Ce!ovec, peiek, 6. september
(1675)
Vsako preštevanje manjšine je za nas nesprejemijivo
in bi pomeniio kategorični imperativ, da se brez odiašanja odtočimo za internacionaiizacijo našega vprašanja
„Koroški Siovenci smo se do sedaj skoraj že dvajset !et truditi za sporazumno rešitev našega vprašanja v notranjosti države in smo tudi v kontaktni komite šii s ponovno pripravijenostjo takega reševanja. Eventuaini skiep kakršnega koii preštevanja pa je za nas nesprejemijiv in pomeni kategorični imperativ, da se dokončno, z vsemi sredstvi, z vso odiočnostjo in brez odiašanja posiužimo vseh možnih obiik za internacionaiizacijo našega vprašanja!"
Tako je poudarit predsednik nadzornega odbora SPZ in predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, ko je minuto nedeijo na prosiavi 70-ietnice sio-venskega prosvetnega društvo na Radišah spregovorit o našem trenutnem narodno-poiitičnem poiožaju.
No veličastni proslavi, ki je bila spet prepričljiv dokaz kulturno-pro-svetne ustvarjalnosti in zgovoren izraz našega ljudstva, kot taka pa najboljši odgovor vsem tistim, ki bi nas hoteti šele .ugotavljati" ali .preštevati", je slavnostni govornik dr. Zwitter izrekel radiškim prosve-tašem čestitke osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev — Slovenske prosvetne zveze. Opozori) je na dejstvo, da so bili na Radišah med prvimi, ki so pred 70 leti pričeti z organiziranim prosvetnim deiom, ter se jim za njihovo neprekinjeno delo zahvalil z željo, da bi tudi v bodoče vztrajali v prizadevanju za kulturno in vsesplošno narodno rast našega človeka.
Govornik je spomnil na probleme, ki jih povzročajo prodiranje tujskega prometa, sprememba občinske strukture in načrt nove šolske ureditve, kar vse pomeni hkrati tudi spremembo narodne strukture. Tako so se tudi na Radišah takore-koč čez noč spremenili iz idilične kmečke vasi v celovško predmestje z vsemi socialnimi in zlasti narodnostnimi problemi. Očitno pa je — kakor je dejal govornik — prav to dejstvo vzrok, da so na Radišah tudi na poiitičnenm in družbenem področju smatrati za potreben pre-okret, da se ne smemo izločiti iz poiitičnega Sn družbenega dogajanja, da ne smemo ostati v getu, marveč moramo iskati povezavo !n zavezništvo pri tistih, ki so v podobnem polažju, ki jih tarejo iste skrbi in isti problemi ter bodo v našem skupnem prizadevanju za skupne socialne težnje našli razumevanje tudi za naše posebne narodne skrbi.
Ko je spregovorit o trenutnem narodno-poiitičnem položaju, je dr. Franci Zw)itter ugotovil, da smo bili zodnja leta in zadnje mesece, še posebej pa zadnje dni priče ponovni, hudi eskalaciji nemškega nacionalizma, kar je znak, da imamo pričakovati spet .vročo jesen", posebno vročo, ker se bo pričela tudi ie votilna borba.
.K očitkom v zadnjih dneh — je naglasit govornik — je treba nedvoumno poudariti, da nismo biii koroški Siovenci tisti, ki so zavrniti ati odkioniti sodeiovanje pri tako tmenovanem .koroškem omizju'. Zahtevati smo samo še nekatera pojashita, kar je vendar demokratična pravica tistega, ki se ga va-
bi na neko sodelovanje. To očitno tudi sami uvidijo, zaradi česar so to našo željo po pojasnitvi nalog, sestava in kompetenc tega omizja kar raje prezrli in naprtili krivdo nam, češ, poglejte jih, saj nočejo pomiritve, saj nočejo konstruktivnega sodelovanja! Ne vem, kdo je kriv, da pisma, naslovljenega na deželnega glavarja, nihče ni iskreno proučil; vsekakor pa je Heimat-dienst že na zborovanju v Dobrli vasi zlobno trdil, da nam koroškim Slovencem ni za rešitev naših vprašanj. in dopisnik Karntner Tageszei-tung je že pred našim odgovorom slišal travo rasti, ko je poročat, da je ZSO na seji nekaj dni pred odgovorom sklenila odkloniti sodelovanje; dejstvo je, da seje ZSO v tem času sploh ni bilo in da je bil odgovor v obliki, kakršen je bil poslan deželnemu glavarju — torej nikakor ne z brezpogojno odklonitvijo sodelovanja — sklenjen že
davno prej na seji koordinacijskega odbora ZSO in NSKS."
Govornik je menil, da so v tem primeru zelo dvomljivo vlogo igrala zlasti sredstva javnega obveščanja, ki so prinašala vseskozi neobjektivna, enostranska poročila in na ta način sprožila nove emocije nemško govorečega ljudstva proti koroškim Slovencem.
.Komu to koristi, je jasno; samo nemškim nacionaiistom, ki so na žaiost spet uspeti ustvariti enotno tronto nemških sit proti nam," je dejal predsednik dr. Zwitter. .Toda namesto da bi poskušati vsaj ne-koiiko razbiti naskok ceiokupne večine in ne odbiti še tistih demokratičnih sii večinskega naroda, ki tudi v iastnih vrstah ne odobravajo nacionaiističnega ekstrema, nekateri tudi med nami sitijo na žeto tvegano pot nacionaiistične evforije in konfrontacijo s ceiokupno večino."
Čeprav gre tu jasno predvsem za ozke strankarske težnje, pa moramo v prvi vrsti le videti skupne narodne koristi, je dejal govornik. Politična skupina, ki misli združiti ljudi ne glede na njihov svetovni ali zlasti socialni nazor in ki ji je v danih razmerah zapadne demokracije ves program praktično izčrpan le v borbi za narodnost, se mi zdi zelo neresen poskus, ki v življenju
Prijavimo otroke k dvojezičnemu pouku!
se ;%<// na .Korošcem zače/o novo šo/s^o in na Jcojezičnem ozem/jn Ježe/e /'odo starši ponovno postavijeni preri odgovorno naiogo, <ia otrobe posebej prijavijo, če jim /jočejo zagotoviti pon^ v o/?ei? Jeze/nii? jezici/?, oziroma s/ovens^im otrobom še posebej šo/s^o izo/?raz/?o v materinem jezica.
/mamo namreč ta^o imenovani manjšinski šo/ski zakon. /Čač/i ga prikazujejo kot vzor širokogrnčine manjšinske po/itike, v resnici pa ta zakon ni nič č/ragega kot sar/ zavestnega kršenja astavno zajamčenega nače/a enakosti preč/ zakonom ter č/okaz načrtne č/iskri-minacije avstrijskih č/ržav/janov s/ovenske naroč/nosti — kajti s/o-venski otrok je poaka v materinščini č/e/ežen /e tcč/aj, če ga starsi k tema posekej prijavijo, meč/tem ko za nemškega otroka za poak v njegovem materinem jezika taka prijava n: potrekna.
Zaveč/amo se te očitne č/iskriminacije in jo najostreje oksojamo. Vent/ar pa zarač/i tega, ker č/ržava tako mačehovsko ravna z nami, ne samo č/opastifi, č/a ki naši otroci tačk še po naši krivt/i osta/i krez poaka v materinem jezika, kp/ošno znano in priznano je, č/a je materinščina važna za častveni razvoj otroka in hkrati tač/i za razvoj njegovega miš/jenja, njegove inte/igence. Zato psiho/ogi opozarjajo, č/a je nega materinega jezika posekej važna v prvih šo/skih /etih.
V naših pogojih pa je še posebnega pomena, č/a se otroci tač/i v šo/i ačijo okeh jezikov. Zato izkoristimo prvih č/eset č/ni novega šo/skega /eia ter prijavimo otroke k č/vojezičnema poaka. k tem jim komo zagotovi/i vzgojo, ki jih ko asposoki/a za svet, zgrajen na na-če/ih razamevanja in spoštovanja ter enakopravnega sožitja meč/ naroč/i/
ne bo uspel. Daljnosežnost in uspešnost sodobne strategije in taktike našega političnega in s tem tu-dii narodnega boja pa zavisi predvsem od tega, ali bomo znati izkoristiti vse, tudi najmanjše rezerve, tudi najnestalnejšega zaveznika za to, da bomo učvrstili naše pozicije in oslabili sovražnikove.
,Ne da bi hotel zagovarjati in še manj opravičevati politiko koroških socialistov — za katere velja, kar pravi Kardelj na splošno, da ,v slepem prakticizmu pozabljajo, da zaradi trenutnih majhnih strankarskih koristi, ki jih priktivajo z nacionali-
Železniška nesreča v Zagrebn
zahtevala več kot 120 človeških življenj
Prejšnji teden v noči od petka na soboto je na zagrebški železniški postaji kraljevala smrt: najbujša že-lejniška nesreča v Jugoslaviji in ena najhujših v svetu sploh je zahtevala več kot 120 smrtnih žrtev ter blizu 100 ranjenih. Razdejani vagoni, porušena kurilnica, stebri na tleh, klici preživelih in ranjenih, zdrobljena, zmleta telesa, razmetana prtljaga — tako se glasi kratek opis .prizorišča".
Do strašne nesreče je prišlo, ko je mednarodni vlak na poti iz Beograda v Dortmund zapeljal na glavno zagrebško železniško postajo s hitrostjo več kot 90 kilometrov na uro in potem zaradi prevelike hitrosti iztiril. Lokomotiva se je odtrgala od razbitih vagonov in se ustavila šele pol kilometra od kraja nesreče.
Vprašanje krivde še ni pojasnjeno in do vseh podrobnosti verjetno tudi nikdar ne bo. Prvi rezultati preiskave so pokazali, da je nesrečo povzročila izključno prevelika hitrost; zakaj je vlak vozil tako hitro, pa naj bi pokazale nadaljnje raziskve. Vsekakor sta bila strojevodja Nikola Kneževič in njegov pomočnik Stjepan Varga obtožena kot krivca in jima grozi visoka kazen 20-letne ječe, če bi bila res obsojena.
Kakor vprašanje neposredne krivde, tako je doslej nepojasnjeno tudi vprašanje, zakaj je vozil vlak s takšno hitrostjo. Ugotovili so namreč, da je bil vstopni predsignal na postajo sicer pokvarjen (luč ni gorela, kar bi moralo strojevodjo opozoriti, da nekaj ni v redu),
da pa je vstopni signal, kilometer naprej od predsignala, deloval in je na njem gorela rdeča luč, pri kateri bi se moral vlak ustaviti. Zakaj se ni ustavil? Vprašanje, na katero še ni dokončnega odgovora. Strojevodja trdi, da zavore na lokomotivi niso delovale; strokovnjaki so to trditev zavrnili. Torej je še precej stvari, ki jih bodo skušali pojasniti z nadaljnjimi preiskavami.
Eno je gotovo: Zagrebčani so ob tej grozni katastrofi pokazali vzoren primer solidarnosti in humanosti. 2e dve minuti po nesreči so bili prvi reševalci na mestu in komaj pol ure zatem je bila široka akcija reševanja že v polnem teku. Pri tem so sodelovali gasilci, delavci železniške uprave, milica, organi za notranje zadeve in enote vojske, predvsem pa se je izkazala zagrebška zdravstvena služba, ki je prevzela v oskrbo blizu sto težje ali lažje poškodovanih žrtev nesreče.
V soboto je bil v vsej Jugoslaviji dan žalovanja, v Zagrebu pa so na javnih poslopjih visele črne zastave oziroma so zastave spustili na pol droga. Vodilni forumi SR Hrvatske in mesta Zagreba so prejeli izraze sožalja najvišjih predstavnikov iz vse države, medtem ko je predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič s posebnim letalom prispel v Zagreb, kjer si je ogledal kraj nesreče in potem obiskal tudi poškodovane žrtve v bolnišnicah, kjer je ugotovil: „Več kot so reševalci in zdravniki storili, ni bilo moč storiti; česar niso rešili, ne bi nihče rešil."
stičnimi reakcijami, lahko zapravijo veliko večjo, jutrišnjo korist delavskega razreda in s tem tudi svojega lastnega naroda' — se mi le ne zdi prav, da se usemrja glavni napad prav na njih, ki so vse do nacionalističnih pogromov v zvezi z dvojezičnimi napisi pokazali vsekakor več razumevanja za naše težnje in več odpora proti nacionalistični reakciji v KHD kakor GVP in so šele po zadnjem kongresu očitno tudi klonili pod nacionalističnim pritiskom. Zdi se mii, da je boljše nič iniciativ v našem vprašanju, kakor tako negativne iniciative FPG in UVP ter KHD, ki brezpogojno zahtevajo ugotavljanje ali tako imenovano preštevanje manjšine."
V tej zvezi je govornik opozori), da so za jesen na Dunaju napovedani razgovori strank glede našega vprašanja. Spomnil je, da je predsednik CVP Schleinzer na zadnji tiskovni konferenci verbalno sicer govori) tudi o pravicah manjšine, toda hkrati je izjavi), da se mu zdi ugotavljanje manjšine neobhodno potrebno za nadaljnje reševanje našega vprašanja, isto je v zadnjih dneh ponovil tudi predstavnik FPG.
„Zafo je treba v tej zvezi nedvoumno povedati: Koroški Siovenci smo se do sedaj skoraj že dvajset tet frudiii za sporazumno rešitev v notranjosti države in smo šii tudi v kontaktni komite s ponovno pripravijenostjo takega reševanja. Eventuaini skiep kakršnega koii preštevanja pa je za nas nesprejemijiv in pomeni kategorični imperativ, da se dokončno, z vsemi sredstvi, z vso odiočnostjo in brez odiašanja posiužimo vseh možnih obiik za internacionaiizacijo našega vprašanja! Pri tem se zavedamo, da imamo vso podporo matičnega naroda, katerega živ dei smo in hočemo ostati prav z našim kui-turnim ustvarjanjem; imamo pa tudi zagotoviio pomoči in podpore vseh jugosiovanskih narodov."
(Dd/;e H4 J.

Jubiiejna stota prireditev
mednarodnega vetesejma na Dunaju
Točno za obletnico .rojstva" mednarodnega velesejma na Dunoju — tudi prvi sejem se je namreč začel 11. septembra — bo v sredo 11. septembra svečana otvoritev jubilejne stote sejemske prireditve: dunajskega mednarodnega jesenskega velesejma. Ta dogodek bodo na Dunaju primerno slavili s slavnostno predstavo .Vesele vdove", z raznimi športnimi in drugimi prireditvami ter velikim ognjemetom.
Predvsem pa bo jubilejnega značaja sejemska prirediitev sama, saj bo na njej sodelovalo daleč nad 3000 razstavljavcev, od tega nekaj več kot 2000 iz vseh zveznih dežel Avstrije, nad 1000 razstavljavcev pa bo zastopalo 1770 podjetij iz 36 tujih držav, tako da bo za nekaj dni na Dunaju ustrezno predstavljena gospodarska zmogljivost vsega sveta.
Program jubilejnega 100. mednarodnega velesejma na Dunaju je izredno bogat in pester ter je zgrajen na številnih težiščih. Med temi zavzema po razstavni površini (okoli
70.000	kvadratnih metrov) prvo mesto kmetijstvo, kjer bo prikazano zlasti današnje stanje kmetijske tehnike. Drugo težišče bo sejem gradbeništva, ki bo zavzel površino
30.000	kvadrontih metrov. Poleg teh dveh nojvečjih demonstracij bo sejem obsegal obsežne razstave tudi na številnih drugih področjih, kot so na primer stroji za izdelavo orodja, železo- in jekloindustrija, strojegradnja, hidravlika, oprema delavnic in bencinskih črpolk, ureditev velekuhinj, elektrotehnika itd.
Medtem ko so na sejemskem razstavišču
koncentrirane panoge predvsem z investicijskim materialom, zavzemajo v sejemski palači vodilna mesta razstave potrošniškega blaga, kjer vsako leto vzbuja veliko zanimanje izbira krzna in usnja, nakita, porcelana, keramike, stekla in drugih izdelkov. V ta okvir spadajo tudi razne posebne razstave, med katerimi je tokrat treba posebej omeniti prireditvi .Vse za lovca" in .Svet ribi-
6000 razstavijavcev na zagrebškem vetesejmu
V času od 12. do 22. septembra bo na zagrebškem razstavišču ietošnji jesenski mednarodni veiesejem, na katerem bo sodeiovaio več kot 6000 domačih in tujih razstavijavcev iz 54 držav Evrope, Azije, Amerike, Atrike in Av-straiije. Sejemski prostor, ki obsega nad 280.000 m^, je v ceioti oddan. Na tej ogromni površin) bodo prikazati števiine izdeike in najnovejše dosežke eiektroindustrije, precizne mehanike in optike ter industrije motornih vozi!, zastopane pa bodo seveda tudi vse druge panoge gospodarstva.
Od 16. do 21. septembra bo v okviru sejma .okrogia miza" deže! v razvoju, kjer bodo razpravijaii o izkušnjah pri razvoju kmetijske in živiiske proizvodnje v dežeiah tretjega sveta.
