I Liat a* korlatl iUUv akaga ItiMltiv«. D«lkv ol m oprtviitnl do producirtl*.
Thia pap«r »• dovotod to ihe interest» of tho working oUm. Worker* ara aniltlad to all what thav produco.
E.ur.aa. ••WMia-oUM Mll«r, Uwl I, MOT, al ih. poat ««ffto. |H!,i, iflM v 11 fir Pkir... III »t Oktavo IU ano«r lb* iitUUM|Nii«IHiNl Iva, im. UlllCI. 4UU« V. 41. §«., WRICI(I, III.
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE
ki ao nahaja polog va-ioga naslova, prilopljo-nogo »podat ali .....
na ovitku. Ako (463) )o Slovtlka . . ladal vam a prihodnja Stavi Iko natega liata potato naročnina. Proot-mo, ponovita Ja takol.
STEV. (NO.) 462.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVE2E.
CHICAGO, ILL., DNE 18. JULIJA, (JULY) 1916.
LETO (VOL.) XI.
Načrt platforme socialistične stranke v Ameriki za volilno kampanjo 1916.
Kakor jo našim čitateljem znano, je stranka s splošnim glasovanjem sklenila, da se letos zaradi prihranitve stroškov opusti strankina konvencija; Nacionalni eksekutivi pa je bilo naročeno, da izdels platformo, o kateri odloči članstvo s splošnim glasovanjem.
Stara iu nova eksekutiva sta s sodelovanjem predsedniškega ju podpredsedniškega kandidata skupno izdelali načrt platforme, ki bo v kratkem vsem organizacijam razposlan za glasovanje. Da se to slovenskim članom olajša, objavljamo v naslednjem prevod plat forme in priporočamo čita-teljem, zlasti pa funkcionarjem klubov, naj ga shranijo, da ga bodo imeli pri roki, ako se bo v organizaciji razpravljalo iu glasovalo.
Omenjamo, da je to predlog večine, namreč \seh članov stare in sedanje ekaekutivc ter predsedniškega in podpredsedniškega kandidata. Za drugo točko uvoda, ki se v prevodu pričenja z besedami "Velika vojna" in konča z besedami "z industrijalno demokracijo," je sodrug I^e Sueur podal drugo stilizacijo kot predlog manjšine. Prihodnjič objavimo tudi to alternativo. Vse ostale točke hi ostale tudi po Le Sueurovcm predlogu neizpreineujeue.
Predlog večine*
se glasi:
Sredi največje krize in najbolj krvavega boja vse zgodovine izraža Socialistična stranka v Ameriki vnovič, da trdno vztraja na načelih mednarodnega bratstva, svetovnega miru in industrija Inc demokracije.
Velika vojna, ki je potopila toliko civilizacije in uničila življenje miljonov, je eden naravnih rezultatov kapitalističnega produktivnega sistema. Bivši veno-je bilo hrepenenje tekmujočih kapitalističnih skupin raznih narodov, da se polaste in dobe pod kontrolo prilike za dobičkanosne tuje investicije in kupčije, kar je povzročilo vojno; in isto hrepenenje goni sedanji organizirani na-I»or, ki hoče tej deželi naložiti ugonabljajoče breme militarizma. Vojna za trge ue preučim in mednarodni mir se ne zavaruje, dokler se ne nadomesti kapitalistični produktivni sistem z industrijalno demokracijo.
Kakor so odurne strahote obsežnih bojišč starega sveta, jih vendar presegajo ničvredne posledice kapitalističnega sistema celo v normalnih časih. Namesto da bi bila organizirana v ta namen, da poskrbi vsem članom družbe izobilje živeža, obleke in pristrešja in najvišjo dosegljivo svobodo in kulturo, se industrija v sedanjosti organizira in vodi za korist parasitskega razreda. Vse sile vlade in vse naše industrijalne sposobnosti služijo edinemu namenu, da zagotavljajo razmeroma malemu razredu kapitalističnih vlagateljev največji dobiček, ki se more iztlačiti iz dela venomer naraščujočega razreda, katerega edina last so mišice in možgani, ročna in duševna delovna moč.
Strašne posledice tega sistema sc opažajo povsod. Delavci so potlačeni in oropani večine tega, kar je potrebno za fizično, duševno in moralno blaginjo. Leto za letom uničujejo beda in industrijske nezgode več življenja, kakor vse vojske in mornarice sveta.
Da si ohrani privilegije in moč, je v življen-skein interesu posedujočega razreda, medtem ko je v življenskem interesu delavskega razreda, da se upira zatiranju, da utrdi svoj položaj in da se bojuje za varnost življenja in svobode. Iz tega izvira spor interesov, socialni boj v narodu, ki ne more poznati ne premirja ne kompromisa. Dokler poseduje in kontrolira manjšina gospodarsko življenje naroda, mora biti večina zasužnjena, beda mora obstojati poleg razdražljivc razkošno-sti in boj v narodu mora razsajati.
