256
Splošni pregled.
„Slovenske Matice" 157. odborova seja dne 2. marca 1908. Predsednik je javil, da je Matica dobila pravdo z g. prof. Jesenkom o naknadnem povračilu realiziranih kuponov nekaterih delnic »Narodne tiskarne", a da je g. Jesenko vložil priziv. — Sprejel se je predlog gospodarskega odseka, da se naj že v prejšnji dobi nastali in letos narasli deficit pokrije iz društvene glavnice, vzeti denar pa se z obrestmi vred povrne iz tekočih prejemkov. V isto svrho se hrvatskim članom članarina poviša na 3 K. Obseg knjig za leto 1908. se spravi v sklad z gmotnimi sredstvi; njih število ostane isto, le »Letopis" se začasno opusti. — G. E. Kristana drama „Kato Vrankovič" se je sprejela, istotako gospoda VI. Nazora istrska priča „Veli Jože" ter g. prof. Šantla ilustracije za ta spis. Načeloma so se sprejela v knjižni program glavna dela Shakespearejeva, pred vsem g. O.Zupančiča prevod „Sen kresne noči", nadalje Dostojevskega »Spomini iz mrtvaške hiše" v prevodu gosp. VI. Levstika. Za prihodnja leta pride v poštev monografija iz Vrhovčevih spisov, na primer o francoski dobi, in izdanje starejših pesnikov: kakor Svetličica, Ledinskega, Trstenjaka.
t Danilo Marjanovič. Nekako 20. marca t. 1. je v Zagrebu preminil za naglo smrtjo (kakor se poroča, vsled nesrečne ljubezni) jedva 19 letni brat znanega hrvatskega pisatelja in kritičarja Milana Marjanoviča, rodom iz Kastva nad Reko. Njegova nenadna smrt se me je dojmila tem bolj, ker mi je pred poldrugim mesecem začel dopisovati glede slovensko-hrvatskega skupnega dela. Danilo Marjanovič je hotel napisati obsežnejšo študijo o novejši slovenski književnosti. „Ze dalj časa spremljam z zanimanjem slovensko literaturo", mi je pisal dne 10. februarja t. 1. ter je nameraval na moj poziv priti za dalj časa tudi v Ljubljano, da bi tu na licu mesta proučil »ljudi i djela"; »medju ostalim imao bi i drugih ideja, na čije ostvaranje mogu se nadati samo u Slovenaca". Za sedaj je hotel delati po svoji lastni, po okrajni učiteljski in čitalniški knjižnici v Kastvu. Dne 11. marca, torej teden dni pred smrtjo mi je javil iz Kastva, da se bode »skoro javil iz Zagreba o tej stvari, ki jo je bil med tem že začel". Iskreno je obžalovati, da je iz naših vrst iztrgan nadepoln mlad trudbenik. Človek je uničil delavca-literata.
Dr. Fr. Ilešič.
t Simo Matavulj. Bratski narod srbski je zadela huda izguba. Dne 4. p. m. je umrl v Belgradu nagle smrti najznamenitejši sedanjih srbskih beletristov, Simo Matavulj. Simo Matavulj je bil realist v najboljšem pomenu besede. Obogatil je srbsko literaturo z mnogimi pripovednimi deli trajne vrednosti. Spisal pa je tudi dramo »Zavet" in je mnogo prevajal iz italijanščine in francoščine.
Listnica uredništva. — Gosp. Miroslav, Ljubljana. Vaši verzi pričajo, da ste s pridom čitali »Čašo opojnosti". Zdaj gledite samo še, da se iznebite tujih vplivov! — Gosp. F. V. Maribor. Vaši »Verzi" kažejo lep talent. Samo malenkosti so še, ki semtertja motijo. Naštevati hib Vam ne moremo, ker se pač čutijo, a je težko govoriti o njifr One popolne dovršenosti pogrešamo pač, ki jo zahtevamo dandanes v pesmi! Najboljša se nam zdi ona: »Odpusti Bog ti . . ." Natisnili bi jo, a poznalo bi se, da je izločena iz celega cikla. Morda prihodnjič kaj! . . .
¦ • «----------