt, Corresponding Member since ]une 6, 1995. Hörne: AT-9500 V ill ach, Italiener strasse 39/10. Office: Institut für Slawistik, Universität Klagen fürt, AT-9010 Klagenfurt, Universitätstrasse 65-67, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-0322. Svane, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages and Literature, University of Lrhus. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: DK-8520 Lystrup, Enebakken 4. Woschitz, Karel Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of Theology, University of Graz. Corresponding Member since June 7, 2001. Home: AT-8010 Graz, Geidorfgürtel 28, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 317/ 380-9315. Office: AT-8010 Graz, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 3809315. SECTION THREE_Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences FuU Members Blinc, Robert, D. Phys. Sc., born on October 3 L 1933. Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. President, Science Council of the Jožef Stefan Institute, Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976, Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from October 2, 1980 to May 6, 1999. Home: SI-1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: +386 1/ 231-52-13. Office: Jožef Stefan Institute, SI-llll Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477.33.44, 477-39-00, Fax: +386 1/ 426-32-69, E-mail: robert,blinc@ijs.si. Bratko, Ivan, L). Sc., bom on June 10, 1946. Professor of Computer and Information Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana- Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Podrožniška 4, Phone: +386 1/ 251-39-1L Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: ivan.bratko@fri.uni-lj.sL Dolar. Davorin, D. Chem. Sc., born on February I, 1921, Emeritus Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University* of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Home: SI-1000 Ljubljana, Igriška 2, Phone: +386 1/ 251-08-28. Fajfar, Peter, D. Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27,1993. Home; SI-1000 Ljubljana, Puharjeva 6, Phone; +386 1/ 251-98-52. Office: FGG, 51-1000 Ljubljana, Jamova 2, Phone: +386 1/ 476-85-92,476-8500, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail: peter.fajfar@ikpirfgg.uni-lj.si. Globevnik, Josip, D- Math, Sc., born on December 6, 1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty ot Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: SI-1000 t.jubljana, Trnovska 2, Phone: +386 1/ 283-50-11. Office: FMF, Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1111 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail; josip,globevnik@fmf,uni-lj.si. Golič, Ljubo, D. Chem. Sc., born on July 2, 1932. Emeritus Professor of Inorganic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: Si-1110 Ljubljana, Na peči 4, Phone: +386 1/ 544-60-03, E-mail: ljubo.golic@uni-lj.si. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976. Home: SI-1000 Ljubljana, Mirje 21, Phone: +386 1/ 426-55-57. Grabeč, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Associate Member since |une 6, 1995, Full Member since lune 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Kan tet o va 75, Phone: +386 1/ 256-37-18. Office; Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00, 477-16-05, Fax: +386 I/ 425-31-35, E-mail: igor.grabec@fs.uniTj.si. Hadi.i, Dušan, D. Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26,1921. Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21,1974. Home; SI-1000 Ljubljana, Teslova 21, Phone: +386 1/ 425-47-59. Office: Faculty of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +386 I/ 476-02-70, Fax: +386 I/ 425-92-44, E-mail: dusan.hadzi@ki.si. Kernel, Gabrijel, D, Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: +386 1/ 425-96-61. Office: FMF, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, D, Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27,1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 6, 1999 to April 25, 2002. Home: SI-1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, Phone: +386 1/ 537-48 -25. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/425-64-92, E-mail: darja.serbelj@sazu.si, Faculty of Electrical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-82-37, 476-84-11, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: alojz.kralj@robo.te.uni-lj.si. Levee, lanez, D, Sc., born on October 23, 1943. Professor of Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: +386 1/ 283-33-51. Office: F K KT, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 476-02-80,47603-14, Fax: +386 1/426-45-77, 425-92-24, E-mail: janez.levec@uni-lj.si. PekJenik, Janez, D. Eng., born on June 11, 1926. Emeritus Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 29, 1979. Home: SI-1113 Ljubljana, Rodičeva 3, Phone: +386 1/534-85-00. Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 1/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, F.-mail: janez.pcklenik@fs.u ni-lj.si, Stanovnik, Branko, D. Chem. Sc., born on August 11, 1938, Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995, Head of Department for international Relations and Scientific Coordination since September 21, 1999. Home: SI-1360 Vrhnika, Tičnica 26, Phone: +386 1/ 755-11-40. Office: F K KT, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 241-92-38, Fax: +386 1/241-92-20, E-mail: branko.stanovnik@uni-ij.si; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-34, Fax: +386 I/ 425-53-30, Email: international@sazu.si. Tišler, Miha, D, Chem. Sc., D, h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977. Hotne: SIT 351 Brezovica pri Ljubljani, Lukovi ca pri Brezovici, Pod Gradom 32. Phone: +386 1/ 365-75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-mail: niiha.tisler@uniTj.si, Vtdav, Ivan, Ph. D„ born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mat hematics. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17,1958, Full Member since December 21. 1962. Home: S1-10Ü0 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-13-03, Žekš, Boštjan, D, Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002. Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 77, Handy: +386 41/741-898, Office: Institute of Biophysics, Sl-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 1/ 543-76-18, 543-76-00, Fax: +386 1/ 431-51-27, E-mail: bostjan.zcks@biofiz, mf.uni-lj.si, S ASA, ST-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-20, +386 1/425-52-47, Fax: +386 I/ 425-34-39, E-mail: predsednik@sazu.si. Associate Members Bajd, Tadej, D. Sc., Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Born on January 19,1949, Associate Member since June 12,2003. Home: Sl-1000 Ljubljana, Vidmarjeva 8, Phone: +386 1/ 256-46-02. Office: Faculty of Electrical Engineering, Sl-1000 Ljubljana, Triaska 25, Phone: +386 1/ 476-82-36, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: tadej.bajd@robo.fe,uni-lj.si. Forstneric, Franc, D. Math. Sc., born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8, 1999. Home: SI-1231 Ljubljana-Cmuce, Pot v Hrastovec 8, Phone: +386 1/ 561-1787. Office: FMF, Sl-1000 Ljubljana, ladranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-56,476 65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.foTstneric@fmf.uni-lj.si. Gubensck, Franc, D. Sc., Professor of Biochemistry, Molecular Biology and Genet ic Technology, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Born on October 31, 1937. Associate Member since June 12, 2003. Home: Sl-1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, Phone: +386 1/ 534-53-84. Office: University of Ljubljana, Faculty of Chemistry and Chcmical Technology, Chair of Biochemistry, Jozcf Stefan Institute, Sl-1000 Ljubljana, Jamova 39. Phone: +386 1/ 241-94-88, Fax: +386 11 257-35-94, E-mail: franc,gubensek@ijs.si. Tomaievii, Miha, D.Sc., born on September 19,1942. Director, Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, Ljubljana, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001, Home: SI-1000 Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 1/ 541-59-80. Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI 1000 Ljubljana, Dimiceva 12, Phone: +386 1/ 280-42-50, Pax: +386 1/280-44-84, E-mail: miha.tomazevic@zag.si. Corresponding Members_ BergleSj Arthur E„ born on August 9,1935. Professor of Thermodynamics, Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, retired. Corresponding Member since June 7,2001. Home: 180 River View Lane, US-Center ville, M. A. 02632-3236, E-mail: abergles@aol.com. Borisevii, Nikolaj A., born on September 21, 1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk, Corresponding Member since April 24,1981-Office: The National Academy of Sciences of Belarus, BY-220072 Minsk, F. Scoryna Av, 66. Bratos, Savo, born on July 28, 1926, Professor of Theoretical Physics of Liquids, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids at the University of Pierre et Marie Curie, Paris. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 16/5 - 5e étage - Couloir 16/15,4, Place-Jussieu, FR-75252 Paris-Cédex 05, Phone: +33 1/ 4329-5574. Despic, Aleksandar, born on January 6, 1927. Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade. Corresponding Member since March 25, 1976. Home: SCG-11000 Belgrade, Vlajkoviceva 13/6, Phone: +381 11/ 339-492. Office: Faculty of Technology, SCG-U000 Belgrade, Karnegijeva4-lV. Grdenic, Dr ago, born on August 31, 1919, Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired, Corresponding Member since March 25,1976. Home: HR-10000 Zagreb, Masarykova 13, Phone: +385 1/ 421-982. Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Bar-keley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, 94720 California. Hajdin, Nikola, born on April 4,1923, Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Home; SCG-UOOO Belgrade, Tetovska 72, Phone: +381 11/ 304-60-48. Katritzky, Alan R„ born on August 18,1928. Professor of Chemistry of He te ro cyclic Compounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Member since June 7,2001. Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gainesville, FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E - m ail : kat r it zky @ c h em .u fl .e du, Lehn, Jean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of supramolecular chemistry at the Louis Pasteur University in Strasbourg, France, and of Laboratory of chemistry of molecular interactions at the Collège de France in Paris, France. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: ISIS, Université Louis Pasteur Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Strasbourg cedex, Phone: +33 390/ 245-145, Fax: +33 390/ 245-140, E-mail: lehn @i si su-strasbg.tr. MardeJic, Sibe, born on June, 20,1927. Emeritus Professor of Mathematical Analysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, Croatia, retired. Full Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts, Corresponding member since June 12,2003. Home: HR-10000 Zagreb, Savskacesta I a, Phone: +385 1/ 482-94-07, E-mail: smardes(5>bete. marh.hr Merchant, Eugene M y Ion, born on May 6, 1913. Senior Consultant, TechSolve, Inc. F.dison Technology Center, Cincinnati, Ohio. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: TechSolve, 1111 Edison Drive, Cincinnati, OH 45216, Phone: +1 513/ 948-2067, Fax: +1 513/ 948-4022, E-mail: merchant@techsolve.org. Miiller, Karl-Alexander, bom on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics, University of Zurich. Nobel Prize for Physics, 1987, Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/635-57-49, Fax: +41 1/ 635-57-04. Povh, Bogdan, born on August 20, 1932. Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-Planck institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University. Corresponding Member since March 10, 1977. Office: Max-Planck Institut fur Kernphysik, D-69029 Heidelberg, p.f. 103980, Phone: +49 622 1/ 516-272/270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogdan.povh@ampr-hd.mpg.de. Prevorsek, DuSan C., born on February 14, 1922. Scientist in Polymer Physics, Research and Technology Center, Allied Signal, Morristown, retired- Corresponding Member since June 7, 2001. Home; PO Box 677, US-Hood River, OR 97031-0021, Phone: +1 541/ 3865 872, E-mail: prevorse5igorge.net. Rao, Chinta mani Nages Ramachandra, born on lune 30,1934. Professor of Chemistry, President of the [awaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981. Office; Indian Institute of Science, IN-Bangalore 560012. Severn, Roy Thomas, born on September 6, 1929, Professor of Earthquake Engineering and Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University of Bristol, England, retired. Member of the Royal Academy of Engineering. Corresponding Member since June 12, 2003, Office: Earthquake Engineering Research Centre, Department of Civil Engi neering. University of Bristol, Queen's Building, University Walk, GB-Bristol BS81TR, E-mail: r,t.sevcrn@bristol.ac,uk, Stankowski, Jan, born on January 1, 1934. Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan, Poland, Corresponding Member since May 27, 1993. Office; Institute of Molecular Physics of PAN, ul. Smoluchowskiego 17/19, PL-60-179 Poznan. Villadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7, 2001, Home: Phone: +45 49/ 707-709. Office: BioCentrum- DTU, Sol tofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyngby, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum.dtu.dk. Waugh, John S.,born on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: MTI, US-Cambridge, Mass., E-mail: jswa ugh dim it.edu. SECTION FOUR___iVafural Sciences Full Members Drovenik, Matija, D. Sc., born on February 14,1927. E merit lis Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore & Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987, Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6, 1999. Home; Sf-f000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: +386 1/ 534-34-35. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-48, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@>sazu,si. Gams, Ivan, D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty of Arts, University jpf Ljubljana, Associate Member since March 23, 1978, Pull Member since May 23, 1985. Heme: Si-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: +386 1/ 534-1846, E-mail: ivan.gams@guest.arnes.si. Gogala, Matija, O, Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30,1991, Full Member since April 8,1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from April 25,2002. Home: Sl-1351 Brezovica, Pot na Tiinico 6, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: S AS A, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 I/ 470-61-26, Fax: +386 1/ 425-64-92^ E-mail: darja.serbelj@sazu.si, matija.gogala@uni-lj.si. Gralenauer, Stanko, D. Tech. Sc., born on May 13, 1922. Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17,1973, Full Member since April 24, 1981. Home: SI-4294 Križe, Senično 84, Phone: +386 41 595-79-83, in the months incl. May to August: 5230 Bovec, Trenta 56 F, Handy: +386 41/ 812-648 (7-9 a.m. and 7-9 p.m.). Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5, 1943, Scientific Adviser at the Karst Research Institute, S AS A Scientific Research Centre, Assistant Professor of Physical Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-6230 Postojna, Rožna 6, Phone: +386 5/ 720-15-10, E-mail: maja.kranjcl@siol.net. Office: The Karst Research Institute, SI-6230 Postojna, Titov trg 2, Phone: +386 5/ 700-19-31, Fax: +386 5/ 700-19-99, E-mail'. kranjc@zrc-sazu.si. Kreft, Ivan, D, Sc., born on November 23, 1941, Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: S1-1000 Ljubljana, Kremzarjeva 36, Phone & Fax: +386 1/ 517-14-88. Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/423-11-61, E-mail: ivan.kreft@guest.arnes.si. Maček, Jože, D. Agr. Sc., D, Econ., D, Hist. Sc., bom on October 28,1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the S ASA since November 27,2003, Home: SI-121Ü Ljubljana Šentvid, Jerančičeva 12, Phone: +386 l/ 512-35-31. Office: Biotechnical Faculty, SI-1000 Ljubljana, [amnikarjeva 101, Phone: +386 1/ 423-11-61, 256-37-70, Fax: +386 1/ 423-10-88. Mayer, Ernest, Ph. D., Botanist-Taxonomist, born on November 10, 1920, Scientific Adviser at the Jo van Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since June 6, 1983, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law ontheSASA since November 23, 2000. Home: SI-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, Phone: +386 1/ 251-46-59, Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-45, Fax: +386 1/425-34-23. Plenicar, Mario, D, Sc., born on August 5, 1924, Professor of Geology, Biostratig-raphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone: +386 4/ 531-41-12. Office: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, Si -1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/241-10-00. Šercelj, Alojz, D. Sc., Paly no I o gist, bom on December 8, 1921. Scientific Adviser at the Jovan H ad ž i Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27,1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: +386 1/ 256-32-24. Office: Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 5, Phone: +386 1/470-63-19, Turnšek, Dragica, D. Sc., Palaeontologist, born on August 6, 1932. Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993, Home: SI-1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, Phone: +386 I/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SI-1000 Ljubljana, Gosposka 13. Phone: +386 1/ 470-63-73. Vrišer, Igor, D. Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, V Murglah 205, Phone: +386 1/ 283-43-98. Zupančič, Mitja, D. Sc„ Phytocoenologist, born on December 25, 1931. Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7,2001. Home: Si-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 I/ 432-41-66. Office; SASA, SI-1000 Ljubljana. Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386 1/ 470-61-46. Fax: +386 1/425-33-24. Associate Member Zorec, Robert, D. Sc., born on January 23,1958. Professor at the Institute of Pathophysiology, Faculty ol Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since [une 7, 2001. Home; SI-1000 Ljubljana, Brdnikova 31, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloska 4, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, F.