Konferenca o prebivalstvu
za sodobno družinsko načrtovanje
V romunski prestolnici se je prejšnji teden po enjstih dneh živahne razprave zaključila svetovna konferenca OZN o prebivalstvu, na kateri so sodelovale delegacije iz 135 držav sveta. Prva svetovna konferenca o prebivalstvu se je končala s sprejetjem .delovnega načrta OZN", ki govori o osnovnih izhodiščih, načelih in ciljih, priporočilih za akcijo ter o načinu izvajanja take družbene in zdravstvene politike, ki naj ljudem omogoči svoboden pristop k vprašanju rodnosti oziroma omejevanja demografskega naraščanja.
Potek in zaključek konference, ki je osredotočila svoje zanimanje na pereče vprašanje neskladja v svetovnem gospodarstvu, to je v protislovjih med razvitimi visoko industrializiranimi potrošniškimi družbami in demografsko eksplozijo, ki je predvsem posledica in ne vzrok nerazvitosti, pomeni po mnenju opazovalcev poraz tehnicističnih stališč držav zahodnega sveta, zlasti Amerike in skandinavskih dežel, ki so v načrt Združenih narodov
skušale vnašati zgolj vidike zdravstvenega preprečevanja rojstev.
Zaradi razumljivih gospodarskih koristi te dežele niso hotele najti skupnega jezika z državami v razvoju, ki so — skupaj s socialističnimi državami — zastopale stališče, da je osnovno vprašanje demografske politike prav premostitev družbenih in gospodarskih razlik med razvitimi in nerazvitimi, torej odprava imperialističnih in neokolonialističnih odnosov med državami. Tako je konferenca v Bukarešti še enkrat nedvomno opozorila na kričeče krivice, ki tarejo dve tretjini svetovnega prebivalstva.
Na konferenci sprejeti .delovni načrt OZN" priporoča državam predvsem izvajanje take politike, ki naj omogoči svobodno izbiro in zavestno opredeljevanje do družinskega načrtovanja. V ta namen naj zdravstvene in socialne ustanove v posameznih državah nudijo državljanom v prvi vrsti potrebno informacijo, nato pa še pomoč pri uresničevanju teh zavestnih izbir.
ča", medtem ko razstava .Dojenček in otrok" skupaj z bogatim izborom igrač spada že med tradicionalne ureditve dunajskega sejma.
Kmetijstvo bo — kakor že povedano — na letošnjem jesenskem sejmu še posebno močno zastopano. Prikazana bo mednarodna ponudba kmetijskih strojev, orodja in drugih potrebščin za poljedelstvo, vinogradništvo in živinorejo, prav tako bo obiskovalec našel najnovejše dosežke na področjih gnojiil in krmil, semenja in sredstev za zaščito rastlin, zastopane pa bodo tudi transportne naprave ter naprave za osuševanje oziroma za namakanje zemljiišč. V ta okvir sodijo tudi razstave plemenske živine (goveda, konji in ovce), medtem ko bo strokovni kmetijsko- tehnični simpozij (12. septembra) posvečen temi .Mehanizacija in zdravje". Predvsem pa sii dunajske sejemske prireditve ni možno predstavljati brez tradicionalne vinske pokušnje, kjer bodo obiskovalci lahko spoznali vrhunska vina iz vseh štirih vinorodnih predelov Avstrije — iz Nižje Avstrijske, iz Gradiščanske, iz Štajerske in z Dunaja.
Med tujimi državami bo na jesenskem vetesejmu najbolj močno zastopana Zvezna republika Nemčija (751 razstavljavcev), ki bo sodelovala tako v okviru splošnih sejmov, kakor tudi še s svojo posebno razstavo, kjer bo tokrat predstavila bavarsko obrt. Nemška demokratična republika se bo letos dvajsetič udeležila dunajskega velesejma ter bo prikazala pester izbor svojega izvoznega blaga vse od izdelkov elektrotehnike in elektronike preko atlantov in knjig do svetovno znanih optičnih izdelkov iz Jene. Jugoslavija daje poudarek predvsem izdelkom svoje elektroindustrije in pohištvu, poleg tega pa opozarja na svoje turistične privlačnosti. Poljski prispevek obsega tako konzumno blago kakor tudi izdelke kemične in težke industrije, medtem ko Romunija tudi na Dunaju predstavlja zlasti svoje pohištvo. Razstava Sovjetske zveze je posebno pestra ter sega od najnovejših letal in helikopterjev preko specialnih izdelkov elektrotehnike tja do draguljev, stekla, kristala in znanstvenih knjig. Češkoslovaška predstavlja svojo industrijo nakita, razstavlja pa tudi lovske puške ter vabi v svoja termalna zdravilišča, medtem ko daje Madžarska prednost kmetijstvu in elektroindustriji.
Poleg evropskih držav, med katerimi je vzhodni del naše celine posebno dobro zastopan, sodelujejo na velesejmu seveda še številne države iz drugih predelov sveta. Tako bo Dunaj za čas od 11. do 15. septembra spet v znamenju reprezentativne demonstracije najnovejših dosežkov in zmogljivosti svetovnega gospodarstva, tehnike in znanosti.
Oprt) na doigoiefne bridke iikuinje k odgovornimi predstavniki večinskega naroda na Korokkem, s deieino viado, k rasnmi organizacijami, javnimi občiii in ne nazadnje z vpiivnimi posameznik). sta organizaciji korokkih Sioven-cev !0. avgusta odgovoriti na vabiio deieinega giavarja teopoida Wagner-ja k udeieibi pri ..kotoikem omizju" z vijudnim, stvarnim spisom, ki z ničemer ne opravičuje podtikanj, da je .razgnaio omizje", da ..je bita zaprav-ijena priioinost", da se ..voditeiji Sio-vencev prostovoijno zapirajo v geto", kamor jim morda njihovi sonarodnjaki ne bedo hote)] siediti.
Zveza siovenskih organizacij in Narodni svet ieiita zgoi) jasne podatke o propozicijah tega ..družinskega koroškega pogovora", preden iahko dasta dotočen odgovor. Sodita, da je nujno treba dotočiti okvir pogovorov, koiiko bodo obvezovati udeiežence, ieiita zvedeti, katere stranke, druitva in osebnosti bodo vabijeno, s kakršnimi pravicami in kompetencami, v kakšni meri bodo doseiki pogovorov koristiti deioini viadi za reševanje tistih sestavin poioiaja siovenske skupnosti, ki sodijo v pristojnost deieio in nazadnje pravijo: ..Načeino pa sta NSKS in ZSO vsak čas pripravijena, da se s koroško deieino viado in s strankami. ki so zastopano v koroškem doioi nem zboru, pogajata o moinosti rokovanja odprtih vprašan) v zvezi z dotočiti v zaščito siovenske narodne skupnost) na Koroškem in konstruktivno prispevati k njihovi rešitvi."
Spričo tega sicor „vijudnega. toda zavitega' odgovora ni razočaran ie skiicateij, deioini giavar Wagnor, ampak kar vsa (nomška) kvaiiticirana javnost na Koroškem, od strank preko javnih obči) do neogibnega Heimat-
diensta. Siovenci, ki zahtevajo taka pojasnita, da očitno zanikajo svoje to iikokrat zatrjevano demokratično priznanje h Koroški in Avstriji, ugotavija posianec svobodnjaške stranke Hans Wank. ,.K demokratičnemu obnašanju ne spada, če kdo diktatorsko postavijo pogoje o sestavi udeieiencev."
O kakršnemkoii diktatu Siovencev ne more biti govora: njihova vprašanja in — če je ie tako, tudi pogoji — so utemeijeni. Status Siovencev na Ko-
roškem je sestavina dokumenta z mednarodnopravno veijavo, avstrijske dr-iavne pogodbe, ta pa je teme)), na katerem je zgrajena druga ropubiika in njena zakonodaja, iz teh dokumentov — ki se opirajo tudi na dosiej sprejete iistine o pravicah čioveka in načeta o zaščiti manjšin — izhaja pravica siehernega čiana siovenske skupnosti in te skupnosti kot ceiote, da kot subjekt odioča o svoji usod).
Neizpodbitno je, da imajo Siovenci pravico odkioniti sieherno dogovarjanje z organizacijami, ki bi moraie biti po doiočiiih teh dokumentov propove-dane. Očitek, da razbijajo ..koroško omizje", ker v duhu driavne pogodbe in ie zdavnaj dokončno pojasnjenih staiišč do Heimatdiensta z njegovimi eksponenti nikoii in nikjer ne bodo so-doiovaii, jo v resnici diktat koroškega doieinega giavarja in drugih inicia-torjev toga ..druiinskega pogovora".
čemu naj bi namreč siuiii tak pogovor z giuhimi?
Kvečjemu nameri, ki je ne stutimo ie mi, temveč tudi demokratični krogi na Koroškem in v Avstriji, da bi vešče zoperstaviti nezdruiijtva statišča, ob katerih bi se pogajanja morata razbiti, krivdo pa bi ti koroški Pitati spre-vrgii seveda na Siovence.
Mar bi biii hajmatdinstovci ob vseh drugih udeieiencih res taka „mini-manjšina", kot sodi neki coiovški časopis, ki v isti sapi ugotavija, da sio-venska abstinenca „ceiotnega poioia-
ja ne bi prav nič spremenita ... kajti okrogia miza ieii zgoi) izboijšati ozračje, nikoii pa ne bi mogia razviti zakonodajne iniciative", če je tako in ker je tudi res — kot je zapisat dunajski magazin ..protii" nedavno tega — da .o tem, kaj na) Korošci o sioven-skem vprašanju mistijo, občutijo ai) ukrepajo, ne odiočajo stranko, temveč funkcionarji koroškega Heimatdiensta", kaj si Siovenci od pogovora spioh iahko obetajo? Boijioga ozračja gotovo ne.
Odgovor je dat v posebni izjavi koroški deieint giavar (..Sem pravi Korošec, ne znam Siovonsko") sam:
—	dnevni red in naiogo si bo v duhu demokracije okrogia miza doiočiia sama:
—	vendar bi pogovor zagotovo od-kionii sieherni ekstremizem, predvsem pa tam ne bi biio mogoče zastopati staiišč ati zahtevati poiitične ukrepe, ki niso v ^kiadu z dejanskimi danostmi in pristojnostmi:
—	po anaiizi odpoved) siovenskih organizacij bo nujno treba dotočiti nova staiišča; ta anaiiza se bo morata ustaviti tudi ob vprašanju, če organizaciji ravnata v sogiasju z razpoioienjem -v deiei) iiveče siovenske manjšine";
—	posvetovanje s poiitičnimi strankami v deieii bo pokazaio, če so pri-pravijene sprejeti ponudbo za ,nadomestek" — pogovore med deieino viado, strankami in siovenskima organizacijama, ker nimata statusa poiitič-nih strank: zato deieini giavar v tako moinost dvomi, češ v vseh strankah veijavno načeio, da poiitiko obiikujejo stranke in njihovi svobodno izvoijeni mandatarji, ne pa društva, se bo v tem primeru najbri potrdiio.
in se je tudi potrdiio. šot koroške ijudske stranke Bacher je ie povedat, da si njegova stranka ne bo pustita vsiijevati nobenih ..majhnih koroških kontaktnih komitojev", Heimatdienst pa je ponovi) vprašanje, če je staiišče siovenskih organizacij v skiadu z mnenjem čianov siovenske skupnosti, vprašanje, ki provedeno v navadno siovenščino pomeni nesramno insinuacijo, da osrednjima organizacijama diktira statišča nekdo od zunaj.
Kdo torej zapira vrata, kdo govori o enkratni priioinosti, še proden jo bita izrečena zadnja beseda?
Od dunajske viade priznano, kvaii-ficirano zastopstvo siovenske skupnosti zahteva zgoi) upravičena zagotovita o smotrnosti srečanja in dobri veri skii-cateijev, ti pa mu ie vnaprej grozijo, ga degradirajo na raven nekakšnih ..društev", katerih voditeiji spioh ne vedo, če jih ijudstvo podpira, o hji-hovi iojainosti do ropubilko pa dvomijo.
(Delo, Ljubljana, 29. 9. 1974)
Wagnerjev diktat
POStROKODSVmt
MATAJUR. — Na pokopališču na Matajurju so ob udeležbi več tisoč ljudi iz Benečije in Slovenije odkrili skupno grobnico-spomenik sedemnajstim slovenskim in italijanskim partizanom, ki so padli v skupnem boju proti fašizmu. Pobudnika za postavitev spomenika sta bila pokrajinsko vodstvo zveze italijanskih partizanov (ANPI) iz Vidma ter občinska zveza združenja borcev NOB iz Nove Gorice. Poleg predstavnikov partizanskih organizacij iz obeh držav je na slavnosti govoril tudi podtajnik v italijanskem notranjem ministrstvu, ki je poudaril, da je ta slovesnost izrednega pomena za nadaljnji razvoj sodelovanja na obmejnem področju in hkrati odgovor vsem hujskačem.
MOSKVA. — V Sovjetski zvezi so prejšnji teden opravili nov uspešen vesoljski polet dveh vesoljcev. Med dvodnevnim poletom v vesolju je posadka „Sojuza 15" opravila vrsto znanstveno-tehničnih poskusov, zlasti kar zadeva manevriranje in približevanje vesoljski postaji „Saljut 3". Medtem ko sta vesoljca s svojo vesoljsko ladjo spet pristala, vesoljska postaja nadaljuje polet okrog Zemlje. Na zahodu so dejstvo, da je polet trajal samo dva dni, interpretirali kot neusoeh.
ZURiCH. — Graditelji predora pod alpskim prelazom Gotthardom med Švico in Italijo so sporočili, da bo ta veliki gradbeniški podvig končan celi dve leti pozneje, kot je bilo v načrtu. Prav tako bodo tudi stroški gradnje presegli dosedanja predvidevanja. Predor, ki so ga začeli graditi leta 1969, bo dolg 16,3 km. Do zakasnitve je po zagotovilih projektantov prišlo zato, ker je bila geološka sestava tal slabša kot so predvidevali. Ekipe, ki kopljejo predor s severne in južne strani, se bodo srečale šele v letu 1977, prometu pa bodo novi predor predvidoma izročili leta 1980. Prvotno so gradbene stroške predvidevali v višini 306 milijonov funtov, zdaj pa pričakujejo, da bodo prerasli pol milijarde funtov.
VARŠAVA. — V Hožuvskem parku kulture in počitka v Katovickem vojvodstvu nastaja etnografski muzej šlezijske vasi devetnajstega stoletja. Na površini okoli 22 hektarov je že postavljenih okoli 30 šlezij-skih vaških domov. Skupno pa bo muzej obsegal več kot 80 stanovanjskih hiš, mlinov, lončarskih in suknarskih delavnic ter kmetijskih poslopij.
ŽENEVA. — V okviru 14. zasedanja je svet UNCTAD (konferenca Združenih narodov za razvoj in gospodarstvo) sklical poseben sestanek, na katerem so proslavili 10. obletnico ustanovitve te mednarodne organizacije. Številni govorniki so poudarili, da je UNCTAD postal središče temeljnih sprememb svetovnega gospodarstva. Ta organizacija ima posebno nalogo pri razvoju osnovnih sprememb v mednarodnih gospodarskih odnosih držav članic. V tej organizaciji so države z različnimi gospodarskimi in socialnimi sistemi ter države z različno stopnjo gospodarskega razvoja.
R!M. — Vatikan je odstavil enega najožjih sodelavcev Salazarjevega in Caeta-novega režima v portugalskih kolonijah — nadškofa Custodia Alvima Pereiro. To pomeni, da sedanja dekolonizacija portugalskih kolonij na črnem kontinentu tudi „svete stolice" ni obšla. Kajti Vatikan se je postavil na stran dekolonizacije, ko je iz Mozambika odpoklical svojega nadškofa Pereiro, enega najkonservativnejših cerkvenih dostojanstvenikov v tej afriški državi. Odpoklica uradno sicer niso pojasnili, vendar prevladuje mnenje, da je bil Pereira odpoklican zato, ker je bil preveč vpleten v fašistični kolonialistični teror bivšega portugalskega režima. Za „uteho" je bil Pereira imenovan za člana enega izmed odborov za proslavo svetega leta.
BEOGRAD. — Na povabilo stalnega odbora vsekitajske^a ljudskega kongresa bo delegacija skupščine SFR Jugoslavije od 22. do 29. septembra obiskala LR Kitajsko. Delegacijo bo vodil podpredsednik skupščine Peko Dapčevič, v njej pa bodo še predstavniki iz posameznih republik, tako iz Slovenije Marko Bulc.
PRAGA. — Do konca tega leta bodo v Češkoslovaški registrirali približno 2,8 milijona motornih vozil, kar je v primerjavi z lanskim letom za 20 odstotkov več. Po uradnih podatkih so v prvem polletju prodali 76.000 osebnih avtomobilov domače in tuje proizvodnje, vendar s tem še daleč niso mogli zadovoljiti vseh kupcev. Največje zanimanje je za domače „škode", ki so jih ob koncu lanskega leta pocenili za kakih 15 odstotkov.
