Novoizvoljeni Odbor Slovenskega Društva Sydney za leto 1977/78 Predsednik: Vinko Ovijač. Podpredsednik: Tone Bulovec. Tajnik: Ivan Kohal. Blagajnik: Karlo Ovijač. Odborniki: Bulovec Ivanka, Dolmark Karlo, Ferfolja Vergilij, Kocjančič Lojze, Kos Lueijan, Koželj Ivan, Lajovic Saša, Toma/in Marijan. Ca. Romana Favier-Zorzut je ob priliki svoje razstave v Elthamu 7. avgusta 1977 podarila eno svojih del občini Eltham. Na sliki: Predsednik občine Eltham, Mr. A. B. Horsley, sprejema poklon. IŠČETE KRAJ, KJER SE BI SPROSTILI IN RAZVEDRILI? — VSAK VIKEND V ELTHAM! PRIJETNA OKOLICA, PRISTNA DOMAČA POSTREŽBA. — ODMEV AVSTRALSKE SLOVENIJE! Published by: Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Address for Sydney: Slovenian Association, Sydney P.O. Box 93, Fairfield, NSW, 2165 Telephone: Melbourne: 459 8860 Editor: Marijan Persie Set up and printed by: Polypi int Ply. Ltd. Price — etna: 30c Annual subscription — letno: $4.00 'MESSENGER" GLASILO SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI LETNIK XXII, ŠTEV. 9—10 Registered for posting as a periodical — Category "B" SEPTEMBER/OCTOBER 1977 23. SKUPŠČINA S.D.M. Vabimo RAZSTAVO SLOVENSKE LIKOVNE 23. redna skupščina članstva S.D.M. sc je letos vršila nekaj mesecev poprej, kot običajno. V nedeljo, 21. avgusta so se v velikem številu pričeli zbirati člani k občnem zboru. Naj med tem tudi omenim, da bi se ta dan naši lovci — "LOVSKE IN RIBNIŠKE DRUŽINE" morali vrniti domov, iz svojega pohoda, že zjutraj, pa jih s predsednikom na čelu ni bilo do pozne popoldanske ure, tako da so zakasnili občni zbor. Pa saj jim nismo mogli zameriti, ko so nam povedali, da so imeli difekt in še koliko svinj so ustrelili. Človeku so se po eni strani smilili — ampak ne pozabite fantje, tokrat smo pogledali skozi prste! Da sedaj preidem nazaj na skupščino, ki je pod vodstvom gos. Dr. Mihelčiča potekala z najlepšem redu. Po prebranem zapisniku lanskoletne skupščine je predsednik, gos. Stanko Prosenak, podal svoje poročilo ter zahvalo vsem članom in odbornikom za njihovo uspešno in aktivno delovanje. Nato so sledila poročila: tajnika, blagajnika, načelnika članstva, balinarske sekcije, novo ustanovljene, a zelo aktivne Lovske in ribiške družine, ženske sekcije, mladinskega odseka, upokojenskega krožka, in kot zadnje poročilo gradbenega odbora. Pri volitvi za predsednika je letos že tretjikrat zaporedoma doletela čast gos. Stanka Prosenak. Naše iskrene čestitke! Naj poudarim, da si bolj vestnega predsednika res ne bi mogli predstavljati. Ostala mesta v odboru se niso veliko spremenila. Tajnik je tudi letos gos. Peter Mandelj, prvi podpredsednik — gos. Jože Golenko, drugi podpredsednik — gos. Werner Remšnik, blagajnik in načelnik članstva — gos. Stanko Pcnca. Čeprav so pozicije ostalih odbornikov ravno tako pomembno, jih ne bom naštevala, ampak vam bom odbornike samo predstavila: gos. Kari Beve, gos. Alex Kodila, gos. Viktor Lampe, gos. Božo Lončar, ga. Anica Markič, gos. Marijan Peršič (upam da vam ta časnik pokaže kakšno vlo- go ima gos. Peršič), gos. Simon Špa-capan, gos. Branko Žele, gos. Janez Zemljič in moja malenkost. Zopet je za nami še eno leto marljivega dela in z uspehi gledamo v bodočnost. Istega dne so se v spodnjih prostorih doma zbrali člani mladinskega odseka na svoj letni sestanek. Edija Zor-zut, ki je bil za predsednika dve leti vse od kar je pričel delovati mladinski klub, je letos nadomestil Andrej Fi-strič. Ediju pa, ki je odprl pota mladinski sekciji se za njegovo delo zahvaljujemo. Andreju Fistrič, ob sprejemu te naloge, želimo vsi mnogo uspeha in dobre volje. S pomočjo Ke-vina Hervatin kot prvega podpredsednika, Herija Gomizelj kot drugega podpredsednika, Marijo Mandelj kot tajnico, Anico Mandelj kot blagajnika ter Lili Prosen in Rex Gregorio kot odbornika, sem prepričan, bo delo lažje in bo novi odbor deloval še bolj uspešno. JANA 22.-23. OKTOBRA 1977 UMETNOSTI v Elthamu SLOVENSKI ŠOLSKI ODBOR ZA N.S.W. OBVESTILO Ena glavnih skrbi staršev-novonaseljencev je kako ohraniti svojim otrokom zavest narodne omike in materinski jezik. Zdravo domače okolje k temu brezdvomno pomaga, še več pa pravilno učenje v šolah. Vesela novica je, da se bodo želje in stremljenja narodnostnih skupin v N.S.W. v šolskem letu 1978 uresničila, podobno kot že v državi Viktoriji. Tudi naši slovenski skupnosti je sedaj dana možnost vpeljati slovenščino v osnovne i srednje šole. V bistvu to pomeni, da bodo naši otroci-dijaki namesto kakega drugega tujega jezika lahko izbrali kot maturitetni predmet SLOVENŠČINO. (Nadaljevanje na 5. strani) KARANTANIJA IN NJENA BITNOST Ko se je prebudilo novo društvo Karatania v Canberri, so se z njo prebudili tudi nekateri preroki, ki so napovedali, da bo le ta propadla, predno bo prišla do izraza in priznanja. Nekateri ne realistični skrajneži, so se v ta namen zelo potrudili z hotenjem, da bi pred slovensko in australsko publiko, nas prikazali, čim bolj rdeče. Dejstvo pa je, da je Karantania preživela in vzdržala razne pritiske in obsodbe, ki so bili brez temeljev resnice. Tisti, ki so s tem jezikovanjem zapravljali svoj čas, so se brez dvoma pokazali, kot krivopreroki. Dejstvo je, da je Karantania uspela in moralno še nikdar ni bila tako močna, kot sedaj. Kot ustanovni člani smo začeli februarja lani, z zelo majhnim številom. Danes nas je okrog 70 članov in smo pred kratkim izvolili novi odbor, ki se je z navdušenjem lotil dela z novimi perspektivami. Nameni društva so: Socialna podpora, nepristransko udejstvovanje na kulturnem področju in razumljivo prijateljski odnosi z vsemi slovenskimi društvi v Avstraliji, kot tudi z matično domovino, izrazito na kulturnem polju. Zato si bomo priddževali samo tisto, kar je lepega v Slovenstvu, v veri, da bo nam prineslo spoštovanja vredno ime. Tako, da bomo z dejanji dokazali, da smo Slovenci v resnici visoko kulturni narod. Kar je zelo važno še posebno v tujini. Saj so slovenska kulturna dela tako bogata, da imamo neomejene možnosti delovati samo na tem polju. Za to dejavnost pa je potreben smisel za skupno delo, med sebojno spoštovanje in razumljivo, ljubezen do vsega tistega, kar prinaša plemenite sadove. Kajti v zavesti moramo imeti, da kultura in leposlovna dejavnost zbližuje ljudi. Dočim jih polemika razdira in omejuje dostojne odnose med rojaki. Sadovi polemike in nerealizma, so največkrat zelo grenki. Še posebno, ko človek spozna, da ni dosegel cilja, temveč je le zapravljal čas in sposobnost, kar bi z dobro voljo in realističnimi nagibi lahko uporabil v človekoljubne namene. Torej v korist naše slovenske bitnosti. Za ohranitev in kulturni razvoj Slovenstva pa moramo strmeti za tem, da pritegnemo našo mladino. To pa bomo dosegli samo z dostojnimi in posnemanja vrednimi medsebojnimi odnosi. Na žalost pa dogodki med nami, tega vedno ne dokazujejo. Kajti z razločevanjem po barvah, bodi si posameznike ali pa celotno društvo, ne bomo naši mladini dokazali nič, kar je posnemanja vredno. Temveč samo to, da smo ne zreli in ne pristopni, da se sprijaznemo z realizmom. Dostojanstven Slovenec bo toleranten in odkritosrčen prijatelj svojemu bližnjemu ne pa sodnik, kajti nihče od nas ni krščansko, če sodimo druge, samo za-popoln. Zato je brezumno, kot tudi ne to, ker so versko ali pa idejno različno usmerjeni. Kajti pisano je: Ne sodite, da ne boste sojeni. Kajti s kakršno sodbo sodite, s tako bodo sodih vas; in s kakršno mero merite, s tako se bo merilo vam. Kaj pa vidiš pazder v očesu brata svojega, bruno v svojem očesu pa ne vidiš? . . . Razumljivo, ta pravila veljajo za slehernega človeka, toda v tem slučaju, predvsem za tiste Slovence, ki razločujejo svoje lastne rojake po barvi in jih z ozirom na barvo sortirajo, med kozle in jagnjeta. Sadovi takšne ozkosrčnosti so: nesmiselna polemika in mržnja če se takšen človek smatra za dobrega Kristjana, je brez dvoma hinavec. Če je človek dobrohotno naklonjen samo do svojih somišljencev, kaj je storil posebnega? Ne delajo li tako tudi pogani? Po delih in po svoji vesti, bo vsakdo prejel plačilo. Osebno ne verjamem, da versko ali idejno prepričanje v teh načelih, zaobsega najvažnejšo vlogo. Blagor miroljubnim, ker oni se bodo sinovi Božji imenovali. Sicer pa, če smo resnični Kristjani, potem je naša dolžnost, da to dokažemo: Ljubi svojega bližnjega, kot samega sebe. Kar je ena najvažnejših Božjih zapovedi. Dejstvo je, da ljubezen pospešuje življenje, predsodki in sovraštvo pa ga zavirajo in grenijo. Kajti življenje je kratko, zato smatram, da je brezumo zapravljati čas z nerealističnimi dejanji, katerih posledice so le grenkoba. Temveč se vsak po svojih močeh potrudimo za dostojanstveno ravnotežje in mirno sožitje. Le s tem bomo dokazali, da se Slovenci upravičeno prištevamo k visoko kulturnemu narodu. S prijateljskimi pozdravi! Ciril Setničar (Brez dvoma bo večina dobronamernih Slovencev v Avstraliji lahko le soglašala z besedami v pismu g. Set-ničarja. Nič nas ne bo bolj veselilo in nič ne bo za blagostanje slovenske skupnosti v Avstraliji bolj dobrodošlo kot to, da bodo gornje besede potrjene z dejanji. K naštevanju iz svetega pisma pa naj dodamo še en nauk, ki tudi velja za vse in vsakogar: Če te kdo udari po enem licu, ne vrni udarec, ampak nastavi še drugo lice! Urednik.) POSTANI CLAN S.D.M. Ob letni skupščini S.D.M. Največje zanimanje pri vsaki letni skupščini zbudi blagajniško poročilo. Saj ni dvoma, da številke najbolj nazorno, čeprav suhoparno