Socialistična stranka ima namen, da napravi kraj tem razmeram z reorganizacijo narodnega življenja na podlagi socializma. Socializem noče odpraviti privatne lastnine, temveč jo močno razširiti. Mi verujemo, da bi moralo vsako človeško bitje imeti vse reči, ki jih more rabiti za svojo korist, za obogatitev svojega lastnega življenja, ne da bi se povzročila škoda ali nalagalo breme drugemu človeškemu bitju. Socializem priznava privatno last in individualno ravnanje z vsemi rečmi, z orodjem, z gospodarskimi procesi in funkcijami, ki so individualistični po svojem značaju, in zahteva kolektivno lnst, demokratično kontrolo in upravo vseh onih reči, ki so socialne ali ko-lektivistične po svojem značaju.
Mislimo, da ne more ta dežela uživati sreče in prosperitete doma in vzdržavati trajnega miru z'drugimi narodi, dokler monopolizira kapitalistična oligarhija njeno industri jalno bogastvo. V tem kakor v vsakem drugem boju se morajo vse posebne, iz časovnega položaja izhajajoče naloge, naj so domače ali zunanje, podvreči višjemu smotru potrebi take reorganizacije našega na-r od nega življenja, ki vzame zemljo, jame, šume, železnice, delavnice, tovarne, vse za naš fizični obstanek potrebne reči iz krempljev industrijskih iu finančnih korzarjev in jih izroči varno in trajno v roke ljudstva.
Ako bi ljudje lahko svobodno delali, da bi zadostili svojim željam, ne bi moglo biti v tej de-zeli nikdar revščine ali neprostovoljne nezapo ,.|f,h :i. Toda ljudje v tej <1-želi niso svobodni, da bi mogli delati za zadoščenje svojih želja. Ve-
liko industrijalno prebivalstvo more le tedaj de biti, če misli kapitalistični razred, ki poseduje industrije, da I »o lahko z dobičkom prodajal njegove produkte. Potrebe miljonov so podvržene pohlepnosti malega števila. Položaj jc podoben piramidi, ki balaucira na svojem vrhu. Pogoste-inu se piramida prekucne, pa nastane industrijska depresija. Tak polom je bil leta 11107. te bi hili kapitalistični lastniki imeli voljo, da bi se umaknili, hi se bila industrija v enem dnevu lahko oživela. Toda kapitalistični lastniki nimajo nikdar volje, da bi šli s poti. Njih pohlepnost je prvo, potem pridejo potrebe ljudstva, če pridejo sploh ua vrsto. Zato se kupčija izza industrijalne krize I. 1907. ni mogla hitro oživeti. Mr. Taft je hil izvoljen, da bi napravil dobre čase, toda v štirih letih se mu to ni posrečilo. Mr. Wilson jc bil izvoljen, da napravi dobre čase, toda vsi ukrepi, ki jih je zagovarjal, niso imeli najmanjšega vpliva nu industrijo. Kvropska vojna jc prinesla v to deželo ogromna naročila za vojne potrebščine iu je ustvarila doho prosperitete za manjšino. Za »ljudske množice je to le prilika, da more (rilo delati za golo življenje, kar ni prosperiteta, ampak suženstvo. Z ozirom na baharijo sedanje nacionalne administracije, da je njen, sedaj popolnoma uveljavljeni politični program prinesel množicam prosperiteto, opozarjamo ua izjavo zveznega zdravstvenega urada, da je HM) dolarjev najnižji dohodek, ki more obvarovati družino fizičnega propadanja vsled nezadostnih živ-Ijenskih pogojev, da pa več kakor polovica delavskih družin ne zasluži toliko, da dobiva skoraj tretjina manj kakor 500 dolarjev na Jeto, iu da dobiva ena izmed dvanajstih družin manj kakor .'100 dolarjev na leto.
Kapitalistični razred se trudi že mnogo let, da bi obremenil to deželo z večjo vojsko in večjo mornarico. Po večji vojski-hrepeni, du bi držal delavski razred Zediujenih držav v podložnosti. Po večji mornarici koprni, da zavaruje tuje investicije ameriških kapitalistov in da podpre a-meri.ško diplomacijo v njenem .naporu, da pridobi tuje trge za ameriške kapitaliste. Kvropsko vojno, ki je zmanjšala in trajno zmanjšuje oddaljeno možnost evropskega napada na Zedinjene države, vendar izrabljajo kapitalisti iu brezvestni političarji za pretvezo, da širijo strah po deželi, z namenom da bi dosegli velike vojaške institucije. Tako "pripravljanje" dolžimo, da je napačno \ načelu, nepotrebno po svojem značaju in nevar-on zaradi svoje utilitaristične tendence.
Zagovarjamo pa tisti način socialnega pripravljanja, ki se izraža v boljših domovih, v boljših telesih in boljših duhovih, in je enako produkt izobilja, kakor potreba učinkovite obrambe v slučaju vojne.
Socialistična stranka vzdržuje svojo nespremenljivo opozicijo proti vojni.