Vsako preštevanje manjšine je za nas nesprejemijivo
(Wd<f<z/;fu%M;e s 7. strani)
Kraj! našega bivanja so znani in j#< ni treba sete ugotavljati, je naglasil dr. Zwitter. Treba je samo pogiedati, kje so deiovoia in delujejo naša društva, kje so nas izseljevali in kam se zaletava KHD, da bi skrčil naše podedovalo ozemlje. To ozemlje je poznano, je določeno z različnimi zakoni in je avtohtono domovina našega človeka!
.V svoji domovini se ne pustimo preštevati od nikogar, prav tako pa tudi sami ne smemo nasesti nemškim nacionaiistom, ki bi tako radi imeii enoten nastop koroških Slovencev pri voiitvah, da bi re-
zuitat iahko izkoriščati kot iastno ugotovitev manjšine same za svoje protisiovenske načrte. Kdor tega ne vidi aii noče videti, je aii naiven aii pa popoinoma dezorientiran v koroškem in tudi našem družbenem dogajanju. Da se razumemo: Nikakor nisem proti odločnemu, strnjenemu nastopu koroških Slovencev v borbi za naše pravice. Nasprotno! Le še bolj se moramo strniti, le še bolj moramo združiti vse svoje moči in vsa svoja prizadevanja — a ne za neke bežne utvare in neke partikularistične, kratkovidne egoistične, strankarske koristi, marveč za dejanske in trajne skupne narodne interese!*
Združimo vse naše moči v borbi za naše pravice
Govornik je nanizat) vrsto možnosti skupnega, strnjenega nastopa in priznanja ter pozval:
H V teh dneh bo spet začetek šole, ko je treba prijaviti naše otroke; tu 'in v prijavah za slovensko gimnazijo, slovensko kmetijsko šoto in slovenske gospodinske šole pokažimo v skupnem prizadevanju svojo moč in življenjsko voljo!
H Pri treh okrajnih sodtiščih, pri upravnih oblasteh pa na celotnem dvojezičnem ozemlju — vsaj v smislu odredbe — lahko uporabljamo materinščino tako ustno kot pismeno; tu manifestirajmo svoj narodni ponos in svoje narodno dostojanstvo!
H Pri kulturnem delu tekmujmo ne z izigravanjem drug drugega v ozkem svetovnonazornem smislu, ompak v iskrenem merjenju sil v skupno korist za čim čvrstejšo osveščanje našega ljudstva!
H! Na gospodarskem področju nas čaka še in še skupnih nalog — to v zadružništvu in v zasebnem gospodarstvu, ne nazadnje pa je pred nami zgodovinska akcija .Kulturnega doma* z vsemi velikimi nalogami in predstavami, k)i jih združujemo s tem pojmom!
.Tu združimo vse sile In kujmo tisto potrebno akcijsko enotnost, ki nas bo usposobila, da bomo kos tudi odločilni borbi za pravice, ki nam gredo po členu 7 državne pogodbe, In ki je z vso težo In zapletenostjo neposredno pred nami! Tu se strnimo okrog narodnih organi-
zacij, da nihče ne bo mogel igrati tudi samo z mislijo, da bi odtujil naše ljudi od vodstva. Kdorkoli bi to poskušal, mora spoznati, da so njegovi računi zgrešeni in da gradi na napačnih postavkah."
Taka' želja po odtujitvi — je dejo] dr. Zwitter — lahko izvira samo iz nacionalistične miselnosti, ki ,je v določenem trenutku najbolj sposobna zaslepiti oči širokim ljudskim množicam in jim tako onemogočiti, da bi ločile svoje resnične in trajne interese od bežnih utvar in kratkotrajnih egoističnih koristi", kakor pravi Edvard Kardelj v svoji knjigi Razvoj slovenskega narodnega
vprašanja. To velja splošno in je odgovor na take in podobne poskuse le ta, da nacionalistom ne nasedamo, marveč se kakor v narodnoosvobodilni borbi — in to je nauk in spoznanje vseh narodnoosvobodilnih gibanj — vztrajno borimo proti vsem manifestacijam nacionalizma s tem, da odklanjamo vse, kor razdvaja ljudi in naglaša-mo vse tisto, kar združuje delovne ljudi in sosedne narode ter narode vsega sveta.
„Zato apeliramo tudi na vse demokratične sile avstrijskega naroda — in globoko sem prepričan, da jih je kljub navidezno enotni (ronti večinskega naroda več kakor kdo misli, ne samo v KPA in ne samo med pristaši škofijske sinode ter avstrijskega sinodalnega gibanja, marveč tudi med socialistično stranko, kar bi brez dvoma pokazala sleherna tozadevna analiza, katero predvsem naj bi izvedla SPU namesto proučitve povezanosti našega ljudstva z njegovimi organizacijami, in zlasti med neobremenjeno mladino ter ne nazadnje med avstrijskimi kulturnimi delavci — da z nami vred dajo nacionalistom edini odgovor, ki jim gre: Nikdar več nacizma in fašizma! Zato tudi proč z nacionalističnim) hujskači, ki jim razdor In nesloga med narodi služita samo za opravdanje njihove eksistence In za preprečitev pravl!-nega demokratičnega razvoja odnosov med narodi ter miru v svetu."
Ni odprto samo vprašanje napisov
Ta odgovor mora biti jasen in nedvoumen, je poudarit predsednik ZSO. Zato tudi ne razumemo najnovejše odločitve KPA, da hoče še nadalje sodelovati pri tako imenovanem .koroškem omizju*. Ko so nemški nacionalisti torpedirali sodelovanje koroških Slovencev, po našem tudi za avstrijske demokrate ne more biti več mesta za mizo, pri kateri se razpravlja o slovenski manjšini brez njene na^-vzočnosti. Socialistični list je očital ZSO, da je .dogmatična". Če razume pod dogmotičnostjo, da nočemo spremeniti svojih za pravilna spoznanih načel, potem smo brez dvoma načelni.
..Manj praktlcizma, manj stran-karsko-potltlčnega volUnega taktiziranja, manj nasedanja naclona!!-stlčnlm silam In manj naclona!lstlč-nega licitiranja, zato pa več vere In ztastl uveljavljanja pravilno pojmovanega socialističnega Interna-clonatlzma ter mlse!nosti čtovečno-stl sp!oh: to je, kar potrebujemo na Koroškem, če naj pride do znosne rešitve odprtih vprašanj — In teh je več kakor samo vprašanje dvojezičnih napisov — vseh odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti In s tem mirnega sožitja v deželi. To je Iskrena želja vseh koroških S!ovencev In vseh resničnih naših prijateljev tudi med sosednim narodom!"
VABILO
Zveza slovenskih Izseljencev bo imela v nedeljo 8. septembra s pričetkom ob 14.30 uri svoj
redni občni zbor
v prostorih gostHne .Pri potoku — Bachelwlrt" (lastnik Joško Čimžar) v Dvorcu/Hoflein, to je neposredno ob cest) iz Celovca preko Vetdnja v Hodiše.
Vsakoletni občni zbor je postat tradicionalni DAM !ZSELJEM-CEV — dan spomina na skupno trpljenje, ko so nas preganjali z domače zemlje, ker smo !jubll! svoj rod in materin jezik, pa tudi dan opomina, do moramo ostati zvesti idealom, za katere smo koroški Slovenci doprinesli že toliko žrtev.
Občni zbor bo povezan s tradicionalnim
DRUŽABNIM SREČANJEM
ki ga bo s svojo pesmijo obogatil moški zbor SPD .Bilka" iz Bilčovsa, za zabavo pa bo skrbeta domača godba.
Bivši izseljenci z družinami ter prijatelji In znanci prisrčno vab!)enl!
Zvezd	tZSf/jfMCff
Potovanje naših maturantov
Tudi letos je sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije, tokrat že dvanajstič, povabil maturante Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu na že tradicionalno maturitetno potovanje po Jugoslaviji. Letošnje ekskurzije po Jugoslaviji, ki se je kot po navadi odvijala pod vodstvom inštituta za geografijo ljubljanske univerze, se je poleg strokovnega vodstva ljubljanske univerze udeležilo 26 koroških maturantov in profesor dr. Anton Wutte. V ponedeljek 19. avgusta so se našim maturantom v Ljubljani pridružili direktor geografskega inštituta ljubljanske univerze dr. Vladimir Klemenčič s sodelavcem Ivom Furlanom.
Pot iz Ljubljane jih je vodila preko Novega mesta in Gorjancev v Metliko, nato preko Karlovca na Hr-vatskem do svetovno znanih Plitvič-kih jezer, ki so zaradi prirodnih lepot skupaj z obsežnim področjem prglašena za narodni park. Nato so nadaljevali vožnjo skozi republiko Bosno in Hercegovino, kjer so si ogledali znamenite kraje iz narodnoosvobodilnega boja — Bihač in Jajce ter glavno mesto Sarajevo, znano po ostri klimi in številnih kulturnozgodovinskih spomenikih. Iz Sarajeva jih je vodila pot tik ob črnogorski meji proti morju, kjer so dosegli biser Dalmacije — Dubrovnik. Rast tega mesta je bila dolgo omejena z mestnim obzidjem, šele v novejši dobi se
je predvsem zaradi potreb turizma razširilo proti Gružu, v pobočje Srdja in proti 2upi. Sedaj živi znotraj mestnega obzidja približno 5000 prebivalcev, na celem mestnem teritoriju pa okrog 20.000 ljudi. Iz Dubrovnika, kjer so naši maturanti preživeli nekaj lepih dni, so se nato ob čudoviti dalmatinski obali vrnili domov. Seveda so si med potjo ogledali tudi razne znamenitosti — Split z Dioklecijanovo palačo, Šibenik s katedralo in trdnjavo in druge turistične kraje v Hrvatskem primorju.
V petek 30. avgusta so po ogledu znamenite Postojnske jame po dvanajstdnevnem potovanju prispeli v Ljubljano, kjer je koroške maturante sprejela republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih-Atena. Sprejema se je udeležil tudi avstrijski generalni konzul dr. Heinrich Rie-senfeld. Po prisrčnem sprejemu in slovesu so se naši maturanti polni lepih vtisov preko Ljubelja vrnili na svoje domove.
Vtisi s tega lepega potovanja bodo maturantom gotovo ostali v trajnem spominu, zlasti ko jim je vodstvo pripravilo obsežno gradivo z izčrpnim opisom zanimivosti celotne turneje, tako da so posamezne postaje na svoji poti po Jugoslaviji res doživljali. Zato pa so tudi iskreno hvaležni vsem, ki so jim omogočili ta nepozabni .zaključek" srednješolske dobe.
244
tini
TRETJA KNJIGA
.Vojko, najbolje je, da greš ti naprej, ki si najmanjša farča in ves v belem!"
.Kar ti pojdi, saj si se prvi javil! Dovolj si že pošiljal druge natprej!"
.Zdaj je, kar je. Usrali se tukaj ne bomo! Gremo! Vsi hkrati," je rekel Orlov in še krepkeje zaoral v zadnjo strmino.
Ko so na smrt utrujeni in preplašeni dosegli greben, ki je bil na vso srečo prazen, so kar popadali med drevje. Niso še prilezli za njimi mitraljezci, ko je Orlov zagledal v kotlini kolono, pomikajočo se prav od tam, kjer so jih napadli pred letom za božič.
.Vojko, poglej jih, satane!" je pokazal Orlov z roko na kolono. .Karel ima nos in jaz tudi! Nekaj mi je iz dna srca govorilo, da jih še ni na grebenu, sicer se ne bi javil za prvega) Tako nor, da bi lezel pred cevi mitraljezov, pa še nisem!"
Vojko se je zasmejal:
.Jaz tudi nel Tudi meni se je zdelo, da bomo mi prej tul*
Orlov je razporedil mitraljezce precej daleč narazen, da bi preslepil sovražnika — mislil bo, da jih je veliko.
Lajanje mitraljezov in prasketanje pušk se je razlegalo po vsem predgorju. Druga za drugo so se čete prebijate na
položaje. Tudi Karel in Viktor sta se prebila do primerne višinske točke. Boj se je šele začenjal.
.Včasih je treba premagati tudi nepremagljive ovire," je pomislil Viktor. Oba s komandantom sta bila prepričana, da so jima zdaj oprostili tudi tisti borci, ki so bili užaljeni, ker sta jih tako surovo gnala naprej. Na grebenih so zlahka branili svoja življenja. Če pa bi jih Nemci dobili v pobočjih, bi jih njihovi mitraljezi zlahka redčili.
V dolini so zabobneli topovi, od hribov do hribov se je razlegal njihov zamolkli glas. To grmenje je naznanilo hudo uro.
18
Tokrat, ko je brigada začela z Nemci boj za dolino, je Ana nenadoma začutila bolečine v bokih. Bito ji je jasno, da je prišel njen čas. Rahlo jo je zaskrbelo, ker je bilo malo prezgodaj. Ali je bito to od strahu, da ne bi na domačijo prihrumeli Nemci, ali od veselja, da brigada brani dohode do njih, ali zato, ker je bila prav zdaj prepričana, da brigada ne bo popustila — tega ni vedela. Na tihem pa je bila prepričana, da bo zdaj še najlaže opravila. Skrbelo jo je namreč, koko bi se v takem snegu prebila v bolnišnico na Jelovici. Sprijaznila se je s stvarjo in si celo želela, da bi prišlo čimprej to, za kar je živela.
Ko je minilo, se je spominjala vseh podrobnosti. Bilo je kot boleče sanje, ki jih je doživljala napol v zavesti, napol v snu. Koliko časa je trajalo, ne bi mogla nikoli ugotoviti. Bito je nekaj takega, o čemer je Primož rekel, da se čas zgosti ali pa celo izgine, se spremeni v trajanje, ki spremlja človeka do zadnjih trenutkov obstojaL Njeno srečno pričakovanje se je pomešalo z agonijo belih snegov, po katerih so ves don orali odmevi topovskih strelov, kot bi se podiralo nebo.
Kljub temu je bita mirna in spokojna. Dolgo se je pripravljata na ta trenutek. Bolečine, ki so ji parale telo, je skušala obvladovati kot borci, ki so jih razsekali drobci granat in so s stisnjenimi zobmi zaupajoč gledali vanjo, ko jih je obvezovala', in niso stokali niti tedaj, ko so videli očrnelo meso, prelome betih kosti in brizgajočo kri.
Ob njej ni bilo ne zdravnika ne bobice. Bili sta le Trav-nikarjeva mama in Tinka, ki se nista ganili od nje. Ko je legla v sveže rjuhe, v toplo zakurjeno kamro, jo je mama potolažila:
.Ana, ne boj se. Me žene v samotrfth hribih rodimo same. Jaz sem imela šest otrok in z nobenim ni bito težav. Močna in zdrava si, tudi tvoj bo prišel na svet tako, kot je treba'."
Hvaležna ji je bila za njene besede in zaupala ji je. Tinka ji je z brisačo otirala pot po čelu in jo včasih krepko prijela za roko, ko da ji želi vse dobro. Bila je njenih let in žejna ljubezni. V zadnjem času sta se zbližati in zaupali ena drugi vse. Mnogokrat ji je rekla, da bi tudi ona rada imela otroka. Odkar so hodili partizani v hišo, se je pre-nekateri zaljubil vanjo. Še reden pa se je mogla razgoreti ljubezen, ki si je je tako želela, je fanta zadela krogla ali pa je odšel kdove kam ...
Bobnenje topov v dolini se je stopnjevalo in od valovanja zraka so okna rahlo drgetala. Bolečine so se stopnjevale. Ana je oberoč čvrsto stiskala rjuho.
To bo pretrpela zanj in zase. Kaj vse je on storil zanjo! Kdove kje zdaj prezeba ... Morda je mrtev? Nel 2iv je! On misli nanjo, ker ona tako močno misli nanj. Da, zdaj razume, kar je pisal Primož. Ljubezen je bolečina. Življenje — premagovanje trpljenja. Užitek in slast pa je samo mamilo, da se življenje ohranja ...
Misli so ji begale po glavi kot jata ptic, kadar useka mednje stre), in se prelivale v čustva. Kadar je zaprla oči,

70-fefnica Sfovenskega prosvetnega društva Radiše mogočna manifestacija siovenske kuiture
Slovensko prosvetno društvo Radiše je pretekto nedeijo prosia-viio 70-ietnico svojega obstoja. To pa ni bii ie veiik praznik za Radiše, marveč tudi praznik vseh koroških Siovencev, saj so ta jubiiej skupno z radiškimi prosvetaši prosiaviti pevski zbori okoiiških prosvetnih društev in števiini rojaki z dvojezičnega ozemija, iz matične domovine in Primorske.