-mail: robert.zorec@mf.uni-lj.si. Corresponding Members____ Eisner, Norbert, born on October 11, 1940, Head of Institute of Zoology, University of Gottingen, Germany. Specialist in the area of neuroethology of acoustic communication in singing insects. Corresponding member since June 12,2003. Office: Institut fur Zoologie und Anthropologic, Georg-August-Universitat, D-37073 Gottingen, Berliner Strasse 28, E-mail: nelsner@gwgd.de. Herak, Milan, born on March 5,1917. Pro lessor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: HR-10000 Zagreb, Zvonimirova 28, Phone: +385 1/ 413-088. I lottinger, Lukas Conrad, born on February 25,1933. Professor of Palaeontology, Basel University. Corresponding Member since May 27,1993. Office; Natural History Museum, Augustinergasse 2, Postfach, CH-4001 Basel, Phone: +41 61/ 266-55-22. Ilijanic, Ljudevit, born on September 27, 1928, Emeritus Professor for the areas of geobotany, plant ecology, phytocoenology and plant morphology at the Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, Croatia, Corresponding Member since June 12,2003. Home: HR-10000 Zagreb, Savskacesta 1 a, Karamata, Stevan, born on September 26, 1926. Professor of Pedogenesis, Faculty of Mining and Geology, Belgrade, retired. Corresponding Member since May 30, 1991, Home: SCG-11080 Zemun, Karamatina 17, Maceljski, Milan, born on December 27, 1925. Professor of Entomology and Phy-topharmacology at the Faculty of Agriculture of the University of Zagreb, retired. Corresponding member since April 8, 1999. Home: HR-10000 Zagreb, Kneza Borne 14, Phone: +385 1/ 461-34-08. Office: Agronomski fakultet, Zavod za poljoprivredunu zoologiju, HR-10000 Zagreb, Svetosimunska 25, Phone: +385 1/ 239-37-77. Nicod, Jean, born on March 25,1923. Emeritus Processor of physical geography, karst studies at the University A ix-Marseille, France. Honorary doctor of SiJesian University. Corresponding Member since June 12,2003. Office: Florida 1, FR-13012 Marseille, 35 Avenue du 24 Avril 1915, Fax: +33 491/ 930-026. Pécsi, Marton, born on December 29, 1923. Research Professor of Physical Geography at the Geographical Research Institute, Budapest. Corresponding Member since May 18, 1989. Home; HU-2747 Tôrtel, Dozsa ut 7, Phone & Fax: +36-53/ 376-243. Poldint, Ljvio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Université degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, 1T-34127 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568-855. Popov, Andrej Vladimirovic, born on October 24, 1939. Head of the Dept. for Neuroetology of Insects at the Sechenov Institute of Evolutionary Physiology and Biochemistry, Russian Academy ol Sciences in St. Petersburg Corresponding Member since June 7, 2001. Home: RU-J 88680 St. Petersburg, Koltushi, ui Bikova 21, kv. 2, Phone: +7 812/ 70 72 308. SECTION FIVE_Arts Full Members Bernik, |anez, painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993, Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: +386 1/ 231-17-66, or SI-4274 Žirovnica, Breznica 41 a. Phone: +386 4/ 580-21-05, Jančar, Drago, writer, born on April 13, 1948. Secretary and editor-in-chief of Slovenska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since lune 6, 1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, Phone: +386 1/ 283-50-31. Office; Slovenska matica, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone & Fax: +386 1/ 251-42-00, E-mail: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, retired, Associate Member since )une 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-4274 Žirovnica, Zabrcznica 40 b, Phone & Fax: +386 4/ 580-21-66, Studio: SI-1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone; +386 1/ 425-56-76, E-mail: andrej j emec(§>sidt .net Kovačič, Lojze, writer, born on November 9, 1928. Pedagogue in the Pionirski dom - Centre of Youth Culture, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Vojkova 85/6, Phone: +386 1/ 534-31-23. Kovic, Kajetan, poet, writer, translator, born on October 21,1931, retired. Associ ate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995, Home: SI-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, Phone 8t Fax: +386 1/ 436-86-52, E-mail: kajetanJsovic@guest.arnes.si. Krek, Uroš, composer, born on May 21,1922. Emeritus Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Pull Member since May 23, 1985. Home: SI-4248 Lesce. Na vrtači 5, Phone: +386 4/ 531-80-91. Lebič. Lojze, composer and Cconductor, born on August 23, 1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995, Home: SI-1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, Phone: +386 1/ 518-31-55. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/ 425-34-23, Menart, Jane/,, poet and translator, born on September 29, 1929, retired. Associate Member since lune 6, 1983, Full Member since April 23,1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 30, Phone: +386 1/ 231-33 -31. Mihelič, Milan, free-lance architect, born on July 20, 1925, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23. 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Peričeva 22, Phone: +386 1/436-26-87. Office: Studio Ali, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: +386 1/ 436-1448. Minatti, Ivan, poet and translator, born on March 22, 1924, retired, Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991, Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: +386 1/ 251-67-35. Tršar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 30,1991, Full Member since June 6,1995. Home: SI-1000 Ljubljana. Cesta na Rožnik 25, Phone: +386 1/ 251-39-28, Studio: SI-1000 Ljubljana, Svet če va 1. Zaje, Dane, poet, playwright and essayist, born on October 26, 1929, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Praprotnikova 5, Phone: +386 1/ 425 -16-56. Zlobec, Ciril, poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired, Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989, Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 5992 to May 6, 1999, Member of the Presidency pursuant to Art, 22 of the Law on the SASA since May 6,1999 to April 25, 2002. Homer SI-1000 Ljubljana, Vosnjakova 10, Phone: +386 1/ 231-28-76. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-43, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu,si. Associate Members Bernard, Lmenk, painter, born on September 22, 1937, Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, Associate Member since June 7,2001, Home: SIT370 Logatec, Gorenjska cesta 13A, Phone: +386 1/ 754-26-78, Office; Academy of Fine Arts, SI-1000 Ljubljana, Erjavčeva 23, Phone: +386 1/ 251-27-26, Fax: +386 1/ 251-90-71, Grafenauer, Niko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, editor-in-chief of the publishing house Nova revija. Born on December 5, 1940. Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, Phone: +386 I/ 534-26-27, Handy: +386 41/632-072. Office: Nova revija, SI-1000 Ljubljana, Dalmatinova 1, Phone: +386 1/ 43340-74, Fax: +386 1/ 433-42-50, E-malL info@nova-revija.si, Matičič, |anez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Corresponding Member since April 23, 1987, Associate Member since lune 7, 2001. Home: $1-1000 Ljubljana, Lepi pot 10, Phone: +386 1/ 252-23-05. MušiČ, Marko Marijan, architect. Born on January 30, 1941. Associate Member since June 12,2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, Phone and Fax: +386 1/ 425-52-90, E-mail: in fo@ateljemarkomusic.si, Pavček, Tune, poet, essayist and translator, born on September 29,1928. Editor-inchief of the publishing house Cankarjeva založba, retired. Associate Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA since November 27, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 231-58-09. Šeligo, Rudi, writer, dramatist and essayist, born on May 14, 1935. Senior Lecturer, Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor, retired, Associate Member since June 7, 2001, Home: SJ-4000 Kranj, Draga Brezarja 12, Phone: +386 4/ 233-12-81, E-mail: rudi.sel i go @ guest .a rues, si. Corresponding Members_ Benhart, Frantisek, born on September 10, 1924. Critic and translator of Slovenian literature, Prague, Corresponding Member since May 23,1985. Home: CZ-10600 Praha 10, Jahodova 27, Phone: +42 02/ 752-486. Rrajdic, Ivan, born on June 16, 1924. Writer and translator of Slovenian literature. Zagreb. Corresponding Member since May 18, 1989. Home: HR-lOOOO Zagreh, Dalmatinska 12. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg. Corresponding Member since April 23, 1987. Home; AT-5020 Salzburg, Monchberg 17/A. Hrymyii, Vil, born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991. Home: UA-Kyjiv-01054, ul, Oles Hinchar 52/49, Fax: +380-44/ 490-07-72. Email: svyatoslav.hrymych@cchbc.com. Kos, Bozidar, born on May 3, 1934, Composer, Professor of Composition at the University of Adelaide, Australia. Corresponding member since June 12, 2003, E-mail: bozidar,kos@bigpnnd,com. Home: 62 Grand Boulevard, Craigburn Farm SA 5051 Australia, Phone: +62 8/ 8370-04-19. LipuS, Florjan, born on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: AT-9133 Miklavcevo/Miklauzhof, Sele/Sidach 52. Merku, Pa vie, born on July 12, 1927. Slavist, composer and violinist, Programme Director of the Radio »Trieste A«, retired. Corresponding Member since May 23, 1985. Home: 1T-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: +39 040/ 944-477. Mihalic, Slavko, born on March 16, 1928. Poet, Corresponding Member since June 6, 1995. Home: HR-10000 Zagreb, Banjavciceva 24. Musii, Zoran, born on February 12, 1909, Painter. Corresponding Member since April 24,1981. Home: FR-75007 Paris, 284, Boulevard Saint Germain, Phone: 33 1/ 455-69-117. Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer, publicist and Professor of Slovene and Italian language, Slovene Secondary School, Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: 1T-34136 Trieste, Salita a Contovello 71. Phone: +39 040/ 410-880. Paljetak, Luko, born on August 19, 1943, Poet, translator and essayist, Editorin-chief of the magazine Dubrovnik, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: HR 20000 Dubrovnik, Gorica sv. Vlaha 155, Phone: +385 20/ 332-490. Pod recta, Boris, born on January 30,1940, Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart, Corresponding Member since April 23, 1987, Home: Architekturatelier Podrecca, AT-1170 Vienna, Jbrgerbadgasse 8, Phone: +43 1/ 427-210, Fa*: +43 1/ 427-21-20. Rebula, Aiojz, born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist, Professor of Secondary School in Trieste, retired, Corresponding Member since May 27, 1993. Home: IT-340I6 Opicina, Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: +39 040/ 213-687. SECTION SIX_Medical Sciences Full Members Dolenc, Vinko V., D, Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, Universify of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, SI-1525 Ljubljana, ZaloSka 7, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko.dolenckclj.si. Ferluga, Dusan, D. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Komenskega 20/11, Phone: +386 1/ 232-21-36. Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Ko-rytkova 2, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/ 543-71-04, Email: ferluga@mf.uni-lj,si. Fettich, Janez, D. Sc., born on October 9, 1921. Professor of Dermatovenerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since March 29, 1979. Home: SI-1000 Ljubljana, Veselova 19, Phone: +386 1/ 426-43-00. Horvat, Matija, D. Sc., born on September 23, 1935, Professor of internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12. 2003. Home: SMOOO Ljubljana, Jakieva 38, Phone: +386 1/ 524-88-06. Office: Medical Centre, SI-1525 Ljubljana, ZaloSka 7, Phone 8: Fax: +386 1/ 522-22-96, E-mail: matija,horvat@mf.uni-lj.si. Kordaš, Marian, L), Sc„ born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since lune 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: 51-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 I/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Sl-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.kordas@mf.un i-lj.si, Svetina, Sasa, D. Sc., born on October 16,1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001 Hotne: SI-1000 Ljubljana, Gradišče 6, +386 1/ 425-24-08, Office: Institute of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Sl-1000 Ljubljana, Lipiceva 2, Phone: +386 1/ 543-76-00, Fax: +386 1/431-5127, E-mail: sasa.svetina@bioftz.mf.un i-lj, si. Trontelj, foie, D. Sc., born on June I, 1939. Senior Adviser to the Ministry of Health, Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002, Home: Sl-1355 Polhov Gradec 99, Phone: +386 1/ 364-50-09. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone; +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/ 425-64-92, L-maiL jerka.kern@sazu.si; Faculty of Medicine, Institute of Neurophysiology, Sl-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-15-00, 522-15-25, Fax: +386 1/ 522-15-33, E-mail: joze.trontelj@kclj.si. Župančič, Andrej 0„ Dr. Sc., born on January 27, 1916, Emeritus Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member sincu Tuly 3, 1964, Full Member since February 5, 1970. Home: SI-1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, Phone: +386 1/ 251-69-74. Office: Faculty of Medici ne, Institute of Pathology, SI-11 OS Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/543-70-23, Fax: +386 1/543-70-21. Associate Members Skateric, UroJ, Sc„ Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodon-tology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana, and expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Born on April 9, 1945, Associate member since June 12,2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Ul. Bratov Jancar 25, Phone: +386 1/ 510-82-28, Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, SI-1000 Ljubljana, Hrvatski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: uros.skaleric@ittf.uni- lj. si. Sketelj, Janez, D. Sc., born on lune 23, L947, Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pat hop h syio logy. Associate Member since June 1, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Jesihov štradon 47, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 534-70-46, Pax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: sketelj@ibmi.mf.uni-lj.si. Strle, Franc, D. Sc., Professor of infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Clinical Center in Ljubljana, and Chairman of the Research Council of Clinical Center in Ljubljana. Born on February 18,1949. Associate member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, Phone: +386 1/ 517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, SI-1525 Ljubljana, Japljeva 2, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc.strle@kclj.si. Corresponding Members_ Cardesa, Antonio, born on March 23,1939. Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clinico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@clinic.ub.es. Diinitrijevič, Milan R-, born on January 27, 1931. Professor and Head, Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza. US-77030Texas, Phone: +713/664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: agoshie@bcm.tmc.edu. Lajtha, Abel, bom on September 22, 1922. Research Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S. Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18,1989. Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Fax: +1 845 / 39855-31, F.-mail: lajtha@nki.rfmh.org, McLaren, Anne, born on March 26,1927, Professor and former Vice-President of the Royal Society of London. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Wellcome/CRC Institute, Tennis Court Road, GB-Cambridge CB2,1QR. Miiič, Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins- Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: 1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 3987483. Prokop, Qtto, born on September 29,1921. Professor of Forensic Medicine, Humboldt University, Berlin. Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. Corresponding Member since April 23, 1987. Office: Institut firr gerichtliche Medizin, D-1Q4 Berlin, Hannoverische Strasse 6, Phone: +49 30/ 2827-725. St£lberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neurophysiology, University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997. Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala. Office: Department of Clinical Neurophysiology, University Hospital, S-751 85 Uppsala. L'nger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Altitun Europaea. Corresponding Member since )une 6, 1995. Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, Monchsberg 2, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343. Wernig, Anton, bom on October 14,1944, Professor of Neurophysiology, University ot Bonn, Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Dept. of Physiology, University of Bonn, Wilhelmstrasse 31, D-53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail: anion, we rnigi® ukb.uni-bonn.de. LIBRARY (Summary) The SASA Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management. The SASA Library, as unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, works as library and technical service for SASA as well. It is organised as central library, working also for 17 smaller library-units of Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Publications and duplicate stock exchange established with 1479 institutions throughout the world represents the most significant and active sphere of the Library's activities, ln 2003, the Library collection was increased for 7755 units, 3263 on the basis of exchange, 1651 donations, 1898 purchases and 943 obligatory editions. At the end of the year, the Library collections comprised 481509 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC).). In 1991, the Library took part in shared cataloguing system, now called CO-BISS SL We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base of the Institute of Information Science (IZUM, Maribor). In 2003, our local data base as a part of shared cataloguing system was increased for 7417 entries, precisely for 5152 entries created by our library, and 2265 copied entries. At the end of the year, our local data base holds a total of 108861 entries, precisely for 82093 entries created by our library, and 26768 copied entries. The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library has lent out 33266 works to 5193 readers, and has recorded 10239 visits. The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications to, was revised in 2003 too. It comprises 1479 addressees for regular exchange (1342 from abroad and 137 from Slovenia), 54 for reviews, 160 addressees receiving publications as gifts and 97 addressees receiving publications as compulsory copies. At the end of the year, its staff consisted of 21 employees, 18 of them enlisted as the professionals. IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU A AndolSek - Jeras, Lidija 9, 15, 154, 182, .185,220 Andrič, Ivo 154 Apostolski, Mihailo 154 R Baid, Tadej 9. 