prikažejo uspeh društvenega delovanja in možnosti za bodočnost. Ko gledamo na rezultate podane v finančnem poročilu S.D.M. za 1976/77, vidimo na prvi pogled, da smo lahko zadovoljni z napredkom, ki ga je Upravni odbor s pomočjo pododsekov in članstva dosegel v preteklem letu. Gospodarsko smo se spet dvignili. Naše premoženje je naraslo, naše izkušnje so bogatejše. Naše možnosti za vzdrževanje in zvečanje vrednosti naše lastnine so se povečale z boljšo opremo v zgradbi in kuhinji. Materijalno smo gotovo na mnogo trdnejših tleh kot kdajkoli popreje. Prav zato pa je prišel čas, da bolj resno pogledamo na druga, v zadnjih letih nekoliko zaostala področja. To so predvsem kulturno in dobrodelno ter prosvetno in športno udejstvovanje. Na teh poljih je ogromno nezorane ledine. Sedaj ko so temeljne stvari pri gradnji klubskega poslopja dovršene in je potreba le še za izboljšanje in olepšan je so tudi prilike za udejstvovanje na kulturnem in ostalih področjih postale boljše, članstvo na skupščini je nedvomno izjavilo željo, da novi odbor v tem pogledu postane bolj delaven; novi odbor pa je s svoje strani, nakazal, da bo usmeril več sil in sredstev predvsem na kulturno udejstvovanje. Seveda bo za to treba novih naporov in novih delavcev. Treba bo preusmeriti v mnogočem miselnost o prednostih ter priti do razumevanja, da za uspeh kulturnih prireditev ni merilo prejeta gotovina nego dvig ugleda pri občinstvu ter utrditev zavesti pripadnosti narodnostni skupini in njeni tradiciji. Odbor bo moral spoznati, da so za vsako področje dela potrebne svojske sposobnosti in bo zato moral tudi levji delež dela na kulturnem in ostalih področjih prepustiti osebam, ki so za to najbolj pripravne, voljne in usposobljene. Moral se bo naučiti, ako bo iskreno hotel uspehe, kako delegirati dolžnosti in pravice, kako dovoliti čimveč iniciative in samostojnosti onim, ki bodo voljni ustvarjati na novih področjih udejstvovanja. Odbor je predvsem služabnik volje vseh članov, ne njih "boss" in se mora vedno podrediti in prilagoditi volji ter željam članstva. Če naš odbor tega ne bo znal storiti, če bo namesto tega, da upošteva želje prav vseh članov a se istočasno ravna po volji večine, postal voditeljska klika, ki bo nezrelo ljubosumna in nezaupljiva do vsakogar, ki bo pokazal kakršnokoli iniciativo potem smo na najboljši poti do stanja, kateremu smo se uspešno izogibali vsa ta leta sem: Društvo bo postalo plen ene, sebične in Častihlepne skupine, izogniti tej nevarnosti, ki je toliko večja, kolikor je stanje, posebno gospo- Trdno upamo, da do tega ne bo prišlo in, da se bomo tudi letos znali izogniti tej nevarnosti, ki je toliko večja, kolikor je stanje, posebno gospodarsko, solidnejše. Prepričani smo, da se bomo tudi letos zavedali, da je naše društvo last in rezultat dela že skoraj dveh generacij, naporov vseh triindvajsetih let. Današnje trdnosti in moči društvo ne bi imelo brez truda vseh njegovih članov, današnjih pa tudi tistih, ki jih ni več med nami. Prav vsak je doprinesel kamen ali kamenček k izgradnji naše palače in brez zrn, ki smo jih zbirali vsa ta leta ne bi bilo današnje pogače. Zaslugo za dobro pogačo nima samo oni, ki jo je spekel; kajti brez sejalca, brez žanjic, brez mlinarja in še mnogih drugih pogače še zamesiti ne bi mogli! Zavidne številke, ki jih kaže letošnje finančno poročilo so sad vseh številk od samega prvega občnega zbora pred 23 leti pa do danes! Še vsako leto do sedaj smo se lahko pohvalili. Glejmo, da bo tako tudi po naslednji letni skupščini. Zato pazimo, da se bomo izognili klikarstvu, politikanstvu, častihlepnosti in nezaupljivosti. To ne samo v okviru svojega društva nego tudi napram ostalim slovenskim organizacijam. Kot do sedaj, bodimo tudi v bodoče vsem za vzgled! ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757 Postreženi boste v domačem jeziku OB YARRI OBRAČUN ZA 23. LETNO SKUPSCINO S.D.M. SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE DOHODKI IN IZDATKI V OSMIH MESECIH 30. JUNIJA 1977 CONSOLIDATED BALANCE SHEET 31/10/76 PREJETO 30/10/77 $876 Reklame in naročnina "Vestni k" $714 580 Družabne aktivnosti 2,056 9,144 Zabave 9,036 150 Članarina in prispevki 4,716 — Delo Mladinske Sekcije 440 459 Razno — 8,639 Ženska sekcija 7,499 19 Savings Account No. 268-41182 Prejeti obresti 15 $19,867 $24,476 IZDANO $456 Družabne aktivnosti $968 1,068 Upravljanje 629 90 Honorar za pregled računov 220 — Pravni izdatki — 1,503 Tiskanje "Vestnika" 2,117 12,942 Vzdrževanje 3,736 — Obresti na posodilo 282 1,389 Športno udejstvovanje 212 $17,448 SKUPNI IZDATKI $8,164 $2,419 ČISTI DOBIČEK $16,312 Račune je vodil Račune je pregledal in sestavil: in potrdil: FLORIAN C. SKRABA, R. C. KEYSTONE, Preteklo leto 31/10/76 Gradbeni Fond Upravljanje Društva OPIS Skupno 31/1/77 30/6/77 30/6/77 Upravljanje Društva Gradbeni Fond Skupno B.Bus.(Acct), A.S.A.(Prov) Chartered Accountant 105,900 24,842 1,385 2,419 107,285 27,261 Začetna vrednost celotne lastnine Čisti dohodki 130,742 45 3,804 16,312 134,546 16,357 130,742 3,804 134,546 Vrednost lastnine ob zaključku 130,787 20,116 158,610 V podrobnostih: 29,713 — 29,713 Zemljišče (nakupna cena) 29,713 — 29,713 97,615 — 97,615 Glavna zgradba 101,960 4,108 106,068 7,609 2,604 10,213 Pohištvo in oprema (ob nakupu) 7,609 15,536 23,145 — — — Delo v teku (sedanja cenitev) — 1,159 1,159 1,277 — 1,277 Korošceva koča 1,277 1,094 2,371 6,712 — 6,712 Cesta in parkališče 6,712 — 6,712 — — — Zaloga pijač — 1,320 1,320 1,786 — 1,786 Balinišča 1,786 — 1,786 3,140 — 3,140 Razno 3,165 — 3,165 — 1,200 1,200 Gotovina — 70 70 (17,110) — (17,110) Posojilo pri ANZ Banking Group Ltd. (21,435) (3,171) (24,606) 130,742 3,804 134,546) 130,787 20,116 158,610 ŽELJE ZA USPEH Tudi Nestorja slovenskih umetnikov v Avstraliji g. Stanka Ropotca iz Sydneya smo povabili, da se pridruži našim razstav-ljalcem. Ime g. Ropotca ne slovi samo med slikarskimi krogi na tem kontinentu nego je postalo svetovno znano, saj njegova dela vise celo v Vatikanski galeriji. Na žalost se g. Ropotec ne more odzvati našem vabilu, v glavnem, ker je na potovanju po Evropi. Poslal pa nam je bodrilno pismo z najboljšimi željami za uspeh in z zagotovilom, da se bo pridružil v bodočnosti. Takole piše: "Vaše pismo in vabilo za učestvovanje na razstavi, ki jo želite prirediti me je zajelo v Parizu, kjer se nahajam Že nekaj časa in bom ostal tu najbrže še celo leto. Hvala. Na žalost moja udeležba pri tej razstavi je skorajda nemogoča iz enostavnega razloga, ker sem odsoten iz Avstralije ... Mi je res žal — ko se ponudi druga prilika se bom pa prav rad odzval. Želim, da bo razstava lepo uspela in da bo odziv umetnikov polnoštevi-len. Mi je zelo žal, da jim se ne morem pridružiti. Še enkrat: Hvala na povabilu." Hvala tudi g. Ropotcu za lepe želje. Na-dejmo se, da ga bomo drugič videli med nami. O LJUBI, LEPI IN POŠTENI SLOVENSKI JEZIK! S TEBOJ SEM PRVIČ KLICAL SVOJO LJUBEZN1VÒ MATER IN DOBREGA OČETA: V TEBI ME JE MATI UČILA MOLITI IN SPOZNAVATI VSE STVARI OKROG SEBE: TEBE HOČEM HVALEŽNO SPOŠTOVATI IN TE OHRANITI KOT NAJDRAŽJI SPOMIN NA SVOJE LJUBE STARŠE. KOT HVALEŽEN SIN SVOJE LJUBE MATERE ŽELIM, NAJ BI BILA SLOVENSKA MOJA POSLEDNJA BESEDA, PRAV KAKOR JE BILA SLOVENSKA MOJA PRVA. V slučaju prometne nesreče: OČETOVSKA PROSLAVA OČETOVSKA PROSLAVA ZA ČLANE S.D.M. se je oddržala v soboto, 3. septembra. Spored večera se je pričel s kulturnim programom naših najmlajših. Deklice oblečene v narodne noše so za očke odplesale in zapele nekaj pesmi. Sledila je deklamacija, nekaj prizorčkov naših malčkov, nato pa na vse presenečenje še par prizorov naših mamic, ki so nas vse pošteno spravile v smeh. Odra pri nas ni, pa bi ta program odigran na prizorišču imel res še večji vtis na nas. Pa tudi to bo kmalu, saj je oder že v programu. Zasluga za ves trud in učenje malčkov ob takih prireditvah kot so "Večer naših mamic" in sedaj "Očetovska proslava", gre gospej Dragici Gelt. Ne smem pa tudi pozabiti mamic, ki pri organizaciji rade priskočijo na pomoč, Kuharice, kot so naše mamice, jih ni — s tem pa ne mislim podceniti vas moške, ki ste se na "Materinski Večer" pri kuhi zelo odlično izkazali — ampak postrežba pa ni bila taka. V svojih rdečih mini krilcih in črnih bluzicah, so se mamice spretno vrtele okoli miz in jih je bilo kar veselje gledati. Da ne bo moški svet sedaj mi slil, da tudi od njih zahtevani mini krilca. Oh, saj sem skoraj pozabila predpasniki se vam odlično obnesejo Med tem ko so očetje večerjali je Slovenski Kvartet Drava v dvorani brezplačno zabaval mamice, ki so čakale svoje može. Da, tudi plesale so med seboj! Ko so se očetje vrnili iz jedilnice, se je dvorana napolnila in veselje se jc nadaljevalo. Prepričana sem, da tega večera še dolgo ne bomo pozabili. En teden po očetovski proslavi se je na hribčku vršil redni ples. Posvečen je bil vsem očkom in se je zato imenoval "OČETOVSKI VEČER". Naši najmlajši so tudi tokrat pokazali koliko jim očetje pomenijo ko so zanj odigrali nekaj kulturnih točk. Nato se je ples s kvartetom Drava nadaljeval kot običajno. ili® se posvetujte z LAWSON MOTOR BODY REPAIRS za kvalitetno popravilo Vašega avtomobila DELAMO ZA RAZNE ZAVAROVALNICE Vprašajte za: DARKO BUTINAR ali: MARIO DELTOSO Popravljamo in barvamo vsa osebna vozila, tovornjake in avtobuse 15 LAWSON CRESCENT, THOMASTOWN, VIC. 3074 TEL. 460 4102 Ure: 8.30 — 6.00 OB Y A R R I SLOVENSKA LIKOVNA UMETNOST V VIKTORIJI Pod tem imenom bodo naši rojaki, ki se ukvarjajo s slikarstvom razstavljali svoja dela v naši dvorani v Elthamu na soboto in nedeljo 22.