Že v zgodnjih popoidanskih urah minuie nedeije, so se na prostoru ob cerkvi na Radišah, kjer je biio prizorišče prosiave, pričeti zbirati sodeiujoči in obiskovatci prosiave. !n teh ni biio maio, kajti prostor prireditve je bii povsem zaseden, kar je prosiavi daio še boi siovesno vzdušje. Ob tej priioinosti je tajnik jubiiejnega društva Tomaž Ogris imei pozdravni govor (katerega objavijamo na posebnem mestu — op. ured.j. Pozdravi) je vrsto ugiednih častnih gostov, med njimi jugo-siovanskega generainega konzuta v Ceiovcu Bojana Lubeja, župana občine Žreiec dvornega svetnika dipi. inž. Ernsta Doberniga, predsednika komisije za manjšinska vprašanja pri repubiiški konferenci SZDL Siovenije Jožeta Hartmana, predstavnika Zveze kuiturno prosvetnih organizacij Siovenije prof. Radovana Gobca, predsednika Madzornega odbora Siovenske prosvetne zveze in predsednika Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwittra, predsednika Harodnega sveta koroških Siovencev dvornega svetnika dr. Joška Tischierja, bivše predsednike jubiiejnega društva Ferdinanda Wruiicha, Janka Toimajer-ja in Franja Ogrisa ter druge predstavnike od tu in onstran meje.
Resnično ljubi domovino
kdor jo ohranja tako kakršna je
Srečen je narod, katerega zgodovina je doigočasna, je zapisa! francoski fiiozof Montesquieu. Toda zgodovina koroških Siovencev in tudi zgodovina radiškega prosvetnega društva, ki je biio ustanovijeno pred 70 ieti t4. avgusta 1904, nikakor ni biia doigočasna. Tako je dejai v svojem pozdravnem govoru tajnik jubiiejnega društva Tomaž Ogris:
Vse preveč boiečih in trpkih obdobij poznamo. Tudi čiani in funkcionarji našega društva so od vsega začetka doprina-šaii zeio veiiko požrtvovainosti in tudi trpijenja. Dosegii pa so eno — ohraniti so Radiše iz narodnostnega vidika giedano nespremenjene. To pa je obenem prepričijiv dokaz prave domovinske zvestobe, kajti tisti, ki domovine ne mara takšne, kakršna je in jo hoče imeti drugačno, ne sme trditi, da jo ijubi.
Težka pretekiost in trpka sedanjost sta daii pobudo, da se ie-tošnjega jubiieja še posebej spominjamo. Tako upamo, da bo današnja prostava ne samo za Radiše, temveč za našo dežeio spioh veiik dogodek. Vedeti pa moramo, da so boij pomembni kot mogočne prosiave in manifestacije majhni dogodki v vsakdanjem živijenju. Če bomo kot zavedni Siovenci tiste dobro zmojstriii, bomo tudi z večjim zaupanjem mogii giedati v bodočnost. Zavedamo se pa tudi, da nismo sami na tej zemiji. Vsak dan srečujemo ijudi drugega jezika in z njimi živimo; spoštujemo jih in cenimo, če vidimo, da so pošteni in ne zionamerni do nas. Pripravijeni smo ob mirnem in enakopravnem sožitju bogatiti soseda, a tudi sprejemati njegove vrtine.
Tako naj bi biia današnja prosiava izraz živijenjske voije našega ijudstva in hkrati demonstracija za mirno sožitje v de-žeii."
Z obširnim sporedom proslave so pričeli prosvetaši radiškega društva. Pokazali so visoko kulturno raven in s tem potrdili, kako močna in živa je slovenska kultura na Radišah in da bo tudi v prihodnjih desetletjih še obstojala in se razvijala. Pod vodstvom neumornega predsednika 'in zborovodje radiškega društva Šimeja Wrulicha se je predstavil moški in mešani pevski zbor, ki je izvajal zahtevni izbor slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Kot zborovodja je nastopil tudi Stanko Wrulich, ki očetu pri zbo-rovodskem delu pridno pomaga. Mladina je v radiškem društvu močno zastopana, kar je nadvse razveseljivo in spodbudno. Poleg mešanega in moškega pevskega zbora, je nastopil tudi lani ustanovljeni pevski zbor Radiški fantje, ki ga vodi Tomaž Ogris. Mladina pa je sodelovala tudi z recitacijami, društvena godba pa je prvi del proslave zaključila z veselimi vižami. Tudi pri Instrumentalnem ansamblu so kot pevke sodelovale mlade deklice, ki jih je za to priložnost izuril vodja muzikantov Stanko Wrulich. Kljub bogatemu sporedu pa so prosvetaši jubilejnega društva lahko pokazali le del svoje bogate kulturne dejavnosti.
V prvem delu proslave so biti tudi govori in čestitke. Janko Tol-majer je podal sedemdesetletno zgodovino društva in tako orisal burno kulturno dejavnost na Radišah od vsega začetka do danes.
Slavnostni govornik proslave je bi) predsednik nadzornega odbora SPZ dr. Franci Zwitter, ki je ob tej priložnosti zavzel stališče koroških Slovencev k perečim narodno političnim vprašanjem. Tudi njegova izvajanja objavljamo posebej (op. ured.).
Kot že omenjeno, so se na odru zvrstili tudi številni predstavniki bratskih organizacij iz Slovenije in jubilejnemu društvu čestitali. Prof. Radovan Gobec je SPD Radiše čestita) v imenu Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije ter zaslužnim pevkam in pevcem izročil Gallusove značke, ki jih omenjena ZKPOS podeljuje za dolgoletno sodelovanje v pevskih zborih. Tako je ob 70-letnem jubileju radiškega društva lepo število pevk in pevcev prejelo zlate, srebrne 'in bronaste Gallusove značke. Tov. Radovan
Gobec pa je ob tej priložnosti posebej nakazal požrtvovalno delo zborovodje Simeja Wru!icha, ki je že skozi dolga desetletja steber zborosvkega petja na Radišah. Radiškemu društvu so čestitali še zastopniki zbora Tovarne avtomobilov v Mariboru Angel Besednjak ter tovarne Elektrokovina v Mariboru, ki so radiškemu društvu pripravljeni nuditi vsestransko pomoč, nadalje zastopniki pevskega zbora Grafika iz Ljubljane, občine Kamnik in pevskega zbora Lira ter Turističnega društva iz Kamnika. Zastopnik Slovenskega okteta iz Ljubljane Bogdan Pogačnik, je povedal, da kjerkoli po svetu so s slovensko pesmijo nastopali, še posebej s koroško, so poslušalci pozorno prisluhniti in razumeti in čutiti, da je ta pesem močna in velika zaradi tega, ker prihaja iz srca nekega naroda, ki je sicer majhen a vendar hoče živeti.
Slovenskemu prosvetnemu društvu je čestital tudi župan občine Žreiec dvorni svetnik dipl. inž. Ernst Dobernig, ki je naglasil potrebo po dobrem sožitju občanov obeh narodnosti.
V drugem delu proslave so nastopiti pevski zbori sosednjih prosvetnih društev in sicer SPD .Vinko Poljanec" iz Skocijana, SPD .Zar-ja" iz Železne Kaple, SPD .Bilka" iz Bilčovsa ter pevski zbor .Mojcej" iz Trebinje. Pod vodstvom Hanzeja Kežarja, Joška Wi*uticha, Valentina Kapusa in Pavla Kernjaka, je iz gr) vnetih pevcev donela slovenska pesem — najmočnejše kulturno bogastvo koroških Slovencev. Tu je treba še zapisati, da je v imenu
pevcev iz Železne Kaple radiškemu društvu v prisrčnih besedah izrekel čestitke Peter Kuhar in tudi izročil spominsko darilo. Jubilejno proslavo so vsi sodelujoči zbori zaključili s pesmijo Rož, Podjuna, žila in to pod vodstvom avtorja Pavla Kernjaka.
Tako je izzvenela mogočna proslava 70-letnega obstoja Slovenskega prosvetnega društva na Radišah, ki je bila vsestransko velik
kulturno političen uspeh. Kajti radiški prosvetaši in z njimi vsi koroški Slovenci so na tej prosiavi pokazali prisotnost na svoji podedovani zemlji. Posebno pa je to pokazala mladina, ki je v radiškem kulturnem življenju zastopana in tako potrjuje pripadnost h kulturi svojega materinega jezika. Take kulturne manifestacije, kot je bila jubilejna proslava radiškega prosvetnega društvo pa so neizpodbiten dokaz obstoja koroških Slovencev, kje da živijo in da je vsakršna koli zahteva po ugotavljanju slovenske manjšine na Koroškem neutemeljeno in samo zavajanje javnosti, ter da je le na osnovi takega doganjanja šele možno uresničiti pravice, ki koroškim Slovencem gredo po členu 7 državne pogodbe.
Sončne Radiše so preteklo nedeljo bile res lepa manifestacija slovenske kulture in iskrenega hotenja po mirnem sožitju v deželi, hkrati pa tudi dokaz, da smo koroški Slovenci živ del vsega slovenskega naroda.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
se ji je zdelo, da se pred njo kadi rumena megla in se spaja s črnim dimom, v katerem vstaja krvavo rdeče sonce.
Da bi bil sin ... Merila je svoje življenje. Zdaj je padla z nje vsa laž. Vsi predsodki in ves nesmisel, ki ga okolje vsiljuje človeku ...
.Močna bodi, Anal" ji je bit dejal Primož.
Tako močna bo kakor on, ki je vse prebolel, vse izgubil. Njemu bo darovala otroko; tudi če bo deklica, jo bo imel prav tako rad kakor sina. Toda raje bi sina. Morda bo sin, ko tako boli . ..
Na oknih temnečih stekel je videla, da se dan izteka v mrak. Ležala je vznak in čakala. Večkrat je usločila hrbtenico in se nemočno sesedla nazaj.
Od bolečine se je izgubljala v prividih in agoniji. Zdelo se j'i je, da je razpeta prek neba in pod njo je molk zelenih globin. Življenje brez krinke ... In brez zaves . . . Vse, kar je doživela, je prihajalo prednjo v nevezanih in razbitih slikah. Pred očmi so se ji utrniti liki vseh barv, žareči kot drago kamenje v soncu. In tudi izginjali so. In vrnit se je tok reke, čist in svetal. In močan tok s čerm', ki drobijo čolne .. .
Trpljenje je odpuščanje in odrešitev. Med zmedene slike odseva resnic in sanj je vstajala volja. Čvrsta in neuklonljiva kot korenine drevja, ki kljubujejo vetru.
.Moram vzdržati," je rekla sama sebi. Iz njenih ust se ne bo izvil krik bolečine, kakor se tudi doslej ni.
Trcvnikarjeva mama jo je tešila, njene besede so bile kot voda na smrt žejnemu. Dobro, da sta bili pri njej ona in Tinka. Človek ni ustvarjen za to, da bi bil sam. Samote se je vedno ba!a in rada je imela ljudi.
Kot bi bili ob njej njena mama in njena sestra . .. Kdo
ve, kje in kako trpi mama nenkje v taborišču ... In Melita, vsa prestreljena v bolnišnici .. .
Potem se je bolečina dvignila, kot se dvigne zvok sirene v nebo. Iz njene zavesti je izginilo vse, v njej je ostal samo Primož ...
Potem se je lok tega zvoka upognil in se nenadoma začel razblinjati.
.Ana, sin je, poglej!"
Odprla je oči in v trepetajočem siju petrolejke zagledala otroka v rokah Travnikarjeve mame. Togotno je zajokal in naznanil, da je tudi on na svetu . ..
Gledala ga je skozi solzne oči. Njen sin! Bolečina se je porazgubila v mrak prihajajoče noči, v kateri je bobnenje topov utihnilo. Rada bi bita stegnila roke, ga vzela k sebi in ga pritisnila k prsim, ki so jo bolele, nabrekle s tekočino življenja. Pa so ji roke omahnile od nemoči ...
Travnikarjeva mama je novorojenca okopala in zavila v plenice. Položila ga je k Ani samo toliko, da se je pritisnila k njemu in okusila blaženost materinstva.
Potem ga je mama položila v zibko, v kateri so se že zdavnaj zibali otroci Travnikarjevega rodu. Pokrižala ga je na čelo in rekla:
.Naj ti bog da srečo, otrok, da bi živel v ljubezni in miru, ne pa v strahu in sovraštvu, kot živimo mi."
Na nebo se je dvignil mesec in posrebril pokrajino. Ana se je zazrla skoz: okno. V daljavi se je pod kupolo črnega neba, kjer je utripalo na milijone zvezd, bočila njuna gora. Bita je deviško bela. Prekrita z novim snegom se je dvigala kakor val novega upanja. Tja so poromate njene misli. Tom sta se sešla s Primožem. V njegovem objemu je utonila v spokojno spanje.
PETI DEL
GOROVJE SMRT!
Kako se bomo utešiti mi, najbolj ubijalski od vseh ubtjat-cev?! Najsvetlejše in najmočnejše, kar je svet do sedaj imel, je Izdahnilo pod našim nožem.
Kdo bo spral kri z nas?
S kakšno vodo se bomo očistili?
General se je v usnjeni letalski opremi vzpenjal v letalo in vpil proti majorju Wolfu:
.Dal vam bom 'izjemno priložnost, da vidite bojišče na tastne oči iz zraka in da presodite moj načrt, ki ga bom danes dokončno oblikovali"
Hrup motorja je zaglušit njegov glas.
„Da, gospod general, da, gospod general," je pritrjeval Wo!f kot že vse jutro, zadovoljen, da se je nevarni prijatelj pomiril in da mu spet izkazuje vsakovrstne drobne prijaznosti. Kaj je za tem nenadnim manevrom, je samo slutil, ugotovil pa še ni.
Pilot je že čakal, pripravljen na vzlet. Takoj ko sta sedela dovolj trdno, pripeta s pasom k sedežu, je dal general z roko znak. Bojno izvidniško letalo se je streslo, zdrselo po vzletni stezi, se smelo dvignilo v zrak in zajadralo nad mestom.
.Zdaj poglejte to malo mesto, ki se že štiri leta upira tako močnemu sovražniku! Obdano je z žico, pa ga še vedno ne obvladamo!"
Loče nad Baškim jezerom
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR
bo no povabilo obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev gostovalo na Koroškem z igrami
PETER !N VOLK
Sergej Prokofjev —
Edi Majaron
ZAJČEK
DiDELDAJČEK
Libuša Titelbach
PAST!R)ČKA — RAČKA
Gurevičeva - Gernetova
Predstave bodo
v četrtek 12. septembra 1974
ob 16.00 uri pri Pušniku v Ratenčah ob 19.30 uri v dvorani pri cerkvi na Radišah v petek 13. septembra
ob 14.00 uri v gospodinjski šoii v St. Petru pri Št. Jakobu v Rožu ob 16.30 uri v farni dvorani v Št. tiju ob 20.00 uri v modri dvorani Doma giasbe v Ceiovcu v soboto 14. septembra
ob 14.00 uri pri Mikiaviu v Biičovsu ob 16.30 uri v farni dvorani v Seiah ob 19.30 ud pri Rutarju v Žitari vasi v nedeljo 15. septembra
ob 11.00 uri v farni dvorani v Železni Kapii ob 14.00 uri v farni dvorani v Šmiheiu pri Pliberku ob 16.30 uri pri Šošfarju v Giobasnic) ob 19.00 uri v dvorani gostiine Schwarz) v Ptiberku
Na predstave vabita
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Slovensko prosvetno društvo ..lepa" v Ločah ima z Olepševalnim turističnim društvom Rožna dolina v Ljubljani prijateljske odnose. To se je pokazalo tudi prejšnjo nedeljo, ko so nas obiskali. Pripeljali so se (okrog 40 po številu) z omnibusom. Pričakali smo jih pred našo farno cerkvijo, kjer jih je pozdravit predsednik našega društva Janez Miki lin jim izrekel dobrodošlico. Noto smo sii skupno ogledali zani-
Cene kot pred 15 teti
Trgovsko podjetje Forum v Spitta-!u ob Dravi obhaja letos svojo 15-jetnico obstoja. Otvoritev te trgovine je bita v tetu 1959. Podjetje Forum je začeto s postovanjem žeto skromno, z 20 sodetavci na 660 kvadratnih metrih prodajne površine. Po petnajstih tetih se je položaj te trgovine bistveno spremenit, saj danes razpotaga s 1700 m^ prodajne površine in 80 nastavtjenci, promet pa se je v tem času povečat kar za enajstkrat. Stranke ki obiskujejo Forum v Spittatu, niso samo s Spittata in oko-tice, temveč prihajajo tudi iz Vzhodne Tirotske, Gasteina in Lungaua, tako da zajema Forum v Spittatu žeto vetiko območje svojih strank. Ko pa bo zgrajena turska avtocesta pa bodo razvojne možnosti tega podjetja seveda še ugodnejše.
Za jubitej je vetebtagovnica Forum pred dnevi startata akcijo pod motom „Cene kot pred 15 teti". Ta prodajna akcija ima na zatogi btaga v vrednosti okrog 1 mitijona šilingov. Omenjena akcija z močno znižanimi cenami se je pričeta v pone-detjek 2. septembra in bo trajata štiri redne. S to akcijo hoče vetebtagovnica Forum v Spittatu tudi nekaj prispevati k stabitizaciji našega gospodarstva.