30, 43, IL7, 118, 206, 215, 277 Bajec, Anton 154 Bajt, Aleksander 154 Ralenovič, K reši mir 154, 179 Rarton. Derek Harold Richard 154 Bartoš, Milan 154 Ratis, Janez 15,154 Bedjanič, Mirko 154 Beier, Friedrich-Karl 155 Belič, Aleksandar 155 Benac, Alojz 155 Benhan, František 10,38, 56 Bergles, Arthur E. 10,31,278 Berkopec, Oton 155 Bernard, Emerik 9, 37, 43, 286 Bernik, France 9, 11, 14, 23,43,91,93, 94, 176, 196, 201, 203, 205, 214, 215,220, 233,238,270 Bernik, Janez 9, 35, 44, 233, 284 Bevk, France 155 Bezlaj, France 155 Blinc, Robert 9, 12, 14, 27,44, 46, 216, 224, 233, 274 Bogdanovic, Milan 155 Bole, Jože 155 Borisevič, Nikolaj A, 10, 31, 233, 278 Boršnik, Marja 155 Brajdič, Ivan 10,38,287 Brajko vič, VI adisl av 155 Bratko, Ivan 9, 27, 46, 112, 113, 114, 206, 215, 274 Bratos, Savo 10,31,278 Bratož, Rai ko 9, 19, 47, 105,265 Bravničar, Matija 155 Brecelj, Bogdan 155 Breznik, Anton 155 Brodar, Srečko 155 Brzin, Miroslav 156 Buias, Zoran 10,22, 267 Butozan, Vaso 156 C Cankar, Izidor 156 Cardesa, Antonio 10,41,237,290 Cevc, Emilij an 9, 19,99, 265 Cigoj, Stoj an 156 Cilenšek, Johann 156 Cooper, Henry R. jr, 10,25, 272 Cvetko, Dragotin 156,173 Č Čamo, Edhem 156 Čelešnik, Franc 156 Černigoj, Avgust 156 Čop, Bojan 156 Čubrilovič, Vasa 156 D De a novic, Mirko 157 Demus, Otto 157 Despic, Aleksandar 10,31, 278 Dimitrijev)č, Milan 10,41, 290 Djordjevič, Jovan 157 Djurdjev, Branislav 157 Djuričič, llija 157 Dolar, Davorin 9,27, 274 Dolenc, Metod 157 Dolenc, Vinko V. 9, 39,151,238 Dolinar, Lojze 157 Drovenik, Matija 9,15,32, 196, 280 Drujan, Boris 157 Dyggve, Ein ar 157 E El s n er, Norbert 10, 35, 131, 206, 283 F Fajfar, Peter 9, 11,27, 48, 116, 129, 179, 203,215,216, 233, 263, 275 Feil, Arnold 10,22,267 Ferluga, Dušan 9, 39, 149, 288 Fett ich, Janez 9, 39,48, 288 Finžgar, Alojzij 157 Finžgar, Fran Šaleški 44,157 Fischer, Kurt von 173, 174,233 Flaker, Aleksandar 10,25, 272 Flotzinger, Rudolf 10,22, 268 Forstnerič, Franc 9,30,49,277 Franchini, Aldo 157 Frangeš, Ivo 158,214 Fučič, Branko 158 G Gabrovec, Stane 9, 19, 49,99,203, 253, 265 Gams, Ivan 9, 32,64, 233, 281 Gantar, Kajetan 9, II, 12, 15,23,49, 95, 201, 210, 212, 224, 225, 228, 233, 263, 270 Gaspari, Maksim 158 G ava zzi, M i lo van 158 Gerškovic, Leon 158 Gestrin, Ferdo 158 Giesemann, Gerhard 10, 26, 272 Gligorič, Velibor 158 Globevnik, Josip 9, 11,27, 50, 127, 215, 263, 275 Gogala, Matija 9,11,15, 32, 50, 132, 202, 207, 212, 232, 233, 253, 263, 281, 300 Golia, Pavel 158 Golie, Ljubo 9, 28, 51, 122,275 Gombocz, Wolfgang L. 10, 22,268 Goričar, Jože 15, 158 Gosar, Peter 9,28, 196, 233,275 Grabeč, Igor 9, 11, 28,51, 215, 263,275 Grad, Anton 158 Gradnik, Alojz 44, 92,158 Grafenauer, Bogo 158,214 Grafenau er, Ivan 158 Grafenauer, Niko 9,37, 52, 53, 139, 140,203, 206,234, 286 Grafenauer, Stanko 9,33, 281 Grdenič, Drago 10,31 Grickat - Radulovic, Irena 10, 26, 272 Grošelj, Milan 159 Gubenšek, Franc 9, 30, 53, 119,206, 215, 277 Gu šic, B ra n i mir 159 Gyergyek, Ludvik 159,176,215 H Hadži, Dušan 9, 28, 124, 275 Hadži, Jovan 159 Hafner, Stanislav 10, 26, 272 Hahn, Erwin Louis 10, 31, 278 Hajdin, Nikola 10, 31, 233,240, 278 Handke, Peter 10,38, III, 287 Haupt man, Ljudmil 159 Hegedušič, Krsto 159 Herak, Milan 10,35,283 Hieng, Andrej 159 Horvat, Matija 9, 39, 143, 207,219, 220, 288 Hottinger, Lukas Conrad 10, 35,283 Hribar, Valentin 9, 19, 234,265 Hrymyc, Vil 10,38, 287 I Ibrovac, Miodrag 159 llešič, Svetozar 159 Ilijanič, Ljudevit 10, 35, 132, 206, 233, 283 Ingolič, Anton 159 Inkret, Andrej 9, 25, 106, 108, 206, 214,215, 233.271 Ivic, Milka 10,26,233,273 Ivič, Pavle 159 I Jakac, Božidar 159 Jakopič, Rihard 159 Jakopin, Prane 159 lama, Matija 160 Jančar, Drago 9,36, 56, 58, 138, 233, 234, 242, 284 Jemec, Andrej 9, 11, 36,44, 58, 141, 196, 197, 203, 208, 219, 284 Jovčič, Dimitrije 160 Jurančič, Janko 160 K Kahl, Hans - Dietrich 10, 22,103, 105, 203,206, 213, 268 Kalin, Boris 160 Kalin, Zdenko 160 Kambič, Vinko 160 Karamata, Stevan 10, 35, 283 Kardelj, Edvard 160 Katritzky, Alan R. 10, 31, 233, 279 Kenk, Roman 160 Kermauner, Taras 9, 23, 58,215,270 Kermavner, Dušan 160 Kernel. Gabrijel 9, 28, 59, 275 Kidrič, Boris 160 Kidrič, France 14,160 Klopčič, Mile 160 Kmecl, Matjaž 9.1L 12,23,61,105,197, 203, 206,214, 215,226,263,270 Kubi ar, France 161 Kogoj, Franjo 161 Koneski, Blaže 161 Kon stant i no v ič, Z ora n 10,26, 273 Kordaš, Marjan 9, 11,12,40, 61, 145, 151,185, 186, 187,201,203,219, 220, 223, 264, 289 Korošec, Viktor 161 Kos, Božidar 10,38,142, 203, 206, 287 Kos, Gojmir Anton 161 Kos, Janko 9, 23,61, 86, 203, 204, 205, 208, 209, 210, 237, 270 Kos, Milko 15, 161 Kosmač, Ciril 161 Kossack, Georg 10, 22,233, 268 Kostrenčič. Marko ¡61 Košir, Alija 161 Kovačič, Lojze 9,36, 62, 137, 206, 233, 285 Kovič, Kajetan 9, 36, 63, 256, 285 Kozak, luš 43, 161 Kozina, Marjan 161 Koželj, Venčesla v 161 Kralj, Alojz 9,15,28, 114, 117, 119, 234. 276 Kranjc, Andrej 9, 33, 63, 137, 233, 234, 255, 281 Kranjec, Miško 161 Krašovec, Jože 9, 24, 64, 208, 234, 270 Krašovec, Stane 161 Kratochvil, Josef 162 Krav ar, Miroslav 162 Krbek, Ivo 162 Kreft, Bratko 14,162 Kreft, Ivan 9, 33,64, 129, 131, 199, 203, 206,217,218, 234,281 Krek, Gregor 15, 162 Krek, Uroš 9. 36,65, 285 Kretzenbacher, Leopold 10, 26,273 Krklec, Gustav 162 Krleža, Miroslav 162 Kuhelj, Anton 14, 162 Kumbatovič, Filip Kalan 162 Kušej, Gorazd 15,99,162 Kušej, Rado 162 Kühn, Oth mar 163 Kyovsky, Rudi 163 L Lajovic, Anton 163 I.ajtha, Abel 10,41,290 Laroche, Emmanuel 163 Lauer, Reinhard 10, 26, 109, 206, 214, 273 Lavrač, Ivan 163 Lavrič, Božidar 14, 163 I-avrin, Janko 163 Lebič, Lojze 9, 36, 66, 67, 143, 219, 255, 285 Lee m ing, Henry 10,26, 242, 273 Lehn, Jean - Marie Pierre 10, 123, 206 Lenček, Rado L. 10,26,273 Leveč, Janez 9,29,67, 114, 115, 206, 215,233, 276 Lipuš, Florjan 10, 38. 