—23. oktobra 1977. Več kot sto slik bo na ogled in tudi na prodaj in preko deset naših domačih umetnikov se bo predstavilo javnosti s svojimi deli. Ko je pred par meseci uredniški odbor "Vestnika" prišel na zamisel take razstave ni pričakoval tako lepo število razstavljal-cev. Močan odziv pa nam je dal le še novo vzpodbudo in voljo, da pripravimo razstavo na čim bolj dostojni višini ter dodamo tako ugled razstaviteljem pa tudi celi naši etnični skupini v Viktoriji. Saj za maloštevilno narodnostno skupino kot je naša, ničesar ne bo prineslo lepše in bolj poznano ime kot pa delo in uspeh na kulturnem in posejbno takem umetniškem polju, ki ne pozna meja, katere ustvarja jezikovna različnost. To polje pa je predvsem likovna in glasbena umetnost. Naši razstavljalci prihajajo z vseh kotov Slovenije; nekateri so že tudi tukaj rojeni in so celo svoje življenje preživeli izven stare domovine a jih še vedno veže zavest pripadnosti k skupnemu poreklu, pa tudi ljubezen do slikarskega ustvarjanja. Ko si bomo ogledovali razstavo, bomo naravno ugotovili, da je kakovost del raz- lična. Toda to ne sme motiti niti nas gledalce, niti razstavljalce. Možnosti, čas, talent in šolanje vsakogar so različni. Ne samo to, tudi okus vsakogar od nas je drugačen. Važno je le to, da cenimo delo, napor in ljubezen, ki so bili vloženi v prav vsako od razstavljenih slik. Upajmo, da se bodo razstavljalci učili eden od drugega, da si bodo pomagali z nasvetom in skušnjami ter tako dobili še več volje za nadalnje delo. Pričakujemo, da si bo naša slovenska publika v Melbournu ogladala to edinstveno razstavo v čimvečjem številu, saj bo tudi imela redko priliko, da si nabavi slike naših domačih umetnikov in naših domačih motivov za okras svojih domov. Uverjeni smo, da bo ta razstava napravila tak vtis da jo bomo hoteli ponoviti naslednje leto in, da bo postala tradicionalni letni dogodek našega društva, ter vseh Slovencev v Melbournu. POROČILA S.B.Z., VIC. Prvo tekmovanje nove sezone za leto 1977-78 je bilo v Geelongu 28. avgusta. Rezultati so sledeči: ŽENSKA ČETVORKA: 1. S.D. Planica 2. S.D.M. 3. S.D. Geelong 4. P.S.K. Jadran MOŠKE EKIPE — ČETVORKA: 1. P.S.K. Jadrau 2. S.D. Geelong 3. S.D.M. 4. S.D. Planica MOŠKI TROJKA: 1. S.D. Planica 2. S.D. Geelong 3. P.S.K. Jadran 4. S.D.M. Naslednje zvezno tekmovanje se je vršilo v nedeljo 25 septembra 1977 na našem hribčku S.D.M. ZDRAVILA PROTI RAKU Na Kongresu medicincev ANZAAS je Dr. J. Celebath, iz Viktorije podal izjavo, da imamo kemično terapijo že tako dognano, da lahko z zanesljivostjo trdimo, da uspešno zdravimo nekatere vrste raka, kot so: reproduktivni rak, otroške rakaste tumorje ter nekatere izmed vrst leukemije (krvni rak). Taisti zdravnik je še dodal, da nekatere vrste prsnega raka pri ženskah že uspešno reagirajo na postopek terapije s kemičnimi zdravili. Vendar, Dr. J. Celebath dodaja, da je vzeto v celosti, od vseh rakastih obolenj uspeh zdrav ljenja še vedno zelo odvisen, če s«? oboleli pravočasno prijavi na pregled. "VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI. Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne Uredniško-upravni odbor: Jana Gajšek, Darko Hribernik, Karel Kodrič, Danica Petrič, Werner Renišnik Rokopisov ne vračamo Letno predplačilo $4.00 Cena številki 30c Vsi bogovi so bili nesmrtni. -S. J. LEC STE PORAVNALI ČLANARINO? "VESTNIK", Glasilo Slovenskih Društev Avstralije, prireja v okrilju Slovenskega Društva Melbourne razstavo slikarskih del članov slovenske skupnosti v Viktoriji pod naslovom SLOVENSKA LIKOVNA UMETNOST i Viktoriji v dvorani Slovenskega Kulturno-Razvedrilnega Središča, Ingrams Road, Research-Eltham. ■ RAZSTAVLJAJO: Janez Albrecht, Romana Favier-Zorzut, Dragica Gelt, M. Kamien-Pozvek, Jožef Koder, Erika Martinis, Jane Nemec, Relja Plavšak, John Poljanšek, Lilijana Tomažič. ■ PREKO 150 RAZSTAVLJENIH DEL BO BREZPLAČNO NA OGLED: v soboto, 22. oktobra 1977, od 4 h. — 8 h. popoldne v nedeljo, 23. oktobra 1977, od 12 h. — 6 h. zvečer. Vsi vabljeni ! — Pripeljite prijatelje in znance ! Večina razstavljenih slik bo na prodaj. SLOVENSCINA V SOLE NEW SOUTH WALESA Slovenci v Sydneyu so priseli z akcijo, da se Slovenščina uvede kot redni predmet v srednjih šolah. V ta namen so ustanovili poseben šolski odbor, katerega predsednik je g. Tomaž Molina, predavatelj gospodarskih ved na Univerzi v Sydneyu. G. Molina, ki je doštudiral v Ljubljani in potem živel nekaj let med Slovenci v Torontu in Clevelandu, predno je pred desetimi leti prispel v Avstralijo. V svojem razgovoru z g. Jožetom Čuješom je na slovenski radijski uri v Sydneyu takole podal svoje misli o uvedbi Slovenščine v javne srednje šole: VPRAŠANJE: Da je večina rojakov slovensko zavedna, o tem imamo dovolj vsakdanjih dokazov in upamo, da bo to potrdilo tudi zanimanje za pouk slovenščine. Ali bi lahko povedali kako naj bi prišlo do uvedbe pouka slovenščine v tukajšnje srednje šole? MOŽINA: Kot je nekaterim izmed vas že znano je Minister za Šolstvo za N.S.W., g. Eric Bedford pred nedavnim objavil vrsto jezikov novo-naseljencev, ki jih bodo začeli poučevati z novim šolskim letom. Slovenščine med temi jeziki še ni bilo. VPRAŠANJE:: Če se prav spomnim je minister istočasno izjavil, da bo dana enaka možnost tudi drugim jezikom, če bodo starši in otroci to želeli? MOŽINA: No, in ravno zaradi te dodatne izjave ministra smo ustanovili Slovenski šolski Odbor, ki bo s sodelovanjem staršev in otrok vložil prošnjo na "Education Department", da med poučevanje tujih jezikov vključi z novim šolskim letom tudi SLOVENŠČINO. VPRAŠANJE: To se vse lepo sliši. Toda odkod učni načrt, odkod knjige in predvsem odkod učitelji? MOŽINA: Na kratko: učni načrt in knjige bodo isti kot so že v uporabi v Viktoriji. Naj omenim ob tej priliki, da poučujejo slovenščino v Mel- bournu že več časa; redno ga obiskuje 120 slovenskih srednjošolcev. Kar zadeva učitelje jih imamo med Slovenci v Sydneyu dovolj. Nekateri med njimi so dobili svoje diplome v Sloveniji, mnogi mlajši pa so končali učiteljišče v Avstraliji. VPRAŠANJE: Kakšen pomen naj bi pravzaprav imelo učenje slovenščine za naše srednješolce? MOŽINA: Prvo in najbolj važno je, da se slovenska mladina izpopolni v znanju materinščine, kar bo brezdvomno dvignilo njen ponos in jo s tem napravilo boljše člane tako slovenske kot tudi avstralske skupnosti. Drugo pa bo slovenščina ocenjena kot šolski predmet in bo del matu-ritetnega spričevala, oziroma po angleško "Higher School Certificate". VPRAŠANJE: Če vas prav razumem se našim otrokom v bodoče ne bo treba učiti francoščine ali nemščine? MOŽINA: Seveda ne, če bodo namesto teh jezikov izbrali slovenščino. VPRAŠANJE: Pred koncem najinega razgovora, g. Možina, bi vas rad vprašal samo še eno vprašanje, ker upam, da se bova še večkrat sešla na radiju in pogovarjala o delu Slovenskega Šolskega Odbora. Za danes bi rad vedel kaj mislite kakšen bo odziv Slovencev v zvezi z dejavnostjo vašega Odbora? MOŽINA: Mogoče bo zadostavalo če vam povem, da je Slovenski Šolski Odbor sestavljen iz predstavnikov vseh naših društev, verskega središča, že obstoječih slovenskih dopolnilnih šol, kakor tudi nekaterih posameznikov, ki se že vrsto let trudijo za ohranitev in izboljšanje slovenskega življa na avstralskih tleh. NAPOVEDOVALEC: Ta odgovor bo gotovo zadostoval. Če smo se ob slovenskih šolah združili vsi Slovenci, ni razloga, da ne bi uspeli. Lepa hvala za vaš razgovor in kmalu zopet nasvidenje. (Nadaljevanje iz 2. strani) SLOVENSKI ŠOLSKI ODBOR ZA N.S.W. Za ta namen smo se v ponedeljek, 8. avgusta t.l. zbrali rojaki v prostorih slovenske dopolnilne šole v Merrylandsii in ustanovili SLOVENSKI ŠOLSKI ODBOR ZA N.S.W., katerega namen je: — zbirati imena naših učencev in srednješolcev, — posredovati pri ministrstvu za šolstvo v N.S.W., — pripraviti učne pripomočke in ostala sredstva, ter — povezavati delo med posameznimi šolami. Odbor sestavljajo: g. Tomaž MOŽINA, predsednik; g. Alfred BREŽNIK, tajnik; g. Virgilij FERFOLJA, blagajnik; gdč. Majda MAURIČ, "liaison officer"; g. Vinko OVIJAČ, predstavnik Slovenskega Društva Sydney; gospa Marija VERKO, predstavnica "Triglav Community Centre"; p. Valerijan JENKO, predstavnik Slovenskega Verskega Središča, Merrylands; s. Mirjam HORVAT, predstavnica slovenske dopolnilne šole, Merrylands; gospa Manza LIČAN, predstavnica slovenske dopolnilne šole "Triglav". Vas starše ob tej priliki vljudno pozivamo, da čim preje prijavite svoje otroke k učenju slovenščine! Za prijavnice in ostala navodila se prosimo obrnite na Slovensko Versko Središče v Merrylandsu, na Triglav Community Centre, na Slovensko Društvo Sydney, ali pa naravnost na: Tajništvo, Slovenski Šolski Odbor za N.S.W., P.O. Box 188, Coogee, N.S.W., 2034 Predsednik: T. MOŽINA Tajnik: F. BREŽNIK Drobtinice iz Sydneya £ 18. septembra je praznoval 21. rojstni dan, mladi blagajnik Slovenskega društva Sydney, Karlo Ovijač, ki se je v preteklem letu izkazal za marljivega in vestnega delavca za našo slovensko skupnost. Ob priliki njegove "polnoletnosti" naj se mu na tem mestu zahvalim za vso požrtvovalnost in trud pri del uza Društvo, ter mu zaželim veliko uspeha pri študiju, kakor tudi v osebnem življenju. Srečno, Kar-1j! £ 3. septembra pa je praznovala 20. rojstni dan njegova zaročenka, Milena Bu-Iovec. Mladi par napoveduje skorajšnjo poroko, pa jima ob tej priliki zaželimo ne samo sreče za rojstni dan, pač pa tudi vso srečo na novi življenski poti. Upajmo, da bosta tudi kot mlad zakonski par rada priskočila na pomoč pri društvenemu delu! ^ 4. septembra, na očetovski dan je mladinski ansambel "Mavrica" praznoval svoj 4. rojstni dan. Na torti so upihnili štiri svečke, ki zanje pomenijo štiri leta skupnega nastopanja, štiri leta trdega dela, pa tudi štiri leta v katerih so nanizali nekaj lepih uspehov, ter poželi lepa priznanja. Upamo, dragi Martin, da boš svoje fante uspešno vodil še naprej, da boste vedno tako složni in "fletni". Če bi vas ne bilo bi nam v Sydneyu nekaj močno manjkalo, zato le pazi, da se ne razidete! V imenu odbora SDS vam k 4. obletnici iskreno čestitamo, ter upamo, da bomo uspešno sodelovali tudi v bodoče! 