Izrabite to pritožnost in obiščite vetebtagovnico Forum v Spittatu, kjer toste za majhen denar dobiti vse to kar si žetite.
mivosti našega kraja, med drugim nagrobnik žrtvam Mikulove družine in cerkev. Župnik Škofič je izletnikom razložil nastanek domače cerkve svetega Urha, ki jo je po legendi zgradil župnik Lajčaher z zlatom izpod Jepe, ki ga je le-ta prekoval v denar. Nato je bila želja gostov, da jim pokažemo Baško jezero. Več naših odbornikov se je peljalo z njimi okoli jezera, nakar so se skupno povzpeli na razgledno goro Tabor, od koder se je nudil čudovit razgled na jezero, be-Ijaško kotlino in na veličastno Je-po, po kateri ima naše društvo ime. Z razglednega stolpa na Taboru smo jim pokazati tudi vas Bače in domačijo, kjer se je rodil župnik Treiber, ki je zložil našo lepo koroško pesem .Nmav čez iza-ro...". Nato smo se odpeljali v Beljak. Tam so izletniki izrazili željo, da bi si ogledali še Osojsko jezero, kar smo jim seveda radi
Dom v Tinjah prireja potovanje
V DACHAU — ALTSTUNG OBERMDORF — SALZBURG od sobote 19. 10. do nedelje 20. 10. 1974.
Prijave sprejema do 20. septembra: Dušnopastirski urad, Viktringer Ring 26, 9020 Ce-iovec, Tei.: jO 42 22) 85 3 48. Cena: šil. 450.—
ustregli. Pot nas je peljala skozi Št. Rupert, kjer je pokopana mati in sestra pesnika Franceta Prešerna. Vozeč se ob južnem bregu Osojskega jezera, smo prišli do Osoj, idiličnega kraja prislonjenega na osojno pobočje Osojskih Tur. Posebnost tega kraja je vsekakor cerkev in grobnica poljskega
kralja Boleslava. Ob slednjii so re-citaforke recitirale Aškerčevo balado — Mutec osojski. Na tem mestu se je tudi rodila misel in želja, da bi tam namestili ploščo, ki bi bila napisana, če ne že v nemškem, potem vsaj v poljskem jeziku, da bi ljudje lažje razumeli, kar tam piše v latinskem jeziku. Predno so se gostje preko Trbiža in Kranjske gore odpeljali domov, so našemu društvu poklonili še lepe knjige, katere smo sklenili podariti otrokom, ki obiskujejo slovenski pouk.
V	upanju, da bi se takšni in po-
dobni izleti še ponovili, smo se od naših prijateljev iz Slovenije prisrčno poslovili in jim klicati nasvidenje prihodnjič.	č/. T.
NAŠ) OTROC) SO SE VRN!L! Z LETOVANJA
V	četrtek 9. avgusta so se vrnili otroci z letovanja na morju. Otroke — skupno jih je bilo 42 — so pred sedežem Zveze slovenskih organizacij pričakovali njihovi starši, da so jih odpeljali na svoje domove.
Kot znano Zveza slovenskih organizacij že mnogo let omogoča otrokom slovenskih staršev letovanje v Savudriji ob jandranski obali. V teh treh tednih bivanja so si otroci nabrali novih moči in zdravja, poleg tega pa so skovali številna tovarištva in se naučili tudi plavanja. Od sonca zagorelih obrazov in veseli so izstopili iz omnibusa. Kljub lepim doživetjem pa so otroci in tudi starši bili srečni, da so zopet skupaj.
Letovanje ob morju je bilo prav gotovo zdravju zelo koristno in je potekalo brez vsakršnih komplikacij, kar je velika zasluga obeh spremljevalcev Maje Kupperjeve in Dušana Schlapperja, ki sta skrbela za varnost otrok. Posebna zahvala pa velja seveda zavodu za počitniška letovanja v Ljubljani in ne nazadnje tajništvu ZSO, ki je izvedlo potrebne organizacijske posle.
S PARN!M VLAKOM — HLAPONOM — PO ROŽU
Po Rožu je po dolgih letih spet puhal starodavni parni vlak. Interesna skupina zgodovinskih železnic je organizirala v soboto 24. 8. 1974 pobudo mladega Herberta Guttenbrunnerja vožnjo po Rožni dolini. Ob sicer oblačnem vremenu se je zbrala množica starih in mladih, da se popelje iz Podrožči-ce v Celovec. Poleg mnogoštevilnih turistov se je udeležilo vožnje predvsem precej domačinov Slovencev. Posebno Bilčovščani so bili močno zastopani. Za zabavo je skrbel har-monikaš Boštjančič. Ko se je pomaknila ob 14.50 parna lokomotiva proti Celovcu, se je zvokom muzike pridružilo še veselo ljudsko petje v obeh jezitih, tako da je prišlo jasno
do izraza, da živimo v Rožu tudi Slovenci.
Veseli potniški vlak se je ustavil na vsaki postaji, kjer se je zbrala množica domačinov in turistov; ustavil pa se je tudi na mostovih, kjer so turisti fotografirali slikovito naravo. Po humperških strminah do postaje na Zihpotjah je stara lokomotiva težko sopihala in se opomogla šele na odseku proti glavnemu mestu Celovcu.
Številna udeležba je bila gotovo dokaz, da si ljudje kljub hitrim in modernim potniškim sredstvom še
Obiščite Wemer Bergovo galerijo in posebno razstavo 1974 v Pilberku
želijo družabnosti in zabave čeprav samo s počasnim parnim vlakom.
Zveza koroških partizanov v Ceiovcu vabi na
iz!et v Gornji grad in v Logarsko doiino
v nedeijo 15. septembra 1974
Prisostvovati bomo 30. obietnici osvoboditve gornje Savinjske doiine, pri kateri je sodeiovai tudi Koroški odred. Prosiava se bo pričeia ob 9. uri. Ob 11.30 uri se odpeijemo v Logarsko doiino, kjer se bomo srečati z bivšimi koroškimi partizani, ki živijo v Mariboru.
Odpeijaii se bomo z omnibusom iz Ceiovca (Gasometergasse 10) ob 5.30 uri, iz Dobrie vasi ob 6. in iz Pliberka (gostitna Breznik) ob 6.30 uri.
Prijave sprejemamo do 7. septembra 1974 na nasiov: 9020 Ceio-vec, Gasometergasse 10/i aii po teiefonu: (0 42 22) 32 5 50 — (0 42 22) 79 11 99.	G/cvni ot^or ZKP
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
.Zdaj smo ga stisnili in temeljito očistili, gospod gene-val. Tako kot še nikoli."
.Zadovoljen sem. Ko se vrneva, boste opravili v ne-3<aj dneh še preostalo. Vesel sem, da so mi izbrali tudi iz naših vrst nekaj gnoja, ki nam kvari borbeno moč. Tri bom dal ustreliti vsem za zgled, da bodo videli, da se ne ša-tim. Preden sva odšla, so mi telefonirali s sodišča. Povedal sem jim, kakšna naj bo sodba za te."
.Pravilno, gospod general. 2e ko ste jih dali zapreti, je med enotami zavel strah kot veter med žitom. Odneslo bo pleve, kar pa je zrnja, bo ostolo." Sam zase pa se je spomnil Nietzschejeve prispodobe o sodnikih in od strani pogledal generala. O, ti krvavi sodnik! Če bi hotel reči naglas, kaj vse si že napravil v mislih pa tudi v dejanjih, bi ves svet zavpil: dol s tem gadom strupenim!
.Te tri bomo ustrelili. In če drugi ne bodo pokazali spoštovanja do mojih ukrepov, bom pritisk stopnjeval. Zavoljo predsodkov ne bom zdaj izpostavit svoje glave fuhrerjevemu gnevu."
Letalo se je vzpenjalo v sinjo kupolo zimskega neba, kot bi hotelo ujeti sonce, ki je viselo nad vencem belih planin. Proti zahodu so bile vse višje, dokler niso prešle v Julijskih Alpah v velikansko pregrado.
Leteti so nad dolino Save.
.Dajte, zajadrajte nekoliko niže nad ta gozd!" je pokazal general na ploskev med reko, železnico in gorami. .Udin boršti Helmut, ali se spomnite?" se je obrnil general k Wo!fu. .Tu sem jih prvič temeljito porazil. Takrat smo po *vaši zaslugi uničili kamniški botaljon."
.Seveda se spomnim, kot bi bilo včeraj. Če ne bi bili vi osebno vodili napada, bi se bili tudi takrat izmuznili tz obroča. Štirideset trupel je ležalo eno ob drugem in med njimi dekle, ki je tolkla ranjena z mitraljezom do poslednjega naboja. Vsi so jo hoditi ogledovat in celo vi ste se
strinjali, da jo pokopljejo z vsemi vojaškimi častmi."
Letalo je zavilo nad obrobje velikanskega gozda. Drselo je nad vrhovi smrek, general pa se je krohotal in obujal spomine na boje, zmage in poraze.
.Jelovico, ta veliki gozd, sem nekajkrat očistil. Čudno, še vedno mi zbuja spoštovanje, privlači me to morje drevja. Helmut, tu bomo začeti in po treh dolinah prodirali proti središču."
Ko so preleteti gozd, je nadaljeval:
.Helmut, kariera je čudna reč. Ni dovolj le sposobnost, vztrajnost in talent. Ne gre mi v glavo: mojih let ste, pa še niste uspeti!"
.To mi stalno očitate) Ne vem, zakaj vas to moti."
.Večkrat razmišljam o tem. Klavrno je, da ne veste, ali imate premalo pameti ati preveč."
.Ne gre za pamet. Gre za to, da človek ujame pravi trenutek in ga obdrži in naslednjega tudi. Jaz jiih nisem lovit. Ve ste drugačni. Človek moči ste. To se vam pozna takoj, kot pravemu bikoborcu, ko stopi v areno. Kot srelcu, ki dvigne puško, ati boksarju, ko zamahne s pestjo. Vi bi bili že davno pometti z uporom, če bi vam bili dati proste roke in sredstvo. Zavirajo vas, boje se. Vi niste samo vojak, ki ga politiki po potrebi ovijojo okoli prsta. Vi ste državnik in konkurent."
.Tako je, Helmut." je prikima) general z izrazom roparske ptice, kadar pogoltne velik grižljaj. .Ne samo to. Kaj vse še sem, se jim niti ne sanjal Zdaj prihaja moj trenutek! Morda nekoliko kasno, toda prihaja. V Berlinu so sprejeli mojo zamisel za ofenzivo, o kateri pred časom niti slišati niso marali, ker so podcenjevali nasprotnika in svoje generale v jadranski coni. Nekaj ste me naučiti, Wolf. Hvaležen sem vam, da ne podcenjujem nasprotnika. Zila-vost teh ljudi je nenavadna. Prihranili ste nam mnogo žrtev. Zdaj bomo delati brez rokavic, s taco, s kremplji!"
,Da, gospod general, tako bo treba. Silo prenesti na bojišče, kamor spada!"
Na generalovo željo je letalo nekajkrat zakrožilo nad Blejskim jezerom. Prozorna ledena ploskev se je bleščala kot velikansko ogledalo.
.Vsa ta lepota jemlje vid!" General si je z roko zastri oči.
.Toda nobena bolj kot resnica!"
.Morda imate prav. Oglejva si naše vile v ogledalu bodočnosti I*
.Svoje ne vidim," ga je pikro zavrnil Wolt. .Vidim samo svetišče Odinovo, visoko šolo NSDAP in vaš dvorec!"
.Lcpov ste, major! Mislite reči, da se še ne ve, kdo bo to poletje lovil ribe v tem jezeru!"
.Vojna je, gospod general, še tega ne veva, če bomo srečno pristali na tleh!"
Obleteti so masiv Triglava, zalit s snegom in ledom. General je molčal in strmel v mračna brezna gore, simbola odpora te dežele.
.Triglav, usodna gora," je dejal skoraj zase. Potem je dvignil glas v vprašanju:
.Helmut, zakaj je tri sveto število?"
.Kako vam je to prišlo na misel?" je začudeno pogledal Wo!f.
.Pomislil sem na to, da so si uporniki vzeli za svoj simbol to triglavo goro, zraven pa postavili črki, ki označujeta upor, in podnju morje!"
.S tem so zelo preprosto izrazili svoj načrt. Obstati hočejo na ozemlju med Triglavom in morjem, torej tam, kjer hočemo biti tudi mi. Za oboje pa seveda ni prostora. Naj vam odgovorim: število tri je za religijo skrivnost svete trojice. Za nas, praktike, če hočete, pomeni: mož, žena, otrok. Za filozofe — teza, antiteza, sinteza; ati pozicija, negacija in negacija negacije po Heglu; ali rojstvo, živ-^
Sonce starosti
Dan se je že umika) mraku, toda putke in petelinček Jurčkove babice še vedno niso sM spat. Čudno, prav zares, saj so vsak dan odzehaJi v kurnik, brž ko je sonce potegnilo za grič svoj poslednji žarek.
„Pi, pi, pi,* jih je vobita babica s praga, zakaj hoteta jih je čimprej spraviti v red, da bi potem brez skrbi pripravila večerjo.
Pa jo je zmotil razposajen otroški smeh. Pohitelo je k vrtnim vratom in ojoj! kaj je videla! Sosedovi otroci so se izza ograje norčevati iz starke, ki je vsa nesrečna stala sredi ceste, z raztrgano mrežo v roki. V do-ilno pa so se veselo kotalila rdeča jabolka.
.Čakajte, čakajte!* je zavpila babica, to-
Uganke
Ročice steguje, jeziček navija, po belih sl prsih znake nabija.
(foj;t !U)osid)
Hiter, zelen sem potep, če ml nekdo odgrizne rep, naj jo kar pobriše z njim, jaz čez čas rep nov dobim.
()(9?U!Uom)
Po glavi so me počili in rep so ml zabili; kjer so me zabili, tam so me pustili.
(f!eqa!)
da bilo je prepozno. Mali poredneži so urno odnesli pete. Nekaj pa babičinim očem le rti ušlo. Med grdavši je bil tudi njen vnuk Jurček, ki je bil pri njej na počitnicah.
.Jej, jej, kdo bi si mislil," je tarnala, ko je pomagala starki loviti jabolka, ki le niso šlo predaleč.
$e ko je bila spet v kuhinji, je premišljevala le to, kako naj pokora Jurčka, da bo njena beseda našla pravo pot do njegovega srca. Sele trdna noč je Jurčka prignala domov. Ves v strahu se je prihulil v kuhinjo. Kako tudi ne, saj se je v njem vedno močneje oglašala slaba vest, to pa je huda reč. Samo čakal je, kdaj ga bo babica pričela oštevati. Pa nič. Babica je bila prav taka kot po navadi.
.Seveda, babica slabo vidi, naočnikov pa
tudi ni imela," je uganil Jurček in se oddahnil: .Torej me sploh ni mogla spoznati."
Medtem ko je tešil lačni želodček, je sam zase zatrjeval:
.Imeti babico, to je najimenitnejša stvar na svetu. Nihče ne pripravlja boljših jedi. Pa pravljice zna pripovedovati, take, ki jih ne premorejo vse knjige skupaj."
No mah je bila večerja v kroju in že je babica sedla v svoj stari naslonjač. Jurček pa na pručico k njenim nogam.
.Babica, povej mi bajko!"
Babica se je malo zamislila in nato dejala:
.Pustiva raje dones pravljice. Kaj, ko bi se pogovorila o življenju."
.Saj res, babica, kaj je sploh življenje?"
.Veš, otrok moj, to je nekakšna pot, ki jo mora prehoditi vsak človek od rojstva do smrti. To pot prične z otroškimi leti. To je najlepši del življenja."
.Toda, babica," je vzdihnil Jurček, .jaz bi bil veliko raje že velik. Ti ne veš, kako težko je biti otrok."
.Vem, vem, vsi otroci mislijo tako. Tudi jaz, ko sem bila majhna, sem komaj čakala, da dorastem. Pa je še prehitro prišel čas, ko
sem si odrezala težko dekliško kito in jo dela v predal."
.Tako, končno se bo le začelo ono pravo življenje," sem si dejala vso srečna. In res je bilo tako.
Kmalu sem zapustila dom in njegovo toplo zavetje. Postala sem žena in mamica v svojem novem domu.
O, veliko lepih in prijetnih trenutkov je bilo, s skrbmi in težavami mi pa tudi ni bilo prizaneseno. Kadar mi je bilo najhuje, sem se spomnila srečnih otroških let in jih klicala nazaj."
.Pa so prišla, babica, povej kako!"
.Seveda so prišla. Kot prijeten spomin so se vrnila, ostala pri meni za krotek čas in mi pregnala žalost. Potem pa so odšla nazaj, toda vedno so mi pustila vero v prihodnje dni.
Vidiš, tako je hitro mineval čas. Spotoma mi je vpletal v lase srebrne niti in mi risal gube v obraz. S tem sem stopala na poslednji del življenjske poti — v starost.