287 Lobe, Feliks 163 Logar, Janez 163 Logar, Valentin 163,200 Lorkovič, Zdravko 163 Luckmann, Thomas 10,22, 268 Lukič, Radomir 163 Lukman, Franc Ksaver 163 Lunaček, Pavel 164 M Maceljski, Milan 10,35,233 Maček, Jože 9,33, 68, 131, 210, 218, 234, 263, 281 Majer, Boris 9, 19, 265 M a ksi mo vi č, Des an ka 164 Mardešič, Sibe 10, 31, 124,203, 206, 215, 279 Martinovič, Juraj 10, 26, 273 Matičetov, Milko 9,24,270 Matičič, Janez 9, 38, 68,69, 286 Matjašič, Janez 164 Mayer, Ernest 9, 33, 263, 282 McLaren, Anne 10,41,290 Mekuli, Esad 164 Melik, Anton 164 Melik, Vasilij 9, 19,265 Menart. Janez 9,36, 285 Meniš, Gian Carlo 10, 22, 268 Merchant, Mylon Eugene 10 Mcrhar, Boris 164 Merku, Pavle 10,38, 287 Micevski, Kiril 164 M i h a j lovič, M i haj lo I.j. 164 Miha lic, Slavko 10, 39, 233, 287 M ihelič, France 164,256 Mihelič, Milan 9,37, 182,285 Milčinski, Janez 14,164,187 Milčinski, Lev 164 Milič, Emili 10,41,290 Minatti, Ivan 9, 37, 285 Mlinar. Zdravko 9,20, 96,233, 266 Mlinaric, Jože 9, 20,69, 234, 266 Mohorovičič, Andre 164 Mole, Vojeslav 164 Moravec, Dušan 9, 24,69, 108, 215, 271 Moszyriski, Leszek 10, 26, 230, 273 Murko, Matija 165 Mušič, Marko 9, 38, 70,71, 72, 140, 141, 165,203, 206, 286 Mušič, Zoran 10, 39, 44, 287 Müller, Karl-Alexander 10, 31,279 Müller-Karpe, Hermann 22,268 N Nahtigal, Rajko 14, 165 Negovski, Vladimir A. 165,185 Nejedly, Zdenek 165 Neubauer, Robert 165 Neuhäuser, Rudolf 10, 26, 273 Nicod, lean 10, 35, 135, 206, 217, 233, 254, 284 ISfitsch, Kazimicrz 165 Nougayrol, )ean 165 Novak, Franc 165 Novak, Grga 165 O Ocvirk, Anton 165 Olszak, Waclaw 165 OreŠnik, Janez 9. 24,72, 196, 200, 211, 212,234, 271 Oštir, Karel 166 P Pahor, Boris 10, 39, 209,233, 239, 287 Paljetak, Luko 10, 39, 233, 288 Panteieev, Dimitar 166 Paternu, Boris 9, 24, 72, 106,214,271 Paulin, Alfonz 166 Pavček, Tone 9, 38,73, 140, 210, 219, 233, 234,263, 286 Pavčnik, Marijan 9, 21,73, 99, 206, 213,267 Pavičevič, Branko 10, 22,268 Pavlov, Todor 166 Pavšič, Vladimir Bor Matej 166 Pekle n i k. Janez 9,29,74, 196, 216, 276 Perovič, Slobodan 10.22, 268 Persianinov, Leonid Semenovič 166 Peteri in, Anton 166 Pecsi, Marton 10, 35. 284 Pirjevec, Jože 10, 12, 22, 222, 269 Pitamic, Leonid 166 Plečnik, Jože 166 Plemelj, |osip 166 Pleničar, Mario 9, 33, 282 Pleterski, Janko 9, 20, 233, 266 Podrecca, Boris 10, 39, 288 Pogačnik, Jože 91,166 Poldini, Livio 10,35,284 Polec, Janko 166 Popov, Andrej Vladimirovič 10, 35, 284 Potrč, Ivan 166 Povh, Bogdan 10, 3L 279 Prelog, Vladimir 167 Pretnar, Stoian 167 Prevoršek, Dušan C. 10,31, 279 Prokop, Otto 10,41,291 Pusič, Eugen, 10,22,269 R Raj iči č, S1 a nojlo 167 Rakovec, Ivan 167, 282 Rammelmeyer, Alfred 167 Ramovš, Fran 14, 15,167, 246 Ramovš, Primož 66, 167, 246 Rant, Zoran 167 Rao, Chintamani Nages Ramachandra 31, 280 Ravnikar, Edvard 167 Rebula, Alojz 10,39,288 Rechinger, Kari Heinz 167 Regen, Ivan 167 Rigler, Jakob 83, 168 Rumpler, Helmut 10, 22, 269 Rus, Veljko 9, 20, 75, 96, 231, 266 S Saeverud, Harald 168 Safar, Peter 168,186 Salopek, Marijan 168 Samec, Maks 168 Savič, Pavle 168 Sever, Savin, 168,181, 182, 218, 256 Severn, Roy Thomas 10, 32, 127, 206, 215, 280 Simonin, Primož 9, 25, 203, 214,224, 272 Sirot ko vič, Jakov 168 Skalerič, Uroš 9,40, 75, 146, 147, 206, 219, 289 Sketelj, Janez 9, 41, 76, 151, 290 Skok, Pet ar 168 Slodnjak, Anton 168 Sodnik - Zupane, Anica 168 Sovrč, Anton 168 Spacal, Lojze Luigi 168 Splichal, Slavko 9, 21, 76, 101, 103,206, 213, 267 Stankovih, Siniša 168 Stankowski, Jan 10, 32, 280 Stanonik, Janez 9, 24,76,271 Stanovnik, Branko 9, 11, 29, 76, 91, 95, 122, 124, 201, 216, 227,228, 233, 234, 276 Stilberg, Erik Valdemar 10,42,291 S te fa novic, Dimitrije 10, 22,269 Stele, Franc 169 Stern, Pavel 169 Stevanovič, Petar 169 Straus, lože 10,22, 233, 269 Strle, Franc 10, 41,80, 149, 151, 203, 206, 219, 290 St up i ca, Gabrijel 169 Supičič, Ivo 10,23,269 Svane, Gunnar Olaf 10, 26,274 Svetina, Saša 9,40, 80, 149, 289 Szentägothai, länos 169 Š šašel, Jaroslav 169 Šeligo, Rudi 10,38,234,286 Šelih, Alenka 9, 11,20.81,95, 101, 196, 203, 206, 213, 214, 233, 234, 263, 266 Šcrcclj, Alojz 9, 34, 282 Šidak, Ja rosi a v 169 Škerjanc, Lucijan Marija 169 Skerlj, Milan 169 5kerlj, Stanko 169 Šlebinger, Janko 169 Šnuderl, Mak so 169 Štampar, Andrija 146, 169 Šuklje, I.ujo 169 T Tava no, Sergio 10, 23,269 Tavčar, Alois 170 Tavčar, Igor 170 Taylor, Alan John Percival 170 Teržan, Biba 10, 11, 21,263, 267 Tesniere, Lucien 170 Tišler, Miha 9, 29,82, 122, 124, 181, 216,236,254, 276 Todorovič, Kosta 170 Tolstoj, Nikitalljič 170 Toma že vič, Miha 10, 30, 82, 278 Tomovič, Rajko 170 Toporišič, lože 9, 24, 83,87, 109,214, 234, 255,271 Trofenik, Rudolf 170 Trontelj, Jože, 9, 11,15, 40,84, 145, 196,211,220, 263, 289 Trstenjak, Anton 170 Tršar, Drago 9,37, 84, 285 Tumšek, Dragica 9, 34,84, 197,201 U Udovič, Jože 170 Unger, Felix 10,42,291 Ušeničnik, Aleš 61,62, 170,256 V Vavilov, Sergej Iva nov ič 170 Va v petič, Lado ¡70 Veber, Franc 170 Vidav, Ivan 9, 29, 233, 277 Vidmar, Josip 14,171 Vidmar, Milan 14, 171 Vilfan, Sergij 171 Villadsen, John 10,32, 280 Vodovnik, Lojze 171, 255 Vol kov, M st islav Vasi ij ev i č 171 Vouk, Vale 171 Vratuša, Anton 9,21, 85,266 Vrišer, Igor 9, 34, 85, 234, 282 Vučenov, Dimitrije 171 W Z Zadnikar, Marijan 9, 21,206, 213,235, 267 Zadravec, Franc 9, 25, 85, 106, 109, 256, 271 Zaje, Dane 9, 37,85, 285 Z avada, Vi lern 171 Ziherl, Boris 14, 171 Zlobec, Ciril 9,15, 37,86, 91,95,286 Zoreč, Robert 10, 34, 86, 208, 235,283 Zorko, Zinka 10,25, 87,88, 108, 206, 214, 235, 272 Zupančič, Mitja 9, 11,34, 64,89,195, 203,208,217,218,235, 236, 254, 263, 282 Zupančič, Rihard 172, 198 Zwitter, Fran 172 Ž Žekš, Boštjan 9, 14, 30,89, 194, 195, 202, 207, 216, 262, 263, 277 Zupančič, Andrej O. 9,40, 289 Zupančič, Oton 92,172 Waugh, John S. 10,32,280 Wernig, Anton 10, 42, 291 Woschitz, Karel Matej 10, 26, 274 Wraber, Maks 171 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTr IN UMETNOSTI 54. KNJIGA 2003 Glavni in odgovorni urednik: akad. prof. dr, Matija Gogala Jezikovni pregled Marjeta Humar Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Prelom Medija Graphics Tisk LUTER A PICTA Ljubljana, 2004 9 770374 "031009 ISSN 0374-0315