0 10. septembra sta se poročili sestri Kristina in Aviea Aster-Štater. Čeravno sta poročili ena Avstralca in druga Ho-l;mdca je bila poroka tipično slovenska. Obema mladima Slovenkama, ki sta rojeni v Sydneyu, a odlično govorita in pišeta slovensko želimo na novi življenski poti obilo sreče in medsebojnega razumevanja, ter ljubezni. Upamo, da bosta izpolnili dano obljubo očetu, ter naučili svoje može slovensko, ter ju tudi pripeljali v naš dom v Hosley Park. Na 3. mladinskem koncertu v Canberri, je med pevci solisti ponovo zmagala naša mlada Sydneyska pevka Irena Kužnik. Seveda smo Sydney ski Slovenci navijali zate, a ne vem če so ti naše fige, ki smo jih tiščali zate kaj pripomogle k uspehu . . . Čestitamo! Q V bolnišnici se v teh dneh nahaja naša odbornica gospa Olga Lah, ki je zaradi zvišanega krvnega pritiska odšla predčasno "kupit bratca" za malo Karmen. Upamo, draga Olga, da bo navkljub težki nosečnosti porod srečno potekal in da bomo kmalu prišli na obisk k srečni mamici in zdravemu dojenčku. In če bo Marko, bomo še toliko bolj zadovoljni!!! 0 V prvih dneh septembra je praznoval 34. rojstni dan gospod Anton Kustec. Odbor SDS se mu na tem mestu) ob priliki njegovega osebnega praznika iskreno zahvaljuje za nesebično poinoč, kakor tudi njegovi ženi Ivici, ter mu želi še veliko srečnih let! TISKARNA PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela. NOVICE IZ SYDNEYÄ ODPRTO PISMO UČITELJICI, GDČ. MAJDI MAURIČ Spoštovana učiteljica, Lepo je slišati slovensko besedo po radiu v Avstraliji, še lepše pa če je beseda iz ust Avstralke slovenskih staršev, kakor je Vaša. Naj se Vam najprej zahvalim v imenu vseh starejših Slovencev, ki so brez izjeme šli skozi suhe čase prvih let v Avstraliji. Kdo bi bil tedaj mislil, da bo slovenska beseda zdržala pod ledino poplavajoče angleščine, in prodrla v nekaj letih v novo pomlad pod drugim podnebjem, v novi, spremenjeni dobi, ko je postalo pašno, da smo vsi narodi enakopravni na tem majhnem planetu — odkar vidimo, kako odvisen jc narod od naroda. Naš materin jezik, ki smo ga prinesli s seboj še v povojih deželnih narečij, tu pa tam še onesnaženega od italijanščine ali nemščine, je spet zaživel, najprej v revnih mesečnikih, preprostih igrah na odru, in zdaj, kakor da se je nenadoma odprl cvet, po valovih radia! Kdor vidi vrednost kulture, ki jo vsak narod posebej goji, in idealizma, ki edini pohodi vse predsodke, vso ozkosrčnost in ošabnost velikih narodov, tako da tudi majhni narodi kot je naš lakho izberejo iz svojega vrta najlepši cvet svojih posebnosti in ga predložijo za oceno mednarodni razstavi človeške sposobnosti, ta lahko tudi oceni korak ki ga naredimo ko pripravimo prvo slovensko radijsko oddajo v Avstraliji. Še bolj pa se prepričamo da smo v novi dobi Avstralske zgodovine ko dobimo možnost vpeljati slovenski jezik v Avstralske šole! Vam, ki ste med prvimi izmed nove generacije avstralskih Slovencev stopila na oder novega časa gre podpora nas vseh, ki nam morda moči že pešajo, duh pa zaživi v novi mladosti. Upam da nisem edini optimist izpod dima Sydneyskih izpušnih cevi, ki si pričakuje še mnogo let lepe bodočnosti za človeštvo, v času ko bo vsak narod nosil s seboj okoli sveta najlepše bisere svoje kulture, podvržen, seveda, novemu redu mednarodne povezanosti in v skladu z vele-nartom Onega, Kateremu vsi narodi lahko zaupajo. Lepo Vas pozdravljam. IVAN KOBAL SKRITI TALENTI V Sydneyu premoremo kar nekaj literarnih talentov. V eni lanski številk Vestnika smo vam predstavili pisatelja Ivana Koba-la, danes pa naj vam predstavimo pesnika, gos. Stanka Aster Stater. Nekaj njegovih pesmi smo že slišali preko radia 2EA. Povečini piše sonete; domoljubne, ljubezenske, prigodne, kakor mu pač narekuje srce. Pesmi so globoko doživete, nekatere celo preveč osebne, da se ti zdi, kot da bereš dnevnik v verzih. Njegova najdaljša pesnitev z naslovom "Moj Trst in moj dom" še ni dokončana, a bo prava "jara kača" spominov in doživetij iz preteklosti. Upajmo, da bo gospod Aster Stater kdaj izdal pesniško zbirko, ter obogatil naše knjižne police! Danes objavljamo dve njegovi pesmi: sonet Slovenski mili glaski", ki ga je posvetil napovedovalcem slovenskih radiskih oddaj na radiu 2EA, ter sonet z naslovom "Moj oče". TRI OTROKOVE ŽELJE Moj oče ima na roki žulje tri. Moje srce si treh čudes želi; da bi prvi žulj postal cekin, da bi vrt kupil zanj, da moj oče vsak večer hodil bi počivat vanj. Da bi drugi žulj postal cvetlica, da bi v vrtu nam cvetala, da začudil bi se oče, kadar bi se vrnil z dela. Da bi TRETJI žul postal nasmeh da bi ga očetu dal. Rad bi videl vsaj enkrat, da bi oče se smejal. MOJ OČE Zaspal si mirno v Bogu, dragi oče; kot živel si, tako si nam umrl. Srce veselo, vedno upajoče, Življenja boj, nikdar te ni potrl. Trpel si mnogo, ljubil vedno zvesto, začenjal s križem vsako svoje delo; Življenja pelin si okušal često; dvanajst otrok te ljubih je objelo. Boga in dom si vedno srčno ljubil z.a narod se boril, iskal pravice svobode upa, nikdar nisi zgubil. Le sladko spi, moj ata, do budnice, ko božji glas te slednjič bo prebudil ON, vir miru, življenja in resnice . . . PRAZNIK OČETOV Kak mesec prej smo se pripravljali na očetovski praznik, kajti kako bi bilo počastiti v našem slovenskem domu samo matere za njihov praznik, na očete pa kar pozabiti. Otroci so se kot običajno marljivo učili recitacije, vadili instrumente, ter se učili plesati. 4. septembra so v zlikanih narodnih nošah, kar se da svečano prikorakali na oder da pokažejo kaj znajo. Proslavo je začel predsednik SDS, g. Vinko Ovijač s kratkim nagovorom, ter vabilom očetom, da so vabljeni na brezplačno pivo, kakor so tudi nageijček dobili brezplačno, da je vsakdo že od daleč videl kdo je očka in kdo je sam, oz brez otrok. Zvrstilo se je nekaj ljubkih recitacij, prav vsi, Boris Kobal, Polonca in Tomaž Borec s svojim očkom Darkom, Brigita Bulovec in Ivanka; vsi so se odrezali. Nastopil pa je tudi starejši očka sam, pesnik Stanko Aster Staret, ki ga v današnji številki Vestnika predstavljamo in ki se je v kratkem nagovoru spomnil vseh pokojnih očetov, ter jim tudi prebral svojo pesem. Med glasbeniki, ki so pokazali kako znajo igrati na svoje instrumente, pa so nastopili vsi trije Nurzdorferjevi otroci, ki so prav ljubko v triju, duetu in solo zaigrali na violine nekaj pesmi. Duet Nevi in Boris Muha nas je razveselil s harmoniko, in kitaro, zmagovalka letošnjega mladinskega koncerta Irena Kuznik pa je ob spremljavi Martinove harmonike zapela pesem Ljubljanski zvon, sama brez spremljave pa še pesem "Siroti". Njeni sestrici pa sta v duetu zapeli pesem Očkov praznik. Med tem, ko so otroci nastopali, je folklorna skupina gospe Košorok v narodnih nošah sklenila lep venec okrog odra, da je bil pogled nanje res ljubek. Nastopili so kot predzadnji in so jih res že pete srebele. Ko je Nevi Muha napela meh svoje harmonike so poskakali s stolov in se razvrstili v kolo, da je bilo res veselje pogledati to otroško rajanje. Koliko truda in dobre volje je bilo s strani gospe Košorok vloženega v to otroško rajanje, pa koliko požrtvovanosti s strani staršev, da so otroke nedeljo za nedeljo vozili na vaje. Kaj naj vam rečemo, kot veliki hvala za požrtvovalnost in trenutek užitka, ki smo ga bili deležni, ko smo videli vaš ples, vaše veselo kolo mladosti, prijateljstva in kak lep pridevnik naj bi človek še izbral, da bi dovolj povdaril pomenbnost in veli- častnost te skupinice otrok, ki stori za našo kulturno skupnost več kot samo — da jih vidimo plesati 5 minut. Da, storijo več! Pričarajo nam preteklost, ko naši ljudje niso poznali ne beat glasbe in ne roken-rola, pač pa so se lepo prijeli za roke in skupno zaplesali. Kje je že to, boste rekli, da in res, kje je že vse to, a če bi skupinice kot je le ta ki jo vodi gospa Košorok ne držale tradicije naših ljudskih plesov, bi se pozabilo marsikaj. A tradicijo je treba negovati kot je treba negovati našo materino besedo. Upam, da bodo plesalci vztrajali in, da se jim bodo pridružili še novi in da jih bomo še često videvali na naših proslavah. Med programom je gdč. Irena Kužnik po krajšem nagovoru vodje programa Danice Petrič izročila šopek cvetja predsedniku društva g. Vinku Ovijač, kot očetu štirih otrok in kot enemu najmarljivejših delavcev na našem slovenskem hribu. Naš "Ata" je malo presenečen prišel na oder, z njega pa odhajal vesel, ne zaradi skromnega šopka, pač pa predvsem zato, da smo se ga spomnili. In prav je da smo se ga! Kot zadnji pa je nastopil "očka Jaka", ki je prišel na oder, če verjamete ali ne, na treh nogah. Čudo božje, pa kako se je revež držal