Da, da, starost mi je prinesla prenekatero tegobo. Ne vidim več dobro, bolezen pa mi potrka češče na duri.
Le nekaj je, kar mi posije kot sončni žarek v sivino poslednjih dni. To so otroci. Kadar gledam otroke, pridne in dobre, seveda, mi je pri srcu toplo. Mirna in zadovoljna sem, ker vem, da moja življenjska pot ni bila zaman.*
Barčica
S pdjčo/aMOTM dnjme ogr:wj<! z rczprosfrdTM Kpow v d%/j:Me,
pOZC^/jg :M SC Mf SpOMMnjg,
^gw vod: por jo v /cporg/? roMMMt:'ČMe fHodrrne.
Z?rcz jgdcr p/gje
^of čo/w v deroč: re^:,
pg ngčrtc SMKje
o vzv:sCMf:w :'w MfZMCMfM? čgr::.
in	...
$gj M: fo ^grč:'cg, s katero %d r:^:č /ov:7, sg; M: :o &grč:'cg, s &gtero 7d se veter podd po vodgA jezer :M re^, po tMorjg,
po &r:že?M :M vse vpre^,*
Me, to so sgMje jgMtgst:ČMe doM::š/j:je,
:M ^dor zve zgMje, gg /gč rgdost: oMje.
Jurček je sedel babici na kolena. Nežna ji je pogladil bele lase, jo pobožal po uvelih licih, rekel pa ni ničesar. Tudi babica je molčala. Le tesno k sebi je privila svojega vnuka, zakaj vedela je, da jo je Jurček razumel.
Greva taborit! je rekel Lojze, ko se je spustil z gugalnice. Bratec je sedel v travi in ga razumevajoče gledal.
— Aha, taborit.
Brž sta iz drvarnice privlekla šotor in gumijasto blazino.
— Lačen, je rekel bratec.
— Jedla bova, ko si postaviva tabor, se ga je poizkušal otresti. Vendar je stopil v kuhinjo, narezal kruh in ga namazal z marmelado. S police je vzel velik lonec, ki ga je dal bratu, sam pa si je naložil šotor. Krenila sta skozi sadovnjak, prebredla potok — najprej je moral prenesti šotor, potem pa še bratca in kotel — in se ustavila na jasi, obdani z grmovjem. Veter se je igral s sočno travo, nad katero so murni razpredli svojo veseljaško godbo.
— Tukaj, je vrgel na tla šotor. Blizu sta voda in gozd, to pa pomeni, da imava drva in hrano.
Postavila sta ogrodje, razprostrla platno in začela zabijati količke.
Avl Je zajavkal bratec in si vtaknil prst v usta.
— Neroda! Pusti količke pri miru! Sedi in glej, kako se to dela.
Bratec je sedel pri kotlu, jede! kruh z marmelado in gledal, kako se to dela. Šotor se je dvakrat podrl, ena palica je bila prekratka, dve vrvici sta se pretrgali. Navsezadnje je tabor stal.
— Truden sem, je zavzdihnil
Lojze in se zleknil poleg bratca. Ta je prikimal.
— Seveda, truden. Otepal je kruhek z marmelado. Lojze ga je z zavistjo gledal, potem pa je skočil na noge.
— Po vodo moram.
Kmalu je privlekel poln kotel, ga obesil na palici in pod njim zakuril. Rekel je, da bo to taborna kuhinja.
Bratec je v hipu oživel in naznanil, da je lačen.
— Oh, ti bi pa tako samo je-
del. Sedaj grem nabrirat drva in kaj za poa zob. Ti pa pazi na ogenj.
Na zahodni strani so bili oblaki rdeči in večerni hlad se je spuščal nad gozd, ko se je vračal z butaro drv in kanglico češenj.
Bratca je našel jokajočega pri ugaslem ognju, na katerega je pa-
del kotel z vodo.
— Ti nesreča! Rekel sem ti vendar, da pazi na ogenj.
Bratec je nehal jokati in segel je po češnjah. Preden je ogenj spet vzplapolal, jih je zmanjkalo.
— Sedaj greva spat, strašno sem utrujen. Napihnila sta blazino in zlezla v šotor.
— Kaj pa večerja? je jokajoče vprašal bratec.
— Sedaj je že prepozno, potrpi do zjutraj.
Kmalu je utonil v sen.
Zbudil se je, ko je bratec poleg
njega jokal in drgetal od mraza. Tudi njega je zeblo.
— Pozabila sva odeje. Domov* morava.
Drhteč od mraza sta podrla šotor, vzela kotel in krenila skozi grmovje. Nebo je bilo prekrito s. črnimi oblaki, nič se ni videlo. Bratec se je naenkrat znašel do' pasu v vodi.
— Potok! se je razveselil Lojze. — Če greva ob njem, bova prišla do reke in tam je gotovo kakšno naselje.
— Domov. Večerjat, je zahlipal bratec.
Prebredla sta potok in premra-žena še kar naprej hodila med drevjem.
— Moram se razgledati. Zvezd ni, zato se bom po drevju. Vsako drevo je na severni strani poraščeno z mahom. Poglejva na primer tole. Aha, to je pa naša češnja!
Iz teme so zamežikala razsvetljena okna. Pri drvarnici je zalajal pes.
— Mama naju čaka z večerjo.
— Samo z večerjo?
Tabor
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
Ijenje, smrt in še in še... V vsej zgodovini se pri ljudeh ponavlja ljubezen do trojstva.*
General je molčat. Zazrl se je bit v severno steno Triglava. V njenih prepadih so se kopičile modrikaste gmote ledu io oguljena rebra skal. Priprl je oči, obraz se mu je za hip stisnil v ubijalskem krču, potem pa je skoraj izbruhnil:
.Prijelo me je, da bi zgrabil za krmilo, pognal letalo nekaj tisoč metrov visoko in se odondod strmoglavo zabil v to steno! Veste, major, včasih začutim pošastno slo po samouničenju. Ne vem, ali je to posledica mojega nezadovoljstva z vsem, kar se dogaja na zemlji in z menoj osebno, ali je to kaj drugega^*
Wolt je dvignil oči od prepadov in mirno odgovoril:
.Take nevarne občutke dobivajo samo izredni ljudje. To je preobilica energije, ki se ne more smotrno trošiti, kot je ugotovil Freud. Tega ne boste vi nikoli napravili, ker ste v sebi dovolj močni. To je samo želja po absolutni popolnosti nepopolnega, ki vas bo napravila še močnejšega."
General je bil z odgovorom očitno zadovoljen. Obraz mu je zaigral v mirnem nasmehu.
Stena je zdrsnila mimo. Letalo je zdaj plavalo nad gorovjem. podobnenm skorji mrtvega planeta. Bilo je golo in prazno.
Potem sta pod njima zazijali razjedena soteska Soče in senčna Trenta. Vijugasta zajeda se je vlekla vse do ravnine, ki se je razraščalo z morjem.
.Tu bomo imeli visokogorsko lovišče, kakršnega ni v Evropi! Helmut, kaj vse bomo imeli, če vojno dobimo, in kaj vse bomo izgubiti, če bomo poraženi! Helmut, škoda, da ni prišel Himmler na lov. Vse je bilo že dogovorjeno. To bi nama obema koristilo. Sicer pa so banditi tudi G6-ringu preprečiti obisk njegovega lovišča v Bohinju. Kdo ve, kdaj bomo to nadoknadili?"
Wolt je molčal. Odkar ga je general tako pritisnil, ni maral reči nič več o zmagi in porazu. Vedel je, da general še vedno računa na preokret zavoljo tajnega orožja.
.Nemčija ne more biti premagana in ne bo!" je potem rekel general. ,To je stavek, ki si ga moramo vsak dan znova ponavljati. Ali kaj dvomite o tem?"
.Jaz dvomim o vsem, toda o tem ne dvomim!"
Leteti so s tokom reke, nizko nad zemljo, dokler jih ni pozdravila velikanska ploskev modrine.
.Helmut, tu so ribe za naju! Na žalost pa pričakujem na tem področju invazijo. V tem primeru bi nam deveti korpus skočit v hrbet. Angloameričani imajo izjemno priložnost, skozi postojnska in ljubljanska vrata zabiti dunajski klin. To bi bila katastrofa dveh armadnih skupin. Tiste v Italiji in tiste na Balkanu. Obemo bi bila zaprta pot. Nevarna zadeval Če me ne bi ovirati, bi jih razredčil, da bi se s hriba na hrib klicati, kdo je še živi To je usodno ozemlje. Ali ste si ogledali sledove soške fronte? Rad pogledam tja iz zraka. To zemljo je pred Italijani ubranila nemška kri. Nemška čast! Ali ste videli, kotiko je tod betih križev, vojnih pokopališč? Kaj vse opravičuje našo prisotnost na tem ozemlju!"
Obleteli so obalo Istre in se vrnili na Kras. Tu so na go-Ijavah videli že vojaške premike — kolone avtomobilov In tankov, množico ljudi, ki je strmela v osamljeno letalo... V dolini Vipave so videli množico bradatih četnikov.
.Teh bradačev ne morem videti! Ne samo zato, ker dišijo po čebuli. Mistim, da na tem kosu zemlje nimajo kaj iskati. Pa kaj hočem, na gaulajterjevo željo jih moram vključiti v svoj načrt. Kdo vse se bori z nami za svoje cilje!"
Nekajkrat so obleteli Trnovski gozd, Banjško planoto in cerkljansko hribovje.
.Bandengebiet," je zajedljivo rekel general. .Prva moja zamisel je že uresničena. Z novimi postojankami! smo jih preščipnili na dvoje."
Od skalnih pregrad Trnovskega gozda se je vse do Save vlekel razdrapan, divji, redko naseljen in z gozdom porasel svet sredogorja, prerezan z globokimi koriti in dolinami. Na nekaterih gotjavah so videli ljudi, ki so se razbežali pred letalom in izginili v gozd. Nekajkrat jih je sovražnik obstreljeval s tol z mitraljezom.
.Partizani!" se je nakremžil general.
Ukazal je pilotu, da se je spustit in užgal po ljudeh.
.Čudovito! Čudovito!... Še streljajte!"
Ta vrag doživlja vojno kot otroci igro, je pomislit Wolf. Res bo, da generali v čustvih nikoli ne odrastejo, vedno ostanejo dečki.
.Kako, Helmut? Tu nekje se menda skriva štab korpusa," je rekel general in pogledal na karto, .Če bi natančno vedelo, kje so, bi dat bombardirati ves gozdnt predel."
.Brez pomena, gospod general. Menjajo položaje."
.Kako pa agent Alfa?"
.Dal nam je dokaj točne podatke o moči brigad in namerah štabov. Pa kaj, ko se brigade premikajo iz dneva v dan kot mačka z mladimi."
,Če bi v času napada ugonobili štab tega korpusa, bi bila izvedba moje zamisli igrača. Zdaj, ko gledam reke, doline in železnice, gore in morje, vem, kaj morom napraviti, in tudi to, kako naj napravimo."
.Treba jih bo uničiti s silo. Likvidirati štab — to ni v moji moči. S to nalogo sem poslat v zadnjem času že pet ljudi, pa so vse odkrili in pospravili, še preden so prišli na cilj. Strašno nezoupljivl so."
.Potem postajajo podobni nam."
v prrJrodMj: I;?f:7^:'J
Redka krvna skupina
Sireno je tulita. Alarm. V jetniš-nici v Tonopachu so se prižgale vse luči.
V celicah se je začelo prerivanje. Zaporniki so jeli udarjati s Pestmi po stenah, zaropotale so pločevinaste posode, v katerih so dobivati hrano. Težki koraki stra-iorjev so zaropotali po hodnikih in stopnicah.
Železna rešetka na vratih v četico številka 7 — to je bila celica na smrt obsojenih — je bila priprta. Znotraj se je eden stražarjev nagnil nad človeka, ki je ležal na ozkem ležišču.
Obsojenčev obraz je bil brezbarven; komaj je dihal, iz prerezanih žil na roki pa mu je curljala kri.
Se štirje stražarji so se zgnetli v celico in jezno opazovali človeka, ki je umiral.
— Prav zdaj nam jo je moral zagosti, — je rekel eden med njimi. *— Ati se mu je tako mudilo?
— Obvezati bi mu bilo treba roko, — je svetovat drugi.
— Zakaj? Pojutrišnjim bi bito tako kanec z njim.
Upravnik jetnišnice je pritekel ves zadihan, samo v pižami, prek kate-te si je ogrni) plašč.
— Kako se je moglo to zgoditi? *— je začel vpiti na stražarje. — Kaj ni tukaj nobene kontrole?
Eden od stražarjev je pokazal na kos pločevine, ki je ležala na tleh.
— Ko sem pred pol ure šel po hodniku, je bilo vse v redu. Pred petimi minutami...
— Zaradi tega ni bilo treba povzročiti takšnega preplaha, — jih je karal upravnik.
— Dovolj bi bilo, da ste mene Poklicali ... in zdravnika, mar ne? Torej pokličite ga! Samo brž!"
O
Poročilo s sodne obravnave proti Simonu Floydu, ki je bil obtožen zaradi umora, so podrobno objavljali vsi časniki od San Francisca do New Yorka.
Naslovi so se navadno glasili: .Simon Floyd je kriv," .Simon F!oyd uspešno laže", .Simon F!oyd je ubil Eten Parker", ,Ni milosti za Simona Floyda".
Elleno Parker, dvainpetdesetletno vdovo, so našli mrtvo v njeni hišici. Rila je umorjena in okradena. Vsa znamenja so kazala, da se je z nohti in zobmi do poslednjega diha branila. Dan kasneje so aretirali Simona Floyda, dvaintridesetletnega trgovskega potnika'. Videli so ga v njegovem avtomobilu v okolici male hiše, koj kmolu pa je tudi priznal, da je pozvonil na vratih Ellene Parker. Ponudil ji je prospekte za hladilnike, vendar ga je, kakor je povedal, vrgla čez prag.
Verjetno je to, tako je sklepal javni tožilec, Simona Floyda tako raztogotilo, da se je vrgel nanjo in jo zadavil. Iz hišice pa je zginil tudi veliki salirski prstan.
Simon F!oyd se je na vse kriplje branil. Vendar vsi dokazi so bili proti njemu. Mar ni bil poslednji, ki je videl Elleno Parker živo? Ali niso Pri njem, pri navadnem trgovskem potniku, našli precej denarja? Trditev, da je denar priigral na kartah, je bila navadna laž. Ati niso našli rta njegovih rokah sledove poškodb? Floyd je trdil, da se je poškodoval, ko je popravljal avtomobil.
Vse, prav vse se je zakleto proti rtjemu. Vendar tega še ni bito dovolj, da bi go porota proglasila za krivega. Potem so dobili tudi ta odločujoč dokaz.
Pod nohti Ellene Parker so našli "Strjeno kri, ki je bila nedvomno od morilca. Okrožni sodni zdravnik dr. Charles Morton je kri pregledal in cgotovil, da pripada skupini AB. Analiziral je tudi kri Simona Floy-da. Rezultat: krvna skupina AB.
Zdravnik, ki je bit visok človek,
izbuljenih oči, je bil na sodni obravnavi priča. Njegovo pričevanje je odjeknilo kot bomba in Simon Floyd je spoznal, da mu izmišljotine ne bodo več pomagale. Kljub temu pa je še naprej vztrajno trdil, da ni umoril Ellene Parker.
Obsodba se je glasila: smrt na
D0M!SL!CE
Ambicija je pravzaprav pohiep po moči.
So tudi takšne mačke, ki zalajajo, če jim stopiš na rep.
Ženska vidi gioboko, moški daieč.
Tistemu, ki ti ga je usoda namenita, niti na konju ne uideš.
Nekateri zamenjujejo ljubezen do bližnjega z ljubeznijo do bližnjic.
Tisti, ki ima avtomobil, ima pri prometni nesreči naravno boij prav kot tisti, ki ima koto.
Težko je živeti med ljudmi, kajti težko je molčati. Pogosto je težje pojasniti naša dobra dela kot naše grehe.
Človek se prebija, dokler je mlad; kasneje pazi, da se miadi ne prebijajo. Mnenja se krešejo toliko časa, dokler se ne vname grmada, na kateri zažgejo vse tiste, ki imajo drugačno mnenje.
Moški predlaga, ženska izbira.
S snubci izbirčna ostane samica zadirčna.
Sužnji zakonov smo zato, da smo lahko svobodni. Dobrodelnosti se razveselimo, če vemo, da jo lahko povrnemo; če pa je prevelika, se namesto ljubezni rodi mržnja.
Lahko je ubiti generala v v neki vojski, ni pa mogoče ubiti ambicije v navadnem človeku.
Lahko se je obračati po vetru, če veš, kam piha. Ne pričakuj hvale brez zavisti, vse dokler ne boš mrtev.
električnem stolu.
Včeraj pa je prispelo obvestilo, da je guverner Nevade zavrnil Floydovo prošnjo za pomilostitev.
Po tem si je Simon F!oyd prereza) s kosom pločevine žile na rokah. Mar ni bilo to spet še en dokaz, da je kriv?