Ponavljamo izjavo, da je tekmovalni značaj kapitaliz.uui vzrok moderne vojne in da je edino kooperativni značaj socializma sposoben, da konča vojne, s tem da odpravi vzroke. Vendar izjavljamo, da se tudi v sedanjem kapitalističnem redu lahko izvrše ukrepi za zavarovanje miru, iu v ta i,amen zahtevamo:
Ukrepi za varstvo miru.
1.	Da se takoj odpravijo vsi zakoni in vse dovolitve za povečanje vojaških in mornariških sil Zediujenih držav.
2.	Da sc »s 1 vzame predsedniku moč, da more zavesti narod v položaj, iz katerega ni drugega izhoda kakor vojna. Nihče, naj bo njegov uradni položaj kolikorkoli visok, ne sme imeti moči, da odloča vprašanje uiiru ali vojne, za narod, ki šteje sto miljonov. Dati enemu možu tako moč, ni ne demokratično ne varno. Doslej izvršuje predsednik tako moč, ko določa zunanjo politiko naroda ter način in ton diplomatičnega obravnavanja z drugimi narodi. Zatorej zahtevamo, da se izroči moč za določanje zunanje politike in diplomatič-nc razprave kongresu iu da se izvršuje javno, narodu pa pridrži pravica, da vsak čas lahko z referendum naloži kongresu izprememho njegove zunanje politike.
3.	Da ne napovedo ali začno Zedinjene države nobene vojne brez splošnega glasovanja vsega ljudstva, izvzemši namen, da se odbije invazija.
4.	Da sc takoj odpravi Monroe doktrina, ki je tako nevarna, da priznavajo celo njeni zagovorniki, da obsega morda edino vojno nevarnost za nas. Monroe doktrina je imela začetkoma namen zavarovati mir Zediujenih držav. Dasi se jc ta doktrina izpremenila, da je iz zaščite postala grožnja, jo vendar kapitalistični razred zagovarja, ker bi naši veliki kapitalisti radi dosegli, da bi bila južna in centralna Amerika njih privatno rezervirano tržišče. Zagovarjamo ]>ospesevanje socialnega, industrijalnega in političnega pri ja tel jat va z vsemi narodi z.apadne zemeljske polovice, da se tako približamo svetovni zvezi narodov, nasprotujemo pa Monroe doktrini, k< r jemlje iz naših rok mir Amerike in ga izroča varstvu vsakega naroda, ki bi hotel napasti suverenost kateregakoli naroda na zapadli.
5.	Naj se nemudoma prizna neodvisnost Filipinskih otokov, ker zahteva to pravičnost na-I ra.u Filipincem in napram nam samim. Filipin-ci imnjo pravico do avtonomne vlade; mi imamo pravico, da se osvobodimo potrebe stavbe in
vzdrževanja mnogoštevilnih dreadnoughtov za njih obrambo v slučaju vojne.
ti. Vlada Zediujenih držav naj skliče kongres vseh nevtralnih narodov, da posreduje med vojskujočimi se silami in skuša ustanoviti takojšen in trajen mir brez vojnih odškodnin in brez nasilnih teritorialnih aneksij, utemeljen na obvezhi iu prisilni mednarodni pogodbi, ki naj poskrbi za skupno razoroženje na suhem in na morju ter za mednaroden kongres, ki naj ima moč, da izravna vse spore med narodi in ki naj zagotovi svobodo iu enakopravnost vsem zatiranim narodom iu plemenom.
Delavski progTam.
Kot splošna sredstva za okrepčanje delavskega razreda v njegovem boju za dosego svojega končnega cilja, kooperativne človeške družbe, iu za ojaeanje njegove odporne sile proti kapitalističnemu zatiranju priporočamo sledeči program, ki veže nas iu naše izvoljene uradnike.
Politične zahteve.
1.	Neprikrajšana in enaka volilna pravica za moške in ženske.
2.	Takojšnje uveljavljenje takozvanegs "Su-san H. Anthonv ameudiuenta" v konstintuciji Zediujenih držav, da se zagotovi ženskam volilna pravica pod enakimi pogoji kakor moškim.
3.1 veljavljenje innieiative, referenduma, odpoklica in proporČnega zastopstva v narodni in lokalni uprav i.
4. odpravi naj se senat in pravica predsednikovega veta.
f». Predsednik in podpredsednik naj se volita z direktnim glasovanjem naroda.
6.	Odpravi naj se sedanja omejitev ameiidi-ranja ustave, tako da lahko sklepa večina volil-ct v v deželi ustavne izpreniembe.
7.	Skliče naj se konvencija za revizijo ustave Zediujenih držav.
8.	Odpravi naj se moč, katero si je prilastilo najvišje sodišče Zediujenih držav, da nadzoruje ustavnost kongresnega zakonodajstva. Nacionalni zakoni naj s»- odpravljajo le s kongresnim aktom ali pa s splošnim glasovanjem vsega naroda.