resno. Glasba je igrala, očka Jaka pa je plesal, da s tremi nogami je plesal in poskakoval, da so tudi vsi radovedni gledalci poskakali s stolov, ter ga v velikem loku obkrožili ter se mu res iz srca nasmejali in tudi hvaležno zaploskali. Tako smo z veselim skečem, zaključili program. Očka Jaka je odlično naštudiral, presenečenje za očete — vesela gospa Sta-riha, ki se tudi v privatnem življenju rada šali in smeje. Otroci so jo tako navdušeno ogledovali in se dolgo spraševali kam je šel mož s tremi nogami. Pa tudi odrasli zlepa, ne bomo pozabili njene šaljive točke Naj se gospe Stariha na tem mestu zahvalim za trenutke smeha in dobre volje. In ko smo že tako veselo končali program, kje si Martin s svojimi fanti, zaigraj veselo, da očetje tudi zaplešejo in se po-vesele. Da, in treba jih je bilo malce "zmi-gati" saj so sedeli v dvorani kot sardine zloženi. Zmanjkalo je namreč stolov in miz, dvorana je po dolgem času zaradi tako velikega obiska bila premajhna, pa saj smo rekli: DOBRODOŠLI in bili ste nam dobrodošli, ter upamo, da ste bili zadovoljni s programom, pa tudi s postrežbo, saj smo se potrudili kar se je le najbolj dalo, da vam iz srca ustrežemo! Pri taki "masi" ljudi pa, če smo zagrešili kako napako, prosimo oprostite nam! In kaj naj rečem na koncu. Hvala za vaš obisk v upanju da vam je bilo lepo v Horslej Parku, ter da boste še radi prišli, saj je dom vaš in praznik je lepši, če se ga proslalja v domači družbi. Najlepši dokaz za to je očetovski dan: Za pozorno poslušanje programa se vam zahvaljuje: Danica Petrič z otroci in mladino. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA ■ M SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, V1C., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah: Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755 ------.------------- - - - ...................... ■ ■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■i > m T^ T A TL-TT^^TT-^ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ..............................I # |Jf I f\ IVI I g |_j ...................... ...................... m. m j a. -Li il 1 i I \ j ...................... S.D. "Planica", Springvale, poroča Dne 18. julija so se zbrali člani našega društva in izvolili novi odbor. Letošnje volitve so dokazale, da je že društvo staro pet let. Po številki razumemo, da je to še mladost, če pa pogledamo kot društvo tako, je pa zelo mnogo sprememb — lepo urejenega. To pa gre zasluga odborom, ki so gospodarili in vodili Planico v preteklih letih. Ne moremo še mnogo povedati o novem odboru, saj še dva meseca ni star. Gotovo pa je, da so tu pridne roke članstva, brez katerih bi sami odbori toliko ne zmogli. Če kdo pogleda v arhiv zapisnikov, bi rekel: "Saj je tako majhen odbor!" — pa vendar zmožen velikega dela. Letošnji odbor se je kar za lepo število članov povečal. Pri tem se vidi, da je leto za letom večje zanimanje in veselje v našem društvu. To pa lahko dokažem s številom odbor- Pismo s "Planice" Vsa leta, odkar obstoja S.D. Planica, smo njeni redni obiskovalci. Seveda smo tudi člani, žal je lahko tistemu, kateri stoji samo ob strani. Veseli smo, da lahko tudi kaj primoremo k razvoju Planice. Saj je tako veselo in domače vzdušje, posebno, kadar se zabavamo na kakšnem pikniku ali kakšni proslavi, katere se vrstijo redno po dve ali tri na leto. Tako je bila zadnja očetovska proslava nekaj drugačnega, — popolnejšega. Krasno je gledati naše malčke na odru, kako se z veseljem obračajo in s ponosom pokažejo svoje delo v zahvalo staršem. Prav z zanimanjem sem sledila dva najmlajša dečka, kako sta potiho deklamirala — ponavljala, kar sta po tihem slišala svojo učiteljico. Spomnila sem se generalke, da sta bolj kora jžno, glasno govorila, ker je seveda tudi šepetalka bila glasnejša. — Vse lahko narediš z malčki! Ne mislim nikogar kritizirati, samo občudujem učiteljico, kakšno potrpljenje ima. — Pravi, da je pa tudi vredno! Ne samo otroke na oder; spravila je tudi gospa Lucija Srnec nas odrasle in nas okorajžila, da smo se pokazale na odru. Od začetka smo tavale. Nazadnje smo ji obljubile, da se bomo naučile vsaka svojo vlogo. Ne bom sama hvalila ali kritizirala, to je delo drugih. Hočem reči in čestitati Luciji, kaj vse zmore. Ni nam dala samo vzpodbude in nas učila, ampak je tudi sama stopila z vlogo na oder. Mnogo smeha in zabave smo imele pri vajah samih. Uprizorile in prikazale smo prvič igro smešnico v dveh dejanjih "Oh, pa ta Polona!" Kakor se je opazilo je tudi ljudstvo uživalo, katerega pa ni bilo malo. Pravijo, da smo led prebile. Res je! — Saj ni tako hudo! Prav dobri občutki, kadar dobite zasluženo pohvalo. Zatrdile smo, da se nismo oko-rajžile samo za eno igro. Želimo in vabimo tudi ostale, da se nam pridružijo. G. Srnec nam je obljubila, da nam bo pomagala, ah, da vsega pa ne zmore; torej, rabimo še osebe, ki bi z veseljem stopile na oder. Zagotovim vam, da to je veselje in pritrdili mi boste, ko boste enkrat na odru. Ob koncu bi se rada v imenu vseh igralk in upam, da tudi vseh ostalih, zahvalila G. Srnec za njeno požrtvovalnost. Vsi lepo pozdravljeni! Agica Frančič iz Glenroya 'FATHER OF THE YEAR" NA PLANICI Vsako drugo nedeljo v septembru praznujemo na Planici očetovski dan. Naši malčki, — slovenska šola se vedno pokaže na odru in tako prisrčno pozdravi svoje očete ali matere ter izreče obljubo in čestitke staršem. Kako lepo! To leto so se pa še naše žene oko-rajžile in naredile presenečenje z burko v dveh dejanjih: "Oh, pa ta Polona!" čestitke vam, žene in dekleta! Mladinci S.D. Planice so na dan izvolili svojega starešina: "FATHER OF THE YEAR". Prejšnjemu odbo- ru (namreč tisti dan so imeli mladinci svoje letne volitve) in vsem ostalim, se prisrčno zahvaljujem za častno ime, kakor tudi za prekrasno darilo. Kot "Father of the year" izjavljam, da se bom potrudil, da bom res vreden nositi ime za leto dni! Mladina Planice, ponosni smo na vas in vaše delo. V upanju, da bomo še v naprej skupno in v razumevanju delali, prav lepo pozdravljam novi odbor in mnogo sreče in veselje na Planici vam želi Father of the year, Štefan Srnec NA KRATKO nikov, kateri ne predstavljajo samo številko, ampak izvršujejo dejanja. ODBORNIKI S.D. PLANICE: Matija Cimerman, predsednik; Lojze Kovačič, pod-predsednik; Štefan Srnec, tajnik; Miro Franetič, blagajnik; Pavel Sedmak, športni referent; Darko Erzetič; Janez Rotar, gospodar; Lucija Srnec, kulturni referent; Adam Klančič, kulturni referent; Alojz Jerič; Frank Rozman; Jože Varglien; Albin Gec; Frank Šabec; Jože Bergoč; Stane Lešnjak; Frank Kozel; Mario Gomizel, mlad. predstavnik; Milan Ostrouška. BALINARJI Pridni in športa željni so balinarji, kateri ne zaostajajo za drugimi. Oni pridno trenirajo, nato se meddruštve-no borijo za "Pokale". Omarica za nagrade, katera visi v naši tzv. gostilni je že nabito polna. — Najboljša tolažilna beseda je seveda bila že večkrat izrečena: "Ni važno zmagati, važno je sodelovati!" Tako je! Saj nagrada je samo ENA. Sodelovanje je pa prijetno prijateljsko in kratko-časno. ODBOJKA Kakor mladina, tako odrasli radi odbijajo žogo. Večkrat so se že pomerili med seboj, — seveda, to je le za kratek čas. Nova mreža že tudi čaka pridnih rok, da bo postavljena, nakar bo prijetnejše odbijanje, da ne bo treba žoge loviti po strehah. BILIARD Najmirnejša in najpripravnejša igra za nas starejše se mi zdi, da je bi-liard. Saj pri tem lahko mirno piješ, kadiš in seveda zabavljaš, kar pa je pri igrah z žogo to nemogoče, dokler igra ni končana. Torej tudi pri biliardnih mizah na Planici igralcev ne manjka. Še ženske se včasih razjezijo in podijo žogice na svoja mesta, — to pa seveda, kadar igralci nimajo napovedane kompeticije. IGRALSKA SKUPINA V zadnjem času se je osnovala tudi igralska skupina, katera nam je za očetovski dan prikazala prvo igro na odru. In to, odrezale so še ženske, kar dobro za prvič. Upamo, da to ììi bilo samo enkrat in da se bo skupina povečala. Z željo, da bi se še večkrat takole nasmejali, vam želimo mnogo uspeha! Prepričani smo, da bo postala skupina zelo zaposljena; saj že vsi vemo, kar se na Planici rodi, se dobro ukorenim in hitro raste. Poročevalec HIŠA ZA NAJEM! S. D. Planica oddaja hišo v najem. Družina, ki išče štiri-sobno stanovanje, naj telefonira na tel. štev. 772 6774. Dobila bo vse podrobne informacije. Hiša stoji na zemljišču S. D. Planice. ŽENSKA SEKCIJA Veliko vlogo v S.D. Planica igra ženska sekcija, katera ima tudi svoj zelo močan pododbor. Ustanovile so si matere žensko sekcijo že kar v drugi polovici prvega leta obstoja društva. Ugotovile so, da jim je potreben tzv. "Materinski pododbor", saj so si tudi ustanovili slovensko nedeljsko šolo, katera že deluje 4. leto. Otrokom nudijo čaj in pecivo; za naše pridne delavce posebej in goste Planice pa pripravijo vedno okusne in polne krožnike. — Mnogokrat se sliši izjava: "Kaj bi le mi sami, če nebi naše desne roke — ženske sekcije _ katera nam drži tri ogle pri društvu"? MLADINA Razumljivo je in tudi vsem znano, da imamo na Planici veliko število mladine, in to lepo, brihtno in marljivo mladino, na katero smo zelo ponosni. Vsekakor imajo tudi oni svoj pododbor in zelo, zelo marljivo delajo. V preteklih dveh letih obstoja so si ^organizirali že številne "maratho- ne", mladinske plese in športna _ meddruštvena tekmovanja in kosali se, še s samimi odraslimi člani. Ne moremo skriti, da je naša mladina tudi na kulturnem polju zelo marljiva. Imajo svojo folklorno skupino, katera se je pokazala že na različnih ap-ealih, drugih šolah, pa tudi na odru se radi obrnejo. Naši mladini pač moramo čestitati, saj se zna pravilno obrniti na zemlji, tako v nabesih kot angelčki s Sv! Miklavžem, parkeljni pa tudi imajo svojo nalogo, da pazijo, kam kdo spada. Z velikim veseljem pa se oblečejo v maškare. — Kaj pa ne, saj to je stara slovenska navada. Radi tudi pričakajo "Easter Bunny", kateri jim seveda deh pisane pirhe. Zamisel mladine je bila tudi, da smo se odpravili na snežene gore Mt. Buller, kjer smo se dobro napenali in nasankali. Kakor vemo, mladina vedno kaj išče m išče ter izvede vedno kaj novega. Tako je prvič za letošnji Očetovski dan izbrala "Father of the year" na Planici. Ciani Planice so zares na vseh področjih zelo delavni. — Saj ni čudno! Slovenci smo! Mi pa poznamo pregovor: "Vsako delo je častno!" — in tega se držimo. POSTANITE CLAN "PLANICE" Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343 Lastnika: Jaka in Jim Korošec Svoji k svojim ! OD VSEPOVSOD Pri 85-letih, a življenje teče naprej . . . Maja meseca je praznoval 85-letni-co, a vendar je še vedno politično zelo aktiven Pišem o Titu. Skoraj bi rekel izreden primer. Ko so ga reporterji gledali na moskovskem letališču, pred nedavnim, in ga primerjali h gostitelju Leonidu Brežnjevu, mlajšemu 15 let, so v voditelju stare domovine videli impozantno osebnost, v duhu še vedno mladega voditelja Jugóslavije. V rosnih letih, kakor v poznih letih razlika 15 let mnogo pomeni. Voditelj naše stare domovine je še vedno "mlad", z razliko od sedemdesetletnega L. Brežnjeva, voditelja SZ. Res je, da so se zdravniki pred kakim letom že spogledovali ob njegovem primeru: kritičen primer hrbtenice, ledvic, poleg tega pa je še prestal srčen napad. Vendar življenje gre naprej . . . Tito v Pekingu Pred nedavnim se je v Pekingu mudil Maršal Jugoslavije J. B. Tito. Tjakaj je prispel kot gost na svoji turneji v SZ ter druge dežele, zatem pa še na Kitajskem. Brez dvoma je bil ta obisk državniškega značaja, čeprav o tem tisk ni poročal. Dejstvo pa je, da je Maršal Tito bil prvi tujec, ki je kot gost lahko videl preminulega voditelja Mao Tse-tunga v maosuleumu. K. K. LONDON — časom uprizoril vala 12 življenj, za dogajanja za nega izginotja", gledal kri svojih so se z orožjem žjem, katero bo življenja. Prezident Idi Amin je pred sodno farso, ki je zahte-Pri stvari se zagotovo gre "za časa njegovega začas-Mož je krut! Tokrat bo ožjih sodelavcev — ki da v rokah pregrešili, z oro-njim samim upihnilo luč Šanse Mr. Don Chippa Demokratje v Avstraliji so v zaletu .. . vendar kje, kako in zakaj se ti predstavniki demokracije eksponira-jo, je še vedno uganka. Nič jasnega... Vendar, izgleda, zalet je spontan — razočaranja nad novim tokom mlajših li ber alo v . . . Doslej, Mr. Chipp, vodja novega toka, še ni pokazal na neke oprijemljive smernice svojega gibanja, čeprav je povedal, da računa na pet senator-skih mest v bodočih volitvah za pol Senata. S takim uspehom na volitvah bi naj njegova najnovejša partija držala bilanco moči med dvema rivalo-ma: liberalno in delavsko stranko. Najnovejša partija naj bi nekako prevzela vlogo nekdanje DLP, ki da je z manevriranjem svojih glasov v Senatu vselej uspela, da so bila njena načela upoštevana, sicer bi vladna koalicija propadla. Volilci, ki stoje v sredini, so odločujoči faktor vseh dosedanjih volitev v Avstraliji. In ti volilci so v tem času nekako razočarani nad dvema vodilnima partijami v Avstraliji! Čas beži . . . Če mr. Chipp, nekronani voditelj novega toka demokratov, ne bo kaj kmalu obrazložil svoje politične platforme, bo čas zbežal tudi mimo njega. Volitve za pol Senata se bližajo. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da imajo tudi sredinski volile1 svoja načela: V polovičnih volitvah Senata so vselej naklonjeni razkošju, da volijo za manjše partije, medtem ko ob splošnih volitvah prezrejo svoja načela ter odvrželo svoj glas za to ali za ono veliko partijo. Zelo draga opera Ekonomski kritik Opozicije, Mr. Hayden, je odrkril dokaj nerodno zadevo : Žena prvega ministra, Mr.Fraserja T amie, je s svojo 18-letno hčerko, Angelo, želela obiskati operni program v sydneyski Operi. No, tako so se odločile, da se iz Canberre v Sydney popeljejo z raskošnim letalom, rezerviranim sicer samo za najvišje osebi nosti avstralske vlade. Seveda račun 2.000 dolarjev bomo plačali davkoplačevalci! Poplave uranskih demonstracij Dandanes ni dobro biti bogat — pa čeprav si pripravljen, da od kolača odvščeneš nekaj kosov za "Onega odspodaj". Ljudje so že siti kolačev. Prednost dajejo zabavam. Poleg zmešnjav in nepoučenosti, bi rekel, so te demonstracije edini vzrok demonstriranja. Demonstriramo, ker imamo demokracijo. V naši stari domovini nihče ni demonstriral, ko so odprli rudnik urana. Nihče se ne vpraša, kam ga izvažajo, kako so zaščiteni, da bi ne bil slovenski uran uporabljen v vojne namene. Niti Slovence, niti Hrvate nc moti skorajšnja dograditev atomske elektrane v Brežicah. Zaprmejdun, da se več ne nagibam h demokraciji . . . Zabave tečejo dalje . . . Žonglcrji teh zabav nabijajo na boben, češ: nismo dovolj zaščiteni, da bi naš uran ne bil uporabljen v vojne namene. Velesile imajajo že dovolj atomskega ar-zcnala, da nas lahko zbrišejo s sveta, ne da bi razpravljali o našem uranu. Po radiju (slovenski oddaji) sem slišal mladega slovenskega fizika iz Melbourna, ki nam je povedal, da "mladi" mislijo originalno. Tisk in medija nam povedo, da so protestante skoraj vedno isti. Protestirajo za zabavo, po naročilu, mednje se pa od časa do časa prikrade kak nov —- ker so ga v šoli podučili, da živi v demokratični deželi il da zato lahko pove svoje mnenje — zrelo ali nedozorelo! Tako ostajam tudi sam v popolni zmešnjavi. Ne zaradi uranske zadeve. Ne vem kaj ta družba hoče. Nočemo termoelektrane v Newportu, pravkar obstoječe elektrarne štrajkajo, nočemo še tega in onega, vendar hočemo kolač — saj se tako prileže potem, ko si se pozabaval na ta ali na oni način. Ljudje smo različnih tipov. Nagibam se h temu, da so oni "seksualni" še najpozi-tivnejši, so kreativni (če jim spodleti), vsekakor pa niso razdiralni. K. K. PEKING — V lepih diplomatskih besedah je bilo tu povedano ob priliki obiska ameriškega sekretarja mr. Vance-a, da ZDA teže za popolnoma normalne odnose z kontinentalno Kitajsko, vendar ne na škodo republike na Taiwanu (Formoza). THE HAGUE — Pred časom smo poročali o tragediji v Hagu — o ugrabitvah talcev za politične namene tamkajšnje etnične skupine Maluccancev. Tokrat lahko povemo, da bo sodišče v Hagu sodilo sedmim članom te skupine zaradi ugrabitev ter pridržanje talcev v dveh takratnih dramah. Talci so bili nedolžni otroci. Skoraj vsi talci so bili z ukrepom vladne intervencije rešeni. Vojni desant padalcev, ki so ne samo rešili talce, marveč tudi zajeli ugrabitelje. Ob robu Amerika Nismo si predstavljali, da je Amerika kdajkoli imela kralja, vendar je res . . . Amerika je imela kralja "rock 'n' rolla" E. A. Presley-a. Pravzaprav naj bo ta vest nekoliko pritišana, ker bi se z njo lahko zameril celo lastni ženi, kaj šele mlajšim! Po njegovi naravni ali tragični smrti (še ne vemo) so po vsej deželi in izven nje ^kjerkoli je segel s svojo pesmijo in kjerkoli je bil denar) deževale osmrtnice, solze, komemoracije . . . kot še za nobenim, še tako mogočnim kraljem nobene dežele. Elvis je mrtev, njegova pesem pa še živi — vsedotlej, dokler človek ne bi pogledal globlje v svojo dušo ter spoznal, da je Elvis zares mrtev. Vsaj ob njegovem grobu pomislimo . . . Če bodo razmere še vedno tako rožnate, kot so bile zadnja desetletja, bomo brez dvoma kronali novega kralja, Vsekakor pa se bomo slejkoprej povrnili nazaj k naravi — k toplim človeškim čustvom, brez komercializma in posiljevanja, brez ritmov kruha pijane družne. Nagrada za 22-letno delo v Parlamentu Ker se je Dr. J. Cairns odločil, da izstopi iz Parlamenta ob prihodnjem zasedanju, se postavlja vprašanje, kakšno pokojnino bo prejemal za svoje 22-letno delo. Če bo vse po sreči, bo Dr. Cairns prejemal 18.275 dolarjev pokojnine letno. Seveda s pogojem, če bo taisto parlamentarno zasedanje osvojilo predlog novega povišanja plač parlamentarcem — aktivnim in upokojenim. Če pa bo ostalo vse po starem, sme računati na 15.937 dolarjev letne plače. Ta pokojnina naj bi predstavljala 75% dohodek v primerjavi z aktivnim parlamentarcem, ki ne sedi v vladnem kabinetu. TEŽAVE PRGTESTfRAJOCiH Sovjetski psihiater, Viktor Fain-berg, je ves nemiren v londonskem hotelu! Rad bi, da bi dobil poziv Mednarodnega Kongresa Psihiatrov, kateri zaseda v Honolulu. Fainberg smatra, da je on edina angleško govoreča priča, ki lahko na tem Kongresu spregovori. V. Fainberg je sovjetski desident. Že avgusta 1968 je bil na Rdečem trgu v Moskvi aretiran, ker je protestiral proti sovjetski invaziji Čehoslovaške. Potlej, ker po izpustitvi iz zapora ni prenehal s protesti proti ukrepom sovjetskih oblasti, je bil spoznan za duševnega neuravnovešenca. V bolnišnici za umobolne v SZ je bil podvržen psihični terapiji, nasilno je prejel ničkoliko zdravil in bolečih injekcij dvomljivega značaja. Vse je že izgledalo, da bo V. Fainberg lahko odpotoval na Psihiatrično Konferenco v Honolulu, če bi sovjetska obveščevalna služba ne uporabila ukano ter ga z lažnimi dokumenti in pričevanji Amnesty International organizaciji prikazala kot resničnega bolnika. Navkljub temu, da je v primeru V. Fainberga Sovjetska KGB uspela, pa je Amnesty International jzglasovala na Kongresu v Honolulu resolucijo protesta proti SZ in nekim drugim deželam, ki da uporagljajo psihiatrične bolnišnice v korist svojih političnih namenov. Večina delegatov na konferenci v Honolulu je bila prepričana, da v SZ in nekih drugih državah uporabljajo psihiatrične bolnišnice v namenu kaznovalne politike državljanov, ki se glasno ne strinjajo s političnim sistemom. Primer V. Fainberga še ni bil pozabljen, ko je skozi londonske vire v svet udarila nova vest: Dr. A. Pa-piashvili, sovjetski psihiatrist, je na Zapadu zaprosil političen azil. Kot sovjetski psihiatrist je o stvari lahko spregovoril "s prvih rok", kakor temu pravimo. Povedal je: "Psihiatrija v SZ je sprevržena v mehanizem nasilnega reguliranja človeškega družbenega obnašanja." Taisti doktor je potem nadaljeval: "Psihiatrija se v SZ uporablja v kaznovalne in utiševalne namene, najčešče z bolečimi inekcijami sulfa-zina, kateri sproži daljše, moreče bolečine. Taisti doktor je tudi potrdil, da je sovjetska obveščivalna služba KGB tista, ki diagnozira pacienta ter mu potem predpiše terapijo." Ubežali doktor, A. Papiashvili, je za tem še povedal: prav vodja sovjetske delegacije na konferenci v Honolulu, je zdravnik, ki je največ doprinesel, da se v SZ uporabljajo ti nečloveški postopki nasproti zdravim ljudem v psihiatričnih bolnišnicah. Torej vodja sovjetske delegacije v Honolulu, dr. A. Sneshevsky, se po direktivah svoje vlade in na svojo lastno iniciativo ukvarja z najgršim genocidom časa! Dr. A. Papiashvili pa ni govoril zgolj na splošno: Za tisk je nanizal konkretne primere pacientov, ki da so bili k njemu pripeljani od KGB. Imenično in kronološko je nanizal vsak primer posebaj . . . Ravnati da je moral tako, kot mu je bilo naročeno od KGB, sicer bi kak drug, bolj poslušen zdravnik, prevzel zdravljenje njegovega upornega primera. K.K. PEKING — Državni sekretar ZDA, mr. V. Vance, ter namestnik pekingške vlade, tov. Teng-Hsioa-ping, sta ob poslovilni zakuski, prirejeni na čast ameriškemu visokemu gostu, nazdravila "poti normalizacije kitajsko-ameriških odnosov". V detalje se v tej zdravici nista spuščala, ker so pač bili prisotni tudi zapadni reporterji. Kakorkoli. Izgleda, da problemi, ki stoje med deželama, še niso rešeni, vendar se še vedno razščiščujejo . . . WASHINGTON — Oddelek ameriške vlade za vojaško finančno pomoč tujim deželam je ponovno oddobril 2.8 miljon-ski kredit Izraelu za nabavo vojaške opreme v ZDA. CANBERRA—Znano je, da je pred nedavnim prišlo do zastrupitev z mesom v ZDA. Inkriminirano goveje meso je bilo namreč importirano iz Avstralije. Po večdnevnem preverjanju s strani ameriških prehrambenih organov, so le-ti podali poročilo, da je bilo avstralsko meso iztovor-jeno v predpisanem, zdravstveno zaščitenem stanju, da pa je bilo okuženo z "salmonella" bakterijo potem, ko je bilo raz-tovorjeno v ZDA. NEW YORK — "Samov" sin je duše bolnik — je ugotovila ameriška sodna medicina. D. Berkowitz, star 24 let je v ZDA zagrešil huda dejanja: z revolverjem je končal življenje šestim mladim ljudem, poleg tega pa je še ranil sedem oseb. Vse to ni bilo enkratno dejanje, marveč premišljeni napadi na posamezne mlajše ljudi. Hotel se je nekako maščevati tjavendan na mlade, ker sam ni imel srečne mladosti. Berkowitz izhaja iz (sociološko vzeto) nesrečne družine, in je tako že v rani mladosti v sebi gradil kompleks manjvrednosti. Temu kompleksu je pozneje sledila duševna neuravnovešenost ter dejanja, za katera je prišel za rešeta. MOSKVA — "Še se bomo pogajali . . .", je podal izjavo Leonid Brežnjev Maršalu Jugoslavije, J. Brozu-Titu, na banketu ob priliki sprejema v Moskvi. Vodja sovjetskih komunistov pri tem ni mislil na odnose med Jugoslavijo in SZ, marveč reagiral je na najnovejše odnose med SZ in ZDA, ki, da so nekako v zagati po "Beograjski konferenci". Na tej konferenci so NA KRATKO Američani vstrajali na človečanskih pravicah v SZ, Sovjeti pa so se branili, da bi karkoli popustili, z iluzornimi izjavami, da pripravljajo najmodernejšo Ustavo v tem stoletju. Papir, morda zares, vse prenese! BONN — H. Kappler, notorični vojni zločinec (ali bolje poznan pod imenom "morilec Rimljanov", ker je kot šef nacistične policije v Rimu dal ustreliti 335 Rimljanov — talcev, kot represalijo za partizanski podvig) je na svobodi nekje v Z. Nemčiji. Kot vojni zločinec je prestajal 30-letno ječo v italijanskih zaporih. Zadnja leta je staknil raka, tako da je bil pred kratkim premeščen v italijansko vojno bolnišnico. Odtod na svobodo mu je pomagala, pred nekaj leti z njim poročena žena-doktorica ter alpinistka. Da je rešila tega zločinca je ga. A. Kappler uporabila plezalno vrv ter ga potem skozi vojne straže pretihotapila v večjem kovčku na varno. Žena zločinca ni bila samo plezalka, marveč tudi fizično dovolj močna, da je zločinca lahko odnesla v kovčku na varno. Res je, da je sedaj zločinec zaradi bolezni tehtal mnogo manj kot nekoč; vendar . . . Nič še ni znano, ali bo zaradi tega nastal kakšen večji diplomatski zaplet med Italijo in Z. Nemčijo. WASHINGTON — Nuklearne odpadke pokopljimo v Atlantskem morju — pravijo Američani. Ameriški znanstveniki nas prepričujejo, naj bi nuklearne odpadke "zakopali" v globinah morja v globokih prepadih atlantskega oceana na Vzhodu. Tam-kot nas prepričujejo — lahko leže celih 250 tisoč let, ne da bi bili kakorkoli do-taknjeni. CAPETOWN — Južnoafriški predsednik, J. Vorster, je tu podal izjavo, da je SZ v tem letu eksplodirala že svojo peto atomsko bombo. To bi naj bil nekak odgovor SZ, katera je Južnoafriško Unijo obtožila, da se le-ta pripravlja na eksplozijo svoje lastne atomske bombe. JAKARTA — Indonezijsko deželo Sum-bawa je najprej pretresel potres, kateremu pa so še sledile neurne poplave. Beležijo POT 00 SAMOSTOJNOSTI Tako je bila Avstrija jetnik v železnih kleščah pruskih generalov in italijanskih zahtev. Vedela je: Če sklene mir in stopi na Antantino stran, bo izgubila prav to, kakor če ostane do konca z Nemci: obrnila bi proti sebi prusko vojsko, ki komandira njeno lastno in bi bila zato brez moči; zamenjala bi samo sovražnika: namesto z Nemci proti Antanti, bi se morala boriti z Antanto proti Nemcem v toliko slabšem položaju, ker bi postalo operacijsko vojno področje — Notranja Avstrija in Češka . . . Antanta ni popustila od Londonskega pakta in Avstrija se ni mogla, tudi če bi hotela, ločiti od Nemčije, od katere je bila popolnoma vojaško odvisna. Z vsakim poskusom ločitve bi tvegala — notranjo meščansko vojno . . . Nemški militarizem, madžarsko vztrajanje na dualizmu in Londonski pakt so bili trije vzroki, da ni prišlo do separatnega miru v letu 1917 ko je bil po besedah Czernina še mogoč. Ko pa je jeseni nastopil namesto Bri-anda Clemenceau, "tiger", so Amerikanci napovedali vojno, je bil sprejemljiv mir še manj mogoč: morala bi Avstroogrska plačati Londonski pakt v celoti . . . "umoeglicher Preis" (Czernin) in bi ji mir ne pomagal nič več . . . Tak je bil položaj koncem leta 1917, ki pa je Nemcem zbujal največji optimizem k zmagi : Italijanska fronta je bila pri Kobaridu razbita, ruska je razpadala z nastopom boljševikov, treba je bilo samo še skleniti mir in vojsko prepeljati na Zahod preden pridejo tja ameriške čete . . . Optimistične perspektive, ki so jih Nemci uspeli sugerirati tudi avstrijski politiki. 5. LETO 1918: NEMŠKI MIROVNI DIKTAT V BRESTU LITOVSKEM. WILSONO V APOSTOLAT MIRU Takoj ko so prišli boljševiki na oblast (26. okt. oz. nov. 1917), so začeli izpolnjevati svoj program: "Mir! — Kruh! — Zemlja!" Razbili so carsko vojsko: "Ne bomo se borili za francoske, angleške in amerikanske imperialiste!" Poslali so vojake domov, naj si "vzamejo zemlje od veleposestnikov". Vojska se je razbežala. Boljševiki pa so takoj pozvali "vse bojujoče se narode" — Antanto in Osrednje sile — "naj sklenejo čimprej mir brez prisvajanj in brez kontribucij, na temelju pravičnosti in samoodločbe narodov". Antanta se je odločila nadaljevati vojno s Centralnimi silami. Te pa so imele interes, priti do miru vsaj na eni — vzhodni fronti, da bi mogli nadaljevati boj na zahodni proti Franciji, Angliji in Ameriki. Pristale so na pogajanja, ki so se začela 2. novembra 1917. Toda do miru je prišlo šele 3. marca 1918.. Po dnevniku avstr. mi-zun. Czernina se dasta takoj ugotoviti dve tendenci: Nemci so smatrali Leninovo oblast za kratkotrajno in zato so kakih sto smrtnih žrtev in nekaj več ranjenih. Istočasno so bili potresni sunki skoraj prav tako katastrotfalni na otoku Bali, vendar od tam še ni poročil o človeški in materialni škodi. CANBERRA — Med Federalno in Zapadno Avstralsko vlado je bil sklenjen sporazum, po katerem se prične uresničevati načrt za gradnjo enega izmed največjih gospodarskih projektov v zgodovini Avstralije — 2.5 milijonski (dolarjev) načrt za črpanje naravnega plina iz zemlje. Ta projekt naj bi nekako rešil problem Avstralije v bodočih desetletjih, ko bomo mi in ves Svet prizadeti zaradi pomanjkanja tekočih energetskih goriv. Obenem smo na isti strani dnevnega časopisja zapazili vest, da je mednarodno energetsko potjetje ESSO plačalo avstralski davkariji 24 milijonov dolarjev za pokritje davčne obveze vladi za eno četrtletje samo iz enega premogovnega bazena v Haill Creek v Queenslandu. WASHINGTON — V američki Beli hiši je J. Carter, prezident ZDA, v svojem govoru izjavil, da se zavzema, da bi vsi ameriški merodajni krogi ustavili vsakršno pomoč vse msilam, ki se tako ali drugače bore v državljanski vojni v Severni Irski. Tej izjavi ameriškega prezidenta so sledile različne razlage: Prezident je vrgel vso svojo težo, da se krvoprelitje na otoku konča .. . Carter ima plan, kako bi rešil vprašanje severnega dela otoka . . . Carter se zavzema za investicije na otoku, ki bi naj nekako uravnale ekonomsko razmerje med katiličani-Irci ter koloni protestanti-Britanskega porekla. Takih razlag je bilo seveda več ... , vendar ameriška Bela Hiša je vse te vesti nekaj dni za tem demantirala, češ, da vse to ostaja le pri preziden-tovi želji, da bi krvoprelitje prenehalo. NIČA — Monaška princesa Caroline, stara 20 let, se je odločila, da bo stopila v zakon. V bližnji preteklosti je bila često predmet ugibanj, "če bo kaj" z britanskim prestolonaslednikom Charlesom. Namreč princ Rainer in princeza Grace sta pravkar napovedala, da njuna hčerka Caroline namerava stopiti v zakon z 37- delali hitro, da bi — pospešili mir; boljševiki pa so bili prepričani, da dela čas zanje, ter da bo že med pogajanji nastala revolucija v Nemčiji in Avstriji in z njo — svetovna prekucija. Zato so pogajanja zavlekali. Vodja ruske delegacije Joffee je "naivno" rekel avstrijskemu zun. ministru: "Jaz še vedno upam, da se nam bo posrečilo tudi pri vas razviti revolucija." Kot opisuje Czernin je v Rusiji "tedaj divjal že pravi pokolj buržujcev, zverinsko pobijanje vsega," kar ni proletariat; buržuji pa so tako strahopetni, da se dajo klati kod jagnjeta." Czernin je čutil, "da pomeni boljševizem svetovno nevarnost. Če se nam bo (Nemcem) posrečilo skleniti sprejemljiv mir in bi imeli moč, da v tujih deželah prisilimo razmere v zakonitost, bi bilo najbolje, ne razpravljati s temi ljudmi, temveč udariti na Petersburg in napraviti red." Gotovo, da so boljševiki v načelu odobravali samoodločbo, toda samo narodi naj pridejo prej pod oblast Kom. Partije. Pustili so jo Fincem, pa takoj ustanovili svoje sovjete v Finski. Ti so vstali proti vladi, ki je nastala iz "samoodločbe". Priznali so jo Ukrajincem in Ukrajinci so pri pogajanjih nastopali kot suvereni (Kijevska Rada) toda takoj so ustanovili Ukrajinski sovjet delavcev, kmetov in vojakov, ki so se pridružili ruski delegaciji. Trockij je zahteval za te odposlance, ki predstavljajo samo del njegove ruske delegacije, pravice ukrajinskih zastopnikov . . . Tako se je "samoodločba" pokazala takoj v začetku kot agitacijska fraza za začetni u- letnim Francozom P. Junot, ki pa ni plave krvi. P. Junot je finančni mogotec, ki se ukvarja z zavarovalnicami. NEW YORK — Pedro Gil, star 41 let, je bil pred nedavnim aretiran od ameriške federalne policije, ker da je kot kubanski imigrant-diverzant pripravljal diverzantski desant na Kubo. Ameriška federalna policija je v tej akciji namreč zajela več orožja ter municije, poleg dokumentov, ki da bodo zelo obremenilni tudi za pristaše diverzantske skupine takozvane Brigade 2506, katera se je že enkrat proslavila v takozvani akciji "Bay of Pigs". BUDAPEST — Ameriški evangelist Billy Graham se trenutno mudi v vzhodni Evropi. Naslednji njegov pristanek naj bi bil v Romuniji, zatem pa v SZ. Mar se je led zares že odtajal, ali gre zgolj za reševanje takozvane "detente" — peska v oči. SOVJETSKA OBVEŠČEVALNA AKTIVNOST V ZDA Ameriški senator D. P. Moynyhan je v ameriškemu Senatu predstavil detaljirani predlog, kaj in kako je ravnati, da se prepreči zelo aktivno obveščevalno mrežo SZ v Ameriki. Med drugim, Senator predlaga, naj bi imel Ameriški Prezident pooblastilo, daiz-žene iz dežele vsakogar, osumljenega subverzije proti ZDA, pa čeprav se skriva za plaščem diplomatske imunitete. V obrambi svojega predloga taisti Senator navaja, da Sovjeti (zaradi is-polnjene špijonske tehnologije) sledijo in kontrolirajo vso aktivnost nad milijon tako ali drugače pomembnih Američanov. "Ameriški državljan", nadaljuje Senator, "ni v stanju spregovoriti ne telefonano, ne drugače, ne da bi bil prisluškovan od sovjetskih agentov, če so se le-ti posvetili njegovemu primeru". Ob isti priliki je Senator omenil ter dokazal, "da celo Minister za Agrikulturo ZDA ni izjema, ko se gre za prisluškovanja sovjetskih agentov. por, toda s pomočjo boljševiške stranke, sredstvo za priključitev k prole-tarski državi . . . Boljševiki so zavlačevali mir v upu, da bo prej nastala revolucija v Nemčiji, toda nemški cesar je odkril v Berlinu zaroto, naj ga po ukazu boljševikov ubijejo ter je dal kratko povelje: (336) "Naj Nemci vzhodne dežele zasedejo brez volitev in naj končajo pogajanja!" Nemška vojska je dala boljševikom zadnji rok — do 28. februarja 1918 medtem pa so začeli zasedati ruske kraje in napredovati proti Petrogra-du. I. Steinberg, komisar tedanje rdeče vlade, opisuje v svojem delu "Ko sem bil ljudski komisar" (Madrid 1930) vse prepire v vladi za ta mir, m po kolikih naporih je Lenin dosegel svoj cilj: podpis miru, pa naj bo kakršnikoli, ker po demobilizaciji vojske se ni mogoče boriti. Mir pa je nujno potreben, da se reši sovjetska oblast, la je bila resnično na vagi: Nemška vojska je bila 8 ur pred Petersbur-kom . . . General Hoffman se je nekoč izjavil, da mu je žal, da ni šel naprej v Petersburg, kamor bi lahko prišel brez najmanjšega odpora. Lenin sam je govoril pri sejah vlade — po Steinbergu — da bo oblasti boljševikov v par tednih konec . . . Zato se je odločil: rešiti boljševiški režim in sprejeti sramotni nemški mir, po katerem je Rusija izgubila vse Baltske države, Poljsko, Ukrajino, Belo Rusijo in druge. (Dr. T. DEBELJAK — "Svobodna Slovenija") Folklorna skupina pod vodstvom gospe Košorok je vse navzočne na proslavi SDS v Horsley Parku navdušila! ELLICOT PODAL ODSTAVKO Mr. Ellicott (Federal Attorney Cenerai), notranji minister federalne vlade, je prve dni septembra podal odstavko, ker je smatral, da se vladni kabinet ni obnašal pravilno, v zadevi privatne tožbe sidneyskega odvetnika, kateri je tožil gg. Whitlama, J. Connora ter J. Cairnsa zaradi takozvane "Loan affair" — namena, da bi najeli protizakonito "pctrol-dolarsko posojilo". Znano je, da bi sydneyski odv etnik v svoji tožbi pred sodiščem uspel, da pa je federalni m^iisterski kabinet navkljub temu, proti volji mr. Kllicotta, stvar nekako "zatus'äl" — še več, denarne stroške je pre\zel na svoja ramena, na račun nas davkoplačevalcev. Z odstopit\ijo mr. Kllicotta se je pokazal«, da je mož, "mož principa". Takoj po odstopitvi notranjega ministra, je Fraserjev kabinet imenoval novega Attorney CeneraL-a, liberala iz Z. Avstralije mr. P. Duracka. FORD JE VEDEL . . . Bivši prezident ZDA, Gerald Ford, je bil poučen o tem, kdo je ubil bivšega pre-zidenta ZDA. kennedy-a, ter kdo je stal za tem atentatom. To trditev je znova potrdil holandski novinar W. Oltmans. Taisti holandski novinar se zopet navdušuje, da hi vso stvar skraja obrazložil novemu pre/identu ZDA, J. Carterju. Po izvajanju mr. Oltmana je bil L. Har-ve\ Oswald nič drugega kot grešen kozel, zalo da je bil tudi ubit, predčasno, predno se je pred javnostjo lahko branil. Oltman pravi, da ni začuden, če Warren Commission ni osvetlila v pravi luči dogodkov z z\ezi z atentatom na Kennedya, ker so v tej komisiji sedeli ljudje, v katere odtlej dvomi. Med drugimi je v tej komisiji sedel ludi G. Ford, bivši prezident ZDA. Kot sem že pred časom zapisal: "Afera Kennedy" je v Ameriki "tabu" — Prikimaj ugotovitvi Warren Cimmission, sicer . . . Mr. Oltmans, dvomim, da boš v današnjem svetu prišel daleč s poštenjem! Nevi in Boris Muha sta v duetu zaigrala očkom nekaj poskočnih pesmi Strahovito nevarne zveri so divji puški. A našim lovcem koražje ne manjka; kar poglejte fotografijo, saj se jim korajža bere kar v očeh pa tudi steklenica na avtomobilu ni kar za hec. RIVERINA HOČE SPREGOVORITI Prav preko "meje" so se podali junaški lovci S.D.M., ter privekli domov (seveda z majhno zamudo) dva divja pujska. (Bi jih še več, pa jim je zmanjkalo municije! _ Vprašanje je le katere municijc — svinčene ali tekoče?) voljni so spregovoriti o vsem, kar vedo. Ker je število prič in pričevanj več kot so pričakovali, bo ta komisija tamkaj cel teden več, kot je bilo predvideno. Zbranim podatkom na tem zasedanju, bo po nekaj mesecih preverjanja, sledila kobna ugotovitev te komisije ter eventuelno sodno preganjanje oseb, ki so bile vmešane v to nemoralno gojenje mamil ter njih razpečevanje naprej na tihotapsko tržišče. Na riverinskem področju, ali bolje v mestecu Griffith, je sedež sodnih raziz-skav takozvane Royal Commission, da se razčisti krivda ljudi, ki so protizakonito gojili mandino marjuano na tem področju. Royal Commission se obenem ukvarja tudi z inkriminiranim dejanjem izginotja človeka, ki je najglasneje vodil kampanjo proti mamilnim nasadom v področju Riverine. Nepričakovano so v tem primeru ljudje voljni v sodelovanju z Royal Commission, Darko Borec s sinkom Tomažem je kot "ta zaresni" očka odgovarjal na radovedna sinkova vprašanja! Znano je, da smo v Viktoriji završili enoletni poiskus preizkušanj voznikov zaradi morebitnega prekoračenja alkohola v krvi, medtem ko šofirajo. Rezultat vseh teh "testiranj na slepo" za morebitno pre- koračitev .05 ni nič kaj vzpodbuden. Vsaki 50 šofer je vozil v vinjenem stanju. Kot posledica iskušenj v prvem letu o-pravljenih "testov na slepo" je vlada Viktorije izdala dekret, da se take "teste" podaljša še za dobo enega leta.