O
Upravnik jetnišnice se je pozibava) na stolu v celici, čakal je zdravnika in opazoval obsojenca, ki so mu stražarji že obvezali roko. Ujezil se je, ko so mu sporočili, da zdravnika niso priklicali.
— Potem pokličite zdravnico z ženskega oddelka, — je ukazal.
Deset minut kasneje je prišla zdravnica, drobna, nežna ženska, že sivih las. Njeni gibi so bili odsekani in hitri.
Ničesar ni vprašala. Dvignila je roko Simona Floyda, ki je komaj dihal, poslušala srce in rekla:
— Potrebna je hitra transtuzija krvi. Takoj ga odnesite v ombu-lanto!
Tudi upravnik je odšel z njo in radovedno opazoval, ko je zdravnica pripravljala vse potrebno za transfuzijo. Ko je videl, da hoče z iglo iz obsojenčevega prsta vzeti nekaj krvi, jo je vprašal:
— Kaj boste s tem?
— Ugotovila bom krvno skupino.
— To vam lahko jaz povem. Skupina AB.
— Od kod veste?
— To ve vsakdo, ki je bral poročila s sodne obravnave proti Simonu F!oydu. Krvna skupina je bila najtežji dokaz proti njemu. Pravijo, da ima zelo malo ljudi to krvno skupino.
Zdravnica je pokimala z glavo.
— Na žalost je tudi mi nimamo. Prosili bomo vojaško bolnišnico.
Napisala je pismo, ga izročila nekemu stražarju in ga prosila, naj pohiti.
Čakali so. Molčali so. F!oyd je že začel sopsti.
Mehanično, da bi ji hitreje minil čas, je zdravnica analizirola obsojenčevo kri.
Nenadoma se je zdrznila. Še enkrat je pogledala skozi mikroskop, potem pa se ozrla k upravniku.
— Ali niste rekli, da ima ta človek skupino AB?
— Da.
— To ni res. To je napaka. On ima krvno skupiino 0.
— Nemogoče. Zdravnik je ugotovil ...
— Zmotil se je. Tukaj je jasno videti, da ta človek nikoli ni mogel imeti skupine AB.
Upravnik se je zravnal na stolu.
Anekdote
Fr%Mz m s/of e/ Mmo Mt s&/%ddtf/j, ffwveč t^d/ Lot izreden požernL. /7o je M neLoč posebno doLre vo/je, gn je vprght/ prZ-jgte/j;
,Z%Mj pg sz tgLo vese/?"
zl/?f se je o/dizni/ zn dejg/;
„PrgfLgr se vrzz&zzTz oz/ zzvrsZrre večerje. Ng zzz/zz' je Mg čzzz/o-vz7o dišečg Zn z/gto rttnteng gosja pečenja."
„TgLo? /7o/ZLo vas je pa Mo pr/ zzzzzz?"
„Sa777o z/va — jaz /zz gos," se je poszMeja/ s^/az/afe/j.
$frgsfng z/drgte/jicg gftogrgmov je prosz/a Ger/zarZa ččarzpf-zTzarrrza Mr za z/va poz/pzsa. A*er je M z/razzzafz^ z/o/zre vo/je, j/ je raz/ zzsZrege/, todg vpraša/ jo je, zaMj Loče zzzzeZ; z/va poz/pzsa. Od-gouor//g zzzzz je;
„Zg z/va vaša poz/pzsa z/o/?rz?z ezzega /.e/zarjevega."
Pr/ g/avzzz vaj/ opere „$g/o?ne" se je P/fbarz/ 5fraz<j? spr/ z dirigentom. Trdi/g sta vsab svoje. ZVazaz/zzje vzb/Zbzze StrgKj?;
— zt/z' sem jaz z/ožz/ to opero a/Z vz'?
DZrZgezzt pa b/tro oz/vrzze;
— T/va/a bogzz, vz/
Vpraša/Z so Leorzarz/a z/a VZrzcZja, babo to, z/a so zzjegove s/Zbe tabo /epe, zzjegov/ otrocz' pa tabo grz/Z.
„S/Zbe z/e/azzz poz/zzevZ," je odgovor// s/avzzz zzzzzetzzzb.
V jrazzcosbezzz par/azrzerztzz je ime/ rzebz pos/anezr zzesbozzčzzo z/o/g Zn zzesbozzčzzo rzepozztezzzbezz govor. 7*ez/aj je rrzzzzZstrsbZ prez/sez/zz/b pripomni/ svojim sosedom;
— Govor/tZ Zzz nič povedat/ je za rzebatere po/Ztzbe Zzredna prz/ožzzost, da Zzraz/jo svoje mis/Z.
Presenečeno je gledat v zdravnico.
— To pomeni vendar ...
— ... da obsodba ne drži, — je dodala povsem mirno zdravnica. — Svetujem vam, da takoj pokličete guvernerja in zahtevate, da primer še enkrat obravnavajo. Če so F!oyda obsodili na podlagi takšnega dokaza, potem bi bila izvršitev obsodbe — običajen zločin.
O
Obsojenec na smrt je ležat v čisti postelji jetrriške bolnišnice. Dihal je enakomerneje. Kriza je minila.
Prvi sončni žarki so osvetlili rešetke na oknu. Guverner je hitro ukrepal dva sodnika sta že preiskovala primer umora Ellene Parker.
V tem času je zdravnica zahtevala telefonsko zvezo z okrožnim sodnim zdravnikom.
Na drugem koncu žice se je oglasil globok moški glas.
— Tukaj dr. Morton.
— Poslušajte kolega, — je jezno začela drobna ženo. — Ali sploh veste, da ste skoraj ubili človeka?
— Kako pa govorite z menoj, — jo je odločno prekinit dr. Morton.
— Ali veste, s kom sploh govorite? Jaz bom .. .
— Vam je nedvomno znano ime Simona Floyda, ali ne? — mu je segla v besedo zdravnica. — Če ne razumete krvnih skupin, potem je bolje, da se ne mešate v to...
Morton je prekinil zvezo. Nekaj trenutkov je zdravnica zamišljeno gledala v slušalko v svoji roki, potem pa jo, kot da bi bila iz žarečega železa, vrgla na vilice.
O
Simona Floyda so oprostili. Vsi člani porote so izrekli, da je nedolžen. Dr. Morton je zginit brez sledu. Takoj po tistem razgovoru z zdravnico je izginit iz mesta.
Ko so pregledali njegovo stanovanje in dokumente in ko so se nekolikanj bolj zanimali zanj, so ugotoviti, da ni nikoli končal medicine, da je bil zadolžen do vratu in da je živel od izsiljevanj.
V	nekem skrivnem predalu v njegovi pisalni mizi so našli velik sa-firski prstan z začetnicama E. P.
V	neki stari vojaški legitimaciji pa so našli zapisano doktorjevo krvno skupino: AB!
Ženitev Lipcovega Tineta
Gospodar Gaber je imet eno samo hčer. DekUca je š!a v osemnajsto teto. Bita je dektič in pot. Njene modre oči in svetti kodri so njen tepi obraz napraviti še mikavnejšega. To so se drenjati fantje okrog nje, kmečki botj ponosno, bajtarski botj samozavestno.
Lipcov Tine je bit pa že gospodar. Pred tetom mu je umrt oče in mu zapustit tepo posestvo. Mati je že prej umrta, tako aa je na posestvu gospodinjita sestra. Imet je torej vse možnosti, da se oženi. Ni bit še star. S svojim 26. tetom je bit kar pravšen za Zofko. Bito pa je nekaj drugega: tep ni bit in mato je šepat. Imet jo je pa tako rad. Samo da jo je videt od datec, pa je bit srečen. Poskusit se ji je pribtižati, pa dektetu to ni bito všeč. Seveda so za njegovo tjubezen vedeti fantje in so mu nagajati. Ker je bito pa tudi dosti drugih, ki tudi ni marata njihove tjubezni, sta se dva navihana fanta zmenita, da bosta Tineta mato na-vtekta in tudi Zofki ponagajata. Napisata sta pismo.
Dragi Tine!
Ker vem, da me imaš žeto rad, sem se odtočita, da ti bom tjubezen vračata. Je pa pametno, da za nekaj časa skrivava svojo tjubezen, saj veš, da se drugi norčujejo. Pridi v sredo zvečer mato botj pozno, ko bodo naši že spati. Vežna vrata bom pustita nezaktenjena. Saj veš, da spim v podstrešni sobici. Tako se bova tahko v miru pogovorita.
Tvoja Zofka
Tine je ves presenečen brat pismo. Saj ni mogoče, nekdo se je ponorčevat iz njega, gotovo se je ponorčevat — pa vendar, kaj, če bi bito res — tep grunt ima — kaj moška tepota — ženske se ne
možijo zaradi tepote. Hm, kaj naj stori? — — kakšn
In
vendar, če bi bito res — kakšna sreča — saj bi ponoret od veselja. Joj, kako jo ima rad! Nič bi ji ne bito treba detati; vse bi ji kupit, kar bi hotela. Povedat ji bo, kako jo ima rad, da ne bi obžalovala, da ga je vzeta, čeprav ni lep in še kruljav povrhu.
Neprestano je premišljevat, ves vznemirjen, kaj naj stori. Pa se je domislit. Starejša učiteljica, ki je poučevala že takrat, ko je Zofka hodita v šoto, bo gotovo vedeta, če je to njena pisava. Dobra, resna ženska je, nikomur ne bo povedala njegove skrivnosti. Res jo je poiskat po pouku, ko je vedet, da je sama. Mato v zadregi ji je podat pismo in povedat svojo prošnjo.
„Ja," je rekta resno. „Ne vem, če ti bom mogta pomagati, v teh tetih čtovek pozabi — pa vendar se mi zdi, da je nekako tako pisato dektetce. Veš kaj! Tukaj je napisano, da bodo vrata odklenjena; pojdi in poskusi; če bodo zaklenjena, boš vedet, da je potegavščina. Vrneš se in nihče ne bo vedet za to, jaz ne bom nikomur povedala."
Naktjučje pa je hoteto, da je ravno tisti usodni večer ena od Gabrovih kravic pričakovala telička. Gospodar je šet nazadnje v htev. „Bo," je reket, „kar na peč se bom zteknit, da bom hodit gtedat." Vežna vrata je pustit nezaktenjena, da ne bo treba sproti odktepati. Upihnit je taterno in se potegnit na peč.
Tine je komaj pričakat noč. Ves tepo umit in v pražnji obteki si je skrbno česat tase, ki so štrteti na vse strani. „Zdaj pa korajžo, kar bo, pa bo," je reket, smuknit skozi zadnja vrata in vzet pot pod noge. Veset je bit, nikogar ni srečat. Pazljivo in tiho se je pribtižat Gabrovi hiši — vse
tiho — natahno pritisnit na ktjuko — odprto se je. Tinetu je od sreče zastala sapa. Previdno se je splazit skozi vežo, se pritipat do Zofkine kamrice. Natahno je odrinit vrata in polglasno poklicat: „Zofka, Zofka!" Sunkoma se je zganito v postelji in prestrašen vzktik „Kaj je, kdo jel?"
„Jaz sem, Zofka, jaz, Tine, saj si pisala!"
„Kaj! Ti si! Nič nisem pisata, da mi zgineš takoj." je skoro kričata Zofka.
Tedaj se je zaslišat skozi napot odprto tino pridušen smeh dveh fantov. Tinetu se je na mah po-svetito. Ptanit je ven in pritetet naravnost v roke očetu. Ta ga je trdo zgrabit.
..Pustite me, oče," je hrope) Tine. „Tine sem, Lipcov Tine, vse vam bom povedat."
Sta sta v hišo. Tine mu je dal pismo in divje robantit. „Vem, kdo je bit, poznam hudiča, tožit ga bom šet, zagotovo ga bom tožil."
Gaber se mu ni smejat. „Tine, takote ti povem: pusti stvar na miru. Če boti mešaš govno, botj smrdi. Od mene ne bo nihče zvedet; punca bo tudi motčata. Fant pa ne bo upat, pa četudi bo, mu ne bo nihče verjet. Nekaj bi ti svetovat: pusti take punčare na miru, to ni zate. Oženiti se boš morat kmatu; izberi si zreto žensko, ki bo znata prijeti za gospodinjstvo — kaj češ s takim otrokom. No, zdaj pa moram pogledati v htev," je še reket in prijet za taterno. „Pa tahko noč."
Tine se je počasi umirit, ko je šet proti domu. „Prav ima Gaber. Oženit se bom in vsem zavezat jezike. Btažonovo Rezo bom vzet; čeprav ni te-potica in niti ne več mtada, vem, da me ima rada; tako prijazno me gteda in vedno me vabi, naj pridem kaj k njim na dom. No, pa je res dobro, da me je srečata pamet in prav potrebna je bita ta smota za to."
ŠPORTNI VESTNIK
*SPETZADETK!V ODD)HU
Nogometno prvenstvo v 2. koroškem razredu se je minuto nedeljo nadaljevalo z 2. kolom. Nastopili so vsi slovenski nogometni klubi in dosegli razmeroma dobre rezultate. Najvišjo zmago je dosegla enajsterica iz Bilčovsa, ki je v derbiju premagala sosedne Šentiljčane z 7:0. Po izredni zmagi se je Bilčovs vrinil na 2. mesto v 2. C skupini in je za vodečimi Ledincami (4 točke) le eno točko v ozadju.
V	2. E skupini 2. razreda so vsi naši klubi nastopili prvenstveno tekmo izven. Št. Janž je gostoval v Borovljah, Sele v Galiciji, Slovenski atletski klub pa je bil v gosteh pri enajsterici v Galiciji.
Slovenski atletski klub je v prvenstveni tekmi z Galicijo dosegel svoj 14. zadetek tekom dveh prvenstvenih iger. Slovenski nogometaši so tako tudi na tujih tleh najnevarnejši napadalci in so gostitelju zabili kar 5 zadetkov. Tekma se je končala 5:2 (3:1). Da je SAK dobil 2 točki, gre v redu, vendar s prikazano tekmo se gledalci verjetno niso strinjali. Izvrstnemu začetku, je sledil namreč spet predolg oddih, nakar so gostitelji dosegli dva zadetka. Zares sta padla zadetka, ki jih je dobil SAK, nekoliko nesrečno — prvi gol je padel direktno po strelu iz kota, pri drugem golu pa se je žoga nesrečno odbila od branilca SAK, nakar se je znašla pri nasprotnikovemu napadalcu — vendar je treba omeniti, da bi v ^tradicionalnem oddihu SAK" lahko zabil boljši nasprotnik več zadetkov. V tem obdobju se je žoga predolgo držala in tako zavlačevala igro, krilci pa so driblali še in še in izgubljali žoge. Z izjemo dveh zadetkov gcstiteljsko moštvo ni prikazalo prave borbenosti, primanjkovalo pa je seveda tudi znanje. Pri nesrečnem dvoboju je vratar Galicije zbil srednjemu napadalcu Feri celo kontaktno lečo. Gole so dosegli nevarni Fera 2 (oba z glavo), Folti Waldhauser
2	in Zupanc.
V	3. nogometnem kolu bo SAK nastopil doma proti Krivi Vrbi, začetek tekme pa je ob 16. uri.
*TUD!V DRUGiTEKMt BREZ DOBiČKA
Zmage željni novinci iz Sel so tudi v svojem drugem prvenstvenem nastopu ostali praznih rok. Tokrat so igrali v Horten-dorfu in po nesrečni igri izgubili 1:3 (1:2). Po dveh tekmah so na ta način zdrknili na zadnje mesto v lestvici. Tudi v nedeljski tekmi Selani niso mogli zaigrati take igre, ki jo znajo, kakršne smo bili vajeni iz tekem v pripravljalni dobi. Zdrknili so v krizo, za katero bi bilo najboljše zdravilo — zmaga. V tekmi s Hortendorfom so Selani bili enakovredni nasprotniku, izjemo so tvorili le napadalci, ki so zapravili nekaj izrednih priložnosti, dočim so nasprotni napadalci trikrat premagali Marjana Oli-pa v golu Selanov. Gol za Sele je dosegel v prvem polčasu Hanzi Lojnik.
Naslednjo prvenstveno tekmo bodo Selani igrali v nedeljo na ..domačih tleh" v Podgori, pričela pa se bo ob 16. uri.
*	GREB!NJ — GLOBASNICA
0:1 (0:1)
Enajsterica iz Globasnice je tudi v svojem drugem prvenstvenem nastopu ostala neporažena. V prvenstveni tekmi 2. F skupine so v Grebinju zmagali 1:0 in dosegli nepričakovano 2 točki. Izredno dobri Globašani so tokrat imeli kar dva nasprotnika: nogometaše Grebinja in sodnika Mauritscha, ki je neštetokrat zapostavljal Podjunčane. Odločilni zadetek je dosegel v prvem polčasu Sadjak, ki je z ostrim strelom v levi dolgi kot premagal grebinjskega vratarja. V drugi polovici so hudo pritiskali domačini, a razen prostega strela iz kazenskega prostora niso iztržili nobene priložnosti. Neizkušenim grebinjskim napadalcem pa se je postavil nasproti vratar Planinšič ki se je nahajal v izredni formi. Z nedeljskim izkupičkom so Globašani v dveh tekmah dosegli
3	točke in zasedajo v lestvici 4. mesto za Rudo (3), Maria Rojach (3) in Šmihelom
(3)'.