9.	Takoj naj se odpravi moč sodišč, da izdajajo ustavljalna povelja.
10.	Vsi sodniki pri sodiščih Zediujenih držav naj se volijo ua kratek rok.
11.	IVavovaistvo naj bo prosto.
12.	V pelje naj se volilna pravica in zastopstvo v kongresu v distriktu Columbia in demokratična oblika munieipalne vlade za lokalne zadeve. I
1.1 Demokratična vlada naj se razširi na vse teritorije Zediujenih držav.
14.	Zaščiti naj sc svoboda tiska, govora in zborovanja.
15.	Povišajo naj se obroki sedanjega dohodninskega di i v K a in korporacijskega davka, razširi naj sc davek na dedščine, stopnjevan po vrednosti imetja in po bližnjem ali oddaljenem sorodstvu; dohodki teh davkov naj se porabijo za socializiranje industrije.
Ki. Pomtiožc naj se sredstva splošne izobrazbe in zlasti strokovne izobrazile. Urad zs izobrazbo naj se izpremeni v vladen oddelek.
17.	Uveljavijo, naj se ttadaljui ukrepi za varstvo zdravstva in ustanovi naj se neodvisen zdravstveni oddelek.
18.	Odpravi naj sc monopolna lastnina patentov in nadomesti-s kolektivno lastnino; iz-najditeljem naj se daje direktna nagrada v obliki premij ali deležev.
Kolektivna lastnina.
1.	Kolektivna lastnina in demokratična uprava železnic, hrzojava in telefona, ekspresne službe, parobrodnih črt in vseh drugih socialnih načinov transprta in prometa ter vseh obsežnih industrij.
2.	Brezodvlačna nabava vseh žitnih elevator-jev, klavnic, trgovskih skladišč in drugih razpe-čivalnih naprav od strani občin, držav ali zvezne vlade, da se reši farmar posredovaloiškega o-diranja in da se znižajo sedanje visoke cene živil.
3.	Razširjanje javne posesti vštevši jame, kamnolome, oljnate vire, sume in vodne sile.
4.	Ohranitev in odpiranje naravnih virov za rabo in korist vsega ljudstva:
a. Z znanstvenim pogozdovanjem in varstvom lesa;
h. Z napajanjem suhe in osuševanjem močvirne zemlje;
c.	Z nabiranjem tekoče vode in izrabljanjem vodnih sil;
d.	S tem, da se ustavi sedanje zapravljivo obdelovanje sveta in izrabljanje jam in oljnatih virov;
e.	Z razvojem cest in vodnih poti.
5.	Kolektivna last sveta, kjerkoli je izvedljivo; kjer jc taka last neizvedljiva, naj se apro-priirn po cenitvi letnega dohodka vsega sveta, pridržavanega za špekulacije in izkoriščanje.
(i. Vso denarno veljavo naj izdaja vlada Zediujenih držav in ta naj bo zakonito plačilo za vse davke iu naklade in za odplačevanje javnih in privatnih dolgov. \ lada naj posoja okrajem iu občinam denar n.i bondc za nominalne obresti, da morejo prevzemati ali ustanavljati javne na-
prave, nakupovati in vzdrževati pota in ceste in javne šole - do 25 odstotkov ustanovljene vrednosti lakih okrajev ali občin. Taki bondi se morajo izplačati v dvajsetih enakih letnih obrokih, in za ta namen od vlade izdana vrednost se mora uničevati postopno, kakor je dolg odplačevan. Vse banke in bančne institucije naj bodo last vlade Zediujenih držav ali posameznih držav.
7. Vlada naj podpira brezposlene z razširjanjem vseh koristnih javnih del. Vse osebe, zaposlene pri takih delih, naj najema neposredno vlada ob delovnikii, ki ne presega osem ur in ob plači, ki ne pade izpod običajne unijske. Vladi naj tudi ustanovi posredovalnice dela; posodi naj državam in občinam breohrestna posojila za izvršitev javnih del, denarno naj podpira brezposelnost ne sklade unij in drugih delavskih orga-lraejj, in stori naj v okvirju svoje oblasti take korake, ki preprečijo razširjanje delavske bede, povzročene od slabega gospodarstva kapitalističnega razreda.
Industrijalne zahteve.
Zaščita človeških virov, zlasti življenja in blaginje delavcev in njih družin:
1.	S skrajšanjem delavnika v razmerju z naraščajočo produktivnostjo strojev;
2.	Z zaščito svobode političnih in gospodarskih organizacij iu njih delovanja; •
3.	Z zagotovitvijo počitka za vsakega delavca, #Tne sme znašati manj kakor poldrug dan na teden;
4.	Z uspešnejšim nadzorstvom delavnic, tovarn in jam ;
5.	S prepovedjo zaposlovanja otrok izpod o-semnajst let;
b. S prepovedjo meddržavnega prometa za produkte otroškega dela in vseh nenadzorovanih tovarn in ja^n.
ZA DOMOVINO.
V jeseni I. 1014. je ruska vlada potrebovala denarja. Zelo nujno ga je potrebovala, kajti brez denarja je vojskovanje nemogoče. Vlada ni tajila svoje potrebe. Z odkritosrčnostjo je dosegUt da je vzcvetela na Ruskem velika požrtvovalnost. V nekaterih slučajih je bila prostovoljna, v drugih je sledila "nežnim migljajem."
Tudi lastniki premogovnikov niso hoteli za-ostati v patriotizmu. Ponudili so vladi cel ntiljon rubljev, z namenom, da pomagajo sveti Rusiji zmagali.
Miljon rubljev je mnogo denarja. Ni se torej, čudit i, da je v ruskem časopisju vzkipela slava in hvala za premogarske barone. Dasi je bilo to zelo prijetno, vendar še ni prineslo obljubljenega miljona. Svoto je bilo treba tudi vplačati in nujnost je bila zelo velika.
. Tedaj so premogovniške družbe sklenile, kar sc v takih slučajih navadno zgodi, namreč da nekoliko zvišajo ctfne premoga. Če so obljubili ntiljon, vendar niso obljubili, da ga plačajo iz svojih žepov. Rajši so posegli v žep konsumentov, pri čemer so imeli upanje, da pomaga patriotizem tudi njim samim do nekaj večjega profita.
"Jutro" je razkrilo to špekulacijo, pa je bilo njegovo uredništvo zaradi tega toženo. Ali u-rcduik jc podal dokaz resnice in je bil vsled tega oproščen.
Takih slučajev "požrtvovalnosti za domovino" je bilo več.
"Naše Slovo" na primer poroča: "('lan dr-žavneMume, narodnjak Balašev, je prodal upravi južnozspadne železnice s svojega posestva 600.000 drevesnih debel po 4 rublje 50 kopejk kos. Poleg tega se je morala uprava še zavezati, da zgradi na svoje stroške stransko železnico od glavne proge do Balašcvega posestva. Balašev je kupil kratko pred vojno ono posestvo za 1,400.000 rubljev, sedaj pa je dobil samo za drevesje 2,700.000 rubljev; pred vojno je bilo ntogoče dobiti isto drevesje po 1 rubelj kos."
Za splošno zvišanje dobička navaja rusko finančno ministrstvo sledeče številke: V vsej državi se je zvišal dobiček leta 1914 za 52,224.000 rubljev, ali za li.il odstotka v primeri s predido-eini letom, kljub temu, da se je znižal dobiček na Poljskem za 26,299.000 rubljev ali za 33.2 odstotka. Leta 1915 se je zvišal potem dobiček še za o-gromno svoto 114,632.000 rubljev sli za 12.3 odstotka, čeprav je nastopilo tudi v tem letu v provincah ob Baltiškem morju znižanje dobička za 11,357.<HK) rubljev ali za 24.8 odstotka in na Poljskim celo za 20,441.000 rubljev ali za 38.3 odstotka.
Tako je na Ruskem, tako je v Avstriji, tako je Nemčiji, tako je povsod, kjer cvete kapitalistični patriotizenj. Vse za domovino! I<e da zamenjavajo domovino s svojim žepom.
Španska vlada je zaradi železničarske stavke razglasila vojno pravo v mestu in pokrajini M.i-dritl. Več sto stavkarjev so aretirali. Poročila iz Madrida pravijo, da grozi zaradi tega generalna stavka.	»
Iz Kaira v Kgiptu poročajo, da so Aratci, ki so se spuntali proti Turkom, vzeli trdnjavo in mesto Kunfudu. Zdi se torej, da je arabska vstaja prav resna reč.
Prcdstražc krize.
Iz New York« prihaja kratko, a kljub temu
značilno m važno poročilo. Razne firme, ki ao h«* bavile z izdelovanjem vojnega materijaia, ko odpustile nekoliko tiaoč delavcev.
.Vojna je prinesla v Aiueriko ogromna naročila Neštete tovarne ho ae povečale, druge ao opustile prejšnjo produkcijo in se prilagodile izdelovanju orožja in uinnieije. Tudi {»ovseni nova podjetja ao uaatala. V deezlo je prišla protperileta. Delavci je sicer niso takoj občutili. Vso zimo 1H14—1915 je bila strašna kriza. Okrog osein miljonov delavcev je bilo po konservativnih cenitvah brez posla in še daleč v spomlad je segala ta mora. Šele ko so bila podjetja dovolj pripravljena, se je pričelo v veliki meri izdelovanje pušk, šrapuelov, smodnika, topov, granat, uitrogliceri-na in vseh tisti-h lepih reci, ki pred vsemi drugimi označujejo momeiitano kulturo Evrope. Tedaj se je izdelovanje res rupiduo množilo. Z njim je prišla takozvana prosperiteta.
Nekatere tovarne so sedaj dovršile svoja naročila za Anglijo, Francijo in Rusijo; novih naročil pa nimajo.
Optimisti bi |ki tem lahko s«»dili, da misli Kv-ropu resno na mir. Taka sodba bi bila napačna. Breme vojne se pač po vseh evropskih deželah že močno čuti in postaja tupatam naravnost neznosno. (lovori se tudi o možnosti separatnega miru med Rusijo in Avstrijo; namesto Buriana postane baje Audrassy zunanji minister in Andrassy je zagovornik uiiru, ker se boji ruskega vpada na Ogrsko; ruski ministri so se odpeljali k carju "na fronto", in to — pravijo — je v zvezi z go-\oricami o separatnem miru.
Na vse te kombinacije ne damo prav nič. Dasi je res, da hrepeni v duši vsaka vlada po miru, je splošni položaj vendar tak, da na noben način še ni upati na konec vojne. Zavezniki so pričeli na vzhodu in na zapadu z ofenzivo; dosegli so nekoliko uspehov in se nadajo, da dosežejo še mnogo večje. Nemci in Avstrijci se pa še vedno bojujejo na tujih tleh, trdijo, da morajo zavezniki vsak korak naprej poplačati z velikanskimi
izgubanu, nemška vlada, ki ukazuje meti centralnimi državami, se čuti še vedno zmagovalko iu ue priznava možnosti nobenega miru, ki ne bi povečal Nemčije in sploh izpolnil njenih pogojev.
Položaj se pač lahko nenadoma izpremeiii. Ali nobena vlada ne more biti tako neizrecno lah-koumua, da bi se zanašala izključilo za kakšno eventualno možno presenečenje. Obe skupini na tihem hrepenita po miru; obe skupini se na vso moč pripravljala za nadaljevanje vojne ne le čez leto in jesen, ampak čez zimo.
Ali če je tako, kako da ne naročajo zavezniki novega orožja in streliva v Ameriki T
Da računajo zavezniki z ogromno potrebo streliva, je gotovo. Na Angleškem hočejo zopet odgoditi avgustove praznike iu Astjuith je obravnaval o tem z delavskimi organizacijami. Naravnost je povedal, da se more zavezniška ofenziva le tedaj nadaljevati, če teče uiunicija neprenehoma v enako velikih oziroma še v povečanih množinah na bojišča. Poraba streliva je v tej vojni tako kolosalna, da so povesti o tem enake bajkam. Še nikdar ni imela artilerija takih nalog kakor sedaj. Nemci na Francoskem so 11. pr. dvajset mesecev utrjevali svoje pozicije. Vsi čudeži moderne tehnike so jim pomagali pri tem. Človek čita o zakopih, pa misli, da so to navadni jarki, ki jih vojaki nagloiua izkopljejo s svojimi lopaticami? v resnici so to velikanski, silno komplicirani sistemi atavbinstva, pri katerem sodelujejo vse stroke tehnike. Cele v zemljo vkopane, utrjene, s telefonom, brzojavom in vsakovrstnimi signalnimi napravami spojene, s prstjo, lesom, cementom, bodečo žico izdelane naselbine so to. In vse te utrdbe mora artilerija uničiti s tisočerimi tonami jekla, z ogromnimi množinami eksplozivnih sredstev, preden more infanterija stopiti v akcijo. Tekom vojne same se je način vojskovanja bi vsi veno izpremenil in boj je industrializiran kakor še nikdar ne.
Kako da zavezniki vpričo take velikanske potrebe ne izrabijo več prilike, da bi dobivale uiuni-cijo iz Amerike? Če je zmaga največ odvisna od
municije, bi bilo vendar naravno, da bi ai odprli vse vire, iz katerih jo morejo dobiti.
Stvar je vendar razumljiva. V začetku so bili zavezniki naravnost prisiljeni naročati v A meriki. ludustrijaliio jih je vojna nedvomno presenetila. Za izdelovanje takih množiu morilnih sredstev, kakor jih zahteva moderno vojskovanje, niso bili nikakor pripravljeni. Ne sovražne arma de, ampak Krupp iu Škoda, bi jih bila premagala, če ne bi bili dobivali iz Amerike orožnih potrebščin.
Ali nabavljanje takih reči iz tujine pomeni zelo neprijetno odvisnost, katere se vsaka de/.ela rada reši. Tudi ni bilo izključeno, «la s*- zamaši ta vir. (iro/nja z ameriško mehiško vojno je plašila zaveznike; ako bi Amerika sama potrebovala luunicijo za vojno, j«' ne bi mogla prodajati v K v ropa. Naposled tudi ni malenkost, če je vsak par-nik v nevarnosti, da ga potopi torpedo iz nem* ške Huhmarinke.
Zavezniki so delali na žive in mrtve, da so organizirali lastno vojno industrijo. Opravili so v tem oziru res velikansko delo. Mogli so ga seveda le zato opraviti, ker je delavstvo omogočilo to ogromno organizacijo.
Ali Asijuith 1 iiglasa «la ostane vprašanje municije tudi nadalje glavno vprašanje. Torej bi moralo biti strelivo iz Amerike vendar dobrodošlo. Vsekakor bi bilo za zaveznike bolje, če bi ga imeli preveč, kakor če bi ga zmanjkalo. Pa ga le ne mfaičajo več v Ameriki, vsaj pri vseh tvrdkah, ki so jim ga doslej dodajale, ga ne naročajo več.
Nemara je nekaterim firmam sedaj žal, da so bile začetkoma preveč grabežljive. Ljudje, ki mislijo, da imajo tukajšnji kapitalisti posebno velike simpatije do zaveznikov, se zelo motijo. Ce bi jih imeli, bi bilo v prvi vrsti skrbeli, da jim dajo cfohro blago; toda gledali so v prvi vrsti na to, da si napravijo velike profite. Zahtevali so velikanske cene, dajali so jim pa slabe in pokvarjene reči. Mislili so, da bodo zavezniki na večne čase odvisni »hI njih. Toda v Kvropi se da-
jo goljufati le toliko časa, dokler si ne morejo pomagati; sedaj »o si uredili svojo industrijo iu m? naročajo več tam, kjer so bili aleparjeiii. delavce? je brez dela. Nekoliko tisoč brezposelnih ui veliko v Ameriki; za tistega, ki je ravno prizadet, ni to sicer nobena tolaži»« Ali bolj resna je stvar, če se pomisli, d« je teh par tisoč le predstrsža tiatih miljonov, ki bodo neizogibno sledili, prej ali slej.
Vsa aetiaiija prosperiteta je zgrajen« skoraj izključno na vojni industriji. F.ukrat pa mora biti t udi te vojne kraj. In če ue že sedaj odpušča jo delavci, kaj bo tedaj, ko ne b«» K v ropa potre bovala nobene municije iz Amerike v«Č! Vae potrebe povečanega militarizma v Zed i njenih drža . vab ne morejo oddaleČ zaposliti vseh |»odjetij, ki so doslej in ki še izdelujejo vojni materija! za Kv-ropa. Za muiiicijsko industrijo'pride tedaj ne izogibna kriza, iu ker je izdelovanje militaristič nih potrebščin sedaj največja industrij« v Ameriki, se lahko na prste iztačiiua, da pride kriza, kakršne ta dežela še ni doživela 111 da izgine vsa prosperiteta mahoma v kaosu bede in brezposelnosti. Najhujše bo to, da se ustavi delo po večini podjetij naenkrat.
To niso nikakršne skrivnosti, da bi jih mogli le posebni modrijani uganiti. Vse to leži na dlani. Teh par tovarn, kar se jih je sedaj zaprlo iu teh par tisoč delavcev, kar jih je sedaj izgubilo delo, so opomin.
Kdo pazi nanj? Kje je opaziti kakšne ukrepe. kakšne priprave, da bi se odvrnil ali vsaj u-blažil preteči udarec?
Vlada, kongres, kapitalistične organizacije, trgovske zbornice — vse molči. In naposled — kaj more kapitalistična družba storiti? Ona ne inore spraviti produkcije v »klad s potrebami; ona ne more organizirati dela za potrebe; brez -močna je vpričo kriz, ki pretresajo države in svet. V tem se izraža njena nesposobnost. Ponosni kapitalizem je slabotnež, kadar naleti na naloge, ki so nekoliko resnejše kakor moiueutano grabljeuje profita.
Vzhodne nevarnosti.
Kratka, ali zelo značilna vest je te dni presenetila in razburila ameriški kapitalizem in ameriško vlado. Japonsko in Rusija sta sklenili pogodbo, ki se tiče njiju skupnih interesov na Kitajskem.	•
Podrobnosti te pogodbe še niso znane. Ruske in japonske ofieiozne vesti pravijo, da ni v njej ničesar, kar bi ugrožalo interese drugih držav, ampak da je pogodba namenjena le proti Nemčiji, kateri se ne bo dovolilo, da bi naredila iz Kitaj-sh", kar je naredila iz Turčije. Specialno Ameriki zagotavljajo, da ne obsega pogodba ničesar, k «r bi mogle ZAlinjene države smatrati za so-v ražnost ali neprijaznost.
Kolikor je videti, so v Washing\onu skeptični in ne verjamejo prav tem tolažbam. To je tudi precej razumljivo, zakaj razmerje med Japonsko in Zedinjenimi državami je sploh že polno suni-Ijivosti, a japonski nameni na Kitajskem so vrhu-tega dobro znani po zahtevah, ki jih je hotela japonska vlada že tekom sedanje vojne vsiliti Kitajski in jih je le pod pritiskom zaveznikov začasno opustila.
Ako omenjajo ruski in japonski zastopniki, govoreči o novi pogodbi, Turčijo, je to toliko o-pravičeno, da gledajo vse kapitalistične države na Kitajsko tako, kakor so prej gledale na evropskega "bolnika," namreč na Turčijo. Kakor hi prej čakale na smrt Turčije, da bi planile na "dedščino", tako smatrajo Kitajsko za svoj bodoči plen, le da so njihove nade tukaj še mnogo večje, nego so bile na svropskem vzhodu, kajti Kitajska je ogromna dežela, šteje okrog 400 miljonov prebivalcev, torej ogromno množico za konsum kapitalističnih' produktov, in je silno bogata, kar se tiče prirodnih zakladov.
Že davno so evropske države špekulirale s kitajskim bogastvom. Japonska si je pa pridobila glavno "zaslugo," da je razodel« slabost Kitajske v japonsko-kitajski vojni. Sedaj se je zazdelo kapitalističnim silam, da je čas za odločnejši nastop, in druga za[drugo je "najela" kos kitajske zemlje "na 99 let," kajti vsaka jV hotela biti v bližini, če pride trenotek, k») se bo delil plen.
Ker je bilo mnogo volkov, je bilo pa tudi jasno, da se rop ne more izvršiti, ne da bi se roparji sami med sabo poklali. Svetovne vojne, ki bi se bila morala izleči iz tega, jih je bilo takrat vseh še strah in tudi se ni čutila nobena skupina dovolj pripravljena zanjo. Vse so se torej spo razumele, da ohranijo v življenju tisto, kar bi bile vse najrajše pokončale in pogoltnile. Za trgovino so razglasile načelo "odprtih vrat;" vsaka država ima po tem načelu pravico, da trguje s Kitajsko, da si dobavlja od kitajske vlade koncesije za železnico, da gradi tovarne, izkorišča rudnike itd. Priznana je bila konkurenca vseh, toda ta konkurenca naj bi bila čisto trgovska in mirna.
• S tem mirnim tekmovanjem je seveda tako, da ostane mirno, dokler né pade iskra v smodniš-nieo. V gospodarskem tekmovalnem boju tiči vedno nevarnost krvave vojne. Na Kitajskem jo je preprečil le vzajemni strah vseh, katerega je povečevalo dejstvo, da ni mogel nihče natančno vedeti, kako bi se v taki vojni družile in ločile sile.
Dokler ni bilo mogoče raztrgati plena, so imeli vsi, ki so prežali nanj, skupen interes, d;i ostane cel. Ščitili so torej obstanek Kitajske iu se celo združili, da ji posodijo denar za ureditev njenih domačih razmer. Da ni bila to haš najčistej-
ša ljubezen, se razume samo ob sebi; dolžnik je vedno odvisen od upnika, in zato ni nihče privoščil drugemu, da bi bil on edini upnik.
Le Zedinjene države se doslej niso udeleževale te skupne poaojiluiške akcije; prav sedaj se pa pripravljajo, da se postavijo na drugo stališče.
Poseben razlog evropskih kapitalističnih držav, da so varovale obstanek Kitajske, je bil v njih skupni nezaupljivosti napram Japonski, o kateri so bili vsi skupaj prepričani, da hrepeni po izključnem gospodstvu nad Kitajsko. Ta sum je bil gotovo utemeljen, kajti japonska vlada je v kitajsko japonski, v rusko japonski vojni in po njej s številnimi znamenji pokazala, da se smatra poklicano za absolutno hegemonijo na daljnem vzhodu.
Kvropska vojna je nenadoma premaknila situacijo, Japonska se je postavila na stran zaveznikov, napadla Nemce v Cingtavu in jim vzela kolonijo. Igrala je pretkano zasnovano igro; zoper Nemčijo je sedaj imela pravico nastopati kot vojna sovražnica, ik! zaveznikov je imela pravico pričakovati obzira kot pomočnica.
Le nekoliko prehitro je razkrila svoje načrte. Zahteve, ki jih je po zavzetju Kjavčava predložila Kitajski, niso v resnici pomenile nič manj kakor popolno kontrolo kitajske industrije, kitajske politike iu kitajske vojske. Zavezniki so morali nastopiti zoper to nezasitno poželjivost, ne le da so preprečili novo kitajsko-japonsko vojno, ampak zlasti da so varovali svoje interese, katere je hotela Japonska nagloiua poteptati.
Tako torej ni šlo, kakor so takrat želeli v Tokiju. Tedaj so poiskali drugo pot. Zdi se, da jc prišel lanski ruski poraz Japoncem nadvse
prav. Dal jim je lepo priliko, da so si močno privezali Rusijo, ki je dobivala od njih municijo in sploh vojni materijal, brez katerega ne bi bila mogla pričeti nove ofenzive. Prijateljstvo ined Rusijo in Japonsko je postajalo vse tesnejše, in naposled je dozorela rusko-japonska pogodba, ki je že kakor dlaka dlaki podobna rusko-japonski zvezi.
Kakšen je resnični namen te nove aliance?
Natančno ne ve tega še nihče, razuii obeh vlad, ki sicer trdita, da ni v pogodbi nobenih tajnih točk, kar pa je lahko res ali pa tudi ne. Iu skoraj je bolj verjetno, da ni res.
Ako bi Rusija in Japonska hoteli, da ostane v veljavi načelo odprtih vrat, kakor je bilo doslej, tedaj ne bi bilo razumeti, čemu je treba posebne pogodbe. Če je pogrniba sklenjena, je le logično, da ima namen, ki se brez nje ne bi dosegel.
* Da bi Japonska opustila svoje želje baš se daj, ko je njen položal izredno ugoden, je izključeno. Torej gre za privilegije, ki si jih Rusija iu Japonska vzajemno priznavata. Kako sprejmejo to (»stale sile?
Sedaj imajo vse z evropsko vojno preveč o-pravka, in celo Anglija se mora vesti, kakor da verjame vse, kar pravijo v Tokiju. Kako bo po vojni, je drugo vprašanje. Na Kitajskem je mogoče "zaslužiti" milja rde in noben kapitalizem si ne bo dal meni