Prihodnja domača prvenstvena tekma proti Važemberku se bo v nedeljo pričela ob 16. uri.
*	MATE EARLOV ZMAGAL V POLTEŽK! KATEGORIJ]
Jugoslavija je te dni dobila novega svetovnega prvaka. Puljčan Mate Parlov je svojim nazivom — dvakratni evropski prvak, olimpijski prvak — dodal na svetovnem boksarskem prvenstvu amaterjev še naziv svetovnega prvaka. Najboljši jugoslovanski boksar je na 1. svetovnem prvenstvu amaterjev v Havani na Kubi osvojil zlato odličje, potem ko je premagal sovjetskega favorita Olega Karatajeva. Jugoslavija je na 1. svetovnem amaterskem prvenstvu na splošno izredno dobro odrezala. Poleg zlate kolajne Parlova sta Jugoslovana Vuj-kovič in Milič osvojila po eno bronasto odličje. Tri kolajne svetovnega prvenstva pomenijo največji uspeh Jugoslovanov, odkar so pred 50 leti pričeli gojiti to športno disciplino.

CELOVEC
SOBOTA, 7. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.55 Glas-beni mozaik — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša tepa domovina — 13.30 Za dobro votjo — 14.00 Zabavni koncert — 15.15 Koroška deže-!a pesmi — 16.00 Servis — 17.10 Pisano sobotno po-poidne — 18.35 Mata soiistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beieike — 20.10 Program v orehovi iupini — 22.10 šport — 22.20 Piesna giasba ponaročiiu.
NEDELJA, 8.	6.10 igra na orgte — 8.10 Kmetijska
oddaja — 8.15 Kaj je novega? — 10.30 Radijska pripovedka. „Muha" —- 11.00 Dopoidanski koncert —
13.10	Ogiedaio mestnega giedaiišča — 13.45 iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Doiga noč detektivov — 17.05 Ljudski koncert — 19.00 Nedeijski šport — 20.10 Avstrijska raiiye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj —
22.10	Šport.
PONEDELJEK, 9.	6.00 Jutranja gimnastika — 6.50
Giasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ijudi — 9.00 Z ijudsko giasbo na dezeio — 9.30 Veseie note mojstrov — 10.00 V malih notah — 11.03 Ljudska giasba — 13.30 Knjižni kotiček — 14.30 Na obisku pri koroških godbah na pihaia — 15.00 Ljudske viže — 16.30 Za otroke — 17.10 Kaj radi siišimo — 17.52 Oddaja deiavske zbornice — 19.50 Note in beiežke — 20.15 Zveneči operetni vodič — 21.00 Vzgojiteiji in uči-teiji v stepi uiici? — 21.30 iz avstrijskega gtasbenega ustvarjanja — 22.10 šport.
TOREK, 10. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gias-bena matineja — 8.05 Obzornik za ženo — 10.00 Nemški Caruso — 11.03 Ljudske viže — 13.30 Godci na pian — 14.30 Zabavna giasba — 15.00 Ljudska giasba
—	16.30 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov
—	17.52 Odaja kmetijske zbornice — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Zveneča atpska deže!a — 21.10 Ljudstvo in domovina — 22.10 šport.
SREDA, 11. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gtas-beni mozaik — 9.00 Dunajska razgiednica — 9.30 Veseie note mojstrov — 10.00 Sodobna zabavna giasba — 11.03 Ljudska giasba — 13.30 Na obisku pri koroških zborih — 14.30 Srečanje. Deta siovenskih in koroških skiadateijev — 15.00 Ljudske viže — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja sindikaine zveze — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.35 Za prijatelja pianin — 19.50 Note in beiežke —
20.10	Doiga noč detektivov — 21.10 Komponisti iahke giasbe — 21.30 Zvezne dežeie poročajo — 22.10 Šport.
ČETRTEK, 12. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 Pesmi in piesi z Gradiščanske — 9.30 Veseie note mojstrov — 11.03 Ceiovški zvoki — 13.30 Zabeteženo na koroških cestah — 14.30 Koroške podežeiske siike — 15.00 Ljudske viže —
16.30	Za otroke — 17.10 Kviz gre na popotovanja — 17.52 Oddaja združenja industriaicev — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.05 Avstrijske godbe na pihaia — 19.50 Note in beiežke — 20.10 V Ligistu pridemo skupaj — 21.00 iz koroškega giasbenega živijenja — 22.10 šport.
PETEK, 15. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 Ljudska giasba — 9.30 Kiavirska giasba — 10.00 Giasbeni avtogrami — 11.03 Duhovne ijudske viže s Koroške — 13.30 Veseio zaigrano —
14.30	Veseii zvoki — 15.00 Avstrijski zbori pojejo duhovna zborovska deta — 16.30 Za otroke — 17.10 Giasba za konec tedna — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.05 Robert Stoiz dirigira — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Koncert — 21.30 Za ušesih jih ima — 22.10 šport,
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 7. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 8. 9.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši žeiji.
PONEDELJEK, 9. 9.: 13.45 informacije — Ljudske pesmi — „Ni vse ziato, kar se sveti"
TOREK, 10. 9.: 9.30 Za vsakogar nekaj — 13.45 informacije — šport — Otroci, posiušajte!
SREDA, 11. 9.: 13.45 informacije — Poper in soi.
ČETRTEK, 12. 9.: 13.45 informacije — Koroški zbori — Knjige za vas.
PETEK, 15. 9.: 13.45 informacije — Soiistična giasba.
RADtO LJUBLJANA
SOBOTA, 7. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 iz miadinskega giosbenega atbuma — 11.20 Z nami doma in na poti — 13.15 Zabavna giasba — 14.10 S pesmijo in piesom v novi teden — 15.40 Pieta meiodij
—	16.00 „Vrti!jak" — 16.40 Majhni ansombii v studiu 14 — 17.10 instrumenti v ritmu — 17.20 Gremo v kino
—	18.15 Rad imam giasbo — 19.15 Z ansambiom bratov Avsenik — 20.00 Radijski radar — 21.00 S Piesnim orkestrom RTV Ljubljana — 21.15 Zabavna radijska igra — Mister Kašmir — 22.20 Oddaja za naše iz-seijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
Prijava dekle!
ZA GOSPOD!NJSKO ŠOLO
V ŠI. Rupertu pri Velikovcu se zopet odpro vrata šole pri šoiskih sestrah. Pouk na gospodinjski šoii se začne 1. oktobra 1974 in traja do konca maja 197$.
imamo še nekaj prostorov, zato vabimo dekieta, da se prijavite.
Maša gospodinjska šoia je izenačena vsem šoiam te vrste v državi in ima pravico javnosti. Vse učenke dobijo brezpiačno šoiske knjige in državno podporo (Schuibeihiife in Heim-beihiife) ter ob koncu šoie spričevaia v obeh dežeinih jezikih.
Za šoie se iahko prigiasite osebno aii pismeno na nasiov: Vodstvo gospodinjske šoie Št. Rupert, 9100 Veii-kovec-Voikermarkf, Ktosterstra^e 2, te-iefon (0 42 32) 796.
Prav tako se začne pouk 1. oktobra na gospodinjski šoii v Št. Jakobu in se dekieta še iahko javijo osebno aii pismeno na vodstvo šoie: Št. Peter 2$, 9184 Št. Jakob v Rožu/St. Jakob ). R„ tei. (0 42 53) 343.
NEDELJA, 8. 9.: 6.50 Danes za vas — 8.07 Radijska; igra za otroke — 8.46 Skiadbe za miadino — 9.05 še" pomnite, tovariši ... — 10.05 Koncert iz naših krajev
—	11.20 Voščista — 13.15 Zabavna glasba — 14.25 O lahki glasbi — 15.10 Nedeljska reportaža — 15.30 Popularne operne melodije — 16.00 Zabavna glasba slovenskih avtorjev — 16.30 Nedeljsko športno popoldne — 18.25 Ogledala in baloni — Radijska igra
—	19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Jazz za vse — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 9. 9.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.23 Pesmice na potepu — 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščila — 15.43 Zvoki in barve orkestra Hollywood Bow! Symphony
—	16.00 „Vrti!jak" — 17.10 Tribuna glasbene mladine?
—	„Grožnjan 74" — 18.15 Listi iz pop albumov — 19.15. Z ansamblom štirje kovači — 20.00 Stereofonski operni koncert — 21.30 Zvočne kaskade — 22.15 Popevka se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 10. 9.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.13 Glasbena matineja — 9.30 Pojo mali vokaini ansambli — 10.15 Promenadni koncert — 11.20 Z namF doma in na poti — 13.15 Zabavna glasba — 14.13 Skladbe za mladino — 14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 Iz filmov in glasbenih revij — 16.00 „Vrtiljak"
—	17.10 Zveneča imena — 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 18.30 V torek nasvidenje! — 19.15 Z ansamblom Beneški fantje — 20.00 Lahka glasba siovenskih avtorjev — 20.30 Radijska igra „Pikadon" — 21.21 Melodije v ritmu — 22.15 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz oper, ki jihi redko slišimo.
Centralni biro
Kiuba slovenskih občinskih odbornikov
je odslej v hiši ceiovške Posojilnice,
Koschalgasse 10/i,
9020 Ceiovec - Kiagenfurt, tei. (0 42 22) 70 1 32.
Uradne ure so od ponedeljka do petka od 9. do 12.30 ure.
A V S T R ) J A 1
SOBOTA, 7. 7.: 16.50 Mala hišica — 16.55 Callmero — 17.00 Klub seniorjev — 18.00 Mnenja sem — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Novo v kulturi — 18.55 Heinz Con-radsova oddaja — 12.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki — 20.06 šport — 20.20 Na tekočem troku
—	21.55 Šport — 22.55 Čas v sliki — 22.40 Beg v Teksas.
NEDELJA, 8. 7.: 16.50 Wicki in močni možje — 16.55 Nenavadna hišna iival — 17.05 Za družino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 5000 karatov na dan — 18.50 Kdo več ve? — 19.50 čas v sliki — 19.45 šport
—	20.15 Obsojen 1910 — 21.50 čas v sliki.
PONEDELJEK, 7. 7.: 18 00 O Celtia — Popevke Keltov — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 V kraljestvu divjih živali — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Boney — 21.05 ORF-transparent — 21.15 šport — 22.15 čas v sliki.
TOREK, TO. 7.: 18 00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Rožnatordeči panter — 19 00 Slike
Iščemo za takoj ali po dogovoru
SERV]RKO
tudi začetnico, dober zaslužek, vključitev v družinsko okolje.
Ponudbe na naslov:
Familie Eggenschwiler, Restaurant Stor-chen, CH 7412 Laupersdorf (Schweiz).
iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda
—	19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport
—	20.15 Panorama — 21.15 „Pismo" — 22.05 čas v sliki.
SREDA, H. 7.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Beg v Teksas — 16.50 Za otroke — 17.05 Risati — slikati — oblikovati — 17.50 Kaj bi lahko postal? — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki In kulturne novosti
—	20.06 šport — 20.15 Večer z O. E. Hassejem — 21.20 Prerezi — 22.20 čas v sliki.
ČETRTEK, )!. 7.: 10.00 Šolska oddaja — 18.00 Pustolovska potovanja — 18.25 Otrokom za lahko noč —
18.50	športni mozaik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Zaljubljena v tujca —
21.50	Za 100-letnico rojstva Arnolda Schdnberga — 22.20 čas v sliki — 22.25 šport.
PETEK, 1!. 7.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Zaljubljena v tujca — 18 00 Novosti iz kmetijstva — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Zaljubljen v čarovnico — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20 06 šport — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Ideja in resnica — 22.05 Čas v sliki — 22.10 Stroj za čas.
AVSTRIJA 2
SOBOTA, 7. 7.: 14.50 Onedinova iinija — 15.25 Glasbena poročila — 16.20 Evropsko prvenstvo v atletiki — 20.15 Okolica — 20.20 Napačna utež — 22.40 čas v sliki. NEDELJA, 8. 7.: 8.55 Svetovno prvenstvo v veslanju
—	15.55 Evropsko prvenstvo v atletiki — 18.50 Tedenski obzornik— 19.00 Svetovno prvenstvo v veslanju
—	19.50 čas v sliki — 19.45 Novo v kulturi — 20.10 Okolica — 20.15 Na obisku pri Poljakih — 22.05 čas v sliki.
PONEDELJEK, 7. 7.: 18.50 Količine, slučaj in statistika — 18.45 Svet zvoka — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Pogovor — 21.05 impulzi — 21.55 Telereprize.
TOREK, 10. 7.: 18 50 Pridi dobro domov — 19.00 Živali in njih svet — 19.50 čas v sliki in kulturno novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila
—	20.09 Okolica — 20.15 George Balanchlne in Nev/ York City balet — 21.15 Svet in znanost — 22.05 Telereprize.
SREDA, 11. 7.: 18.50 Luč na temnem ozadju — 19.00 Igra s pojmi — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Hrepenenje po Džamlli
—	21.55 Telereprize.
ČETRTEK. 1!. 7.: 18.50 Formalna logika — 19.00 O Celtia — Popevke Keltov — 19.50 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Dali, dali — 21.45 Telereprize.
PETEK, 1!. 7.: 18.50 Odiseja — 19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Leo zadnji — 21.55 Telereprize.
izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem! glavni urednik: Rodo Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergosse 10, tel. 52-5-50 — Tiska: Založniška In tisrrarsko družba z o. J. Drava, Celovec — Borovlje.
JUGOSLAVIJA
!h^H SOBOTA, 7. 7.: 16.10 Nogomet — 18.00 Evropsko prvenstvo v atletiki — 19.2S Mozaik — 19.50 šentjernejski oktet irv ansambel Rudija Mohorko — 19.45 Barvna risanka —
19.50	Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.40 Ptujski festival —
21.50	Barvna propagandna oddajo — 21.55 Columbo
—	22.45 Dnevnik — 25.00 Evropsko prvenstvo v atletiki. NEDELJA, 8. 7.: 9.00 V kipečem loncu — 10 00 Kmetijska oddaja — 10.45 Proslava 50-letnice delovanja vrhovnega štaba NOVJ, CK KPJ in predsednika Tito na Visu — 12.15 Mozaik — 12.20 Otroška matineja — 15.15 Poročila — 15.25* Goriški oktet in ansambel Slavka Žnidaršiča — 15.55 Evropsko prvenstvo v atletiki — 18.40 Propagandna oddaja — 18.45 Poročila —
18.50	Moda za vas — 19.00 Znamenite pustolovščine
—	19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.20 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.55 Večer z Mijo Aleksičem — 21.20 Šibenik — 21.50 Športni pregled — 22.20 Dnevnik — 22.45 Svetovno prvenstvo v veslanju.
PONEDELJEK, 7. 7.: 8 10 šolske oddaje — 16 45 Madžarski dnevnik — 17.50 Obzornik — 18.05 Mozaik — 18.10 Bolgarski otroški spored — 19.00 Bolgarija — 19.27 Tiri, tiri — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak
—	20.00 Dnevnik — 20.55 Nadaljevanje bolgarskega večera — 22.00 Trokijska svatba — 22.45 Dnevnik.
TOREK, 18. 7.: 8.10 Šolska oddaja — 16.50 Madžarski dnevnik — 18.20 Obzornik — 18.55 Pet pedi — 19.00 Mozaik — 19.05 človek na krasu — 19.25 Dunajski komorni orkester — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Barvna propagandna reportaža — 20.40 Fotografi NOB — 21.05 VVhiteoaki z: Jalne — 21.55 Dnevnik.
SREDA, 11. 7.: 8.10 šolska oddaja — 16 45 Madžarski dnevnik — 18.10 Obzornik — 18.25 Družina Smola
—	18.55 Mozaik — 19 00 Zabavno glosbena oddajo — 19.20 Smetar, ki je uspel — 19.45 Barvna risanka —
19.50	Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Propagandna reportaža v barvah — 20.40 Mednarodni festival športnih in turističnih filmov — 22.50 Dnevnik.
ČETRTEK, 1!. 7.: 8.10 šolska oddaja — 16.45 Madžarski dnevnik — 18.15 Obzornik — 18.50 Svet v vojni — 19.20 Mozaik — 19.25 Nino Reitano — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.50 Kam. in koko na oddih — 20.40 Mavrica — 21.25 četrtkovi razgledi — 21.55 Glasbeni nokturno — 22.10 Dnevnik.
PETEK, H. 7.: 8.10 šolska oddaja — 16.45 Madžarski dnevnik — 18.05 Obzornik — 18.20 Avloni — 18.50 Mozaik — 18.55 Revija fotklore — 19.25 Kožipot — 19.4& Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.40 Grbavec — 22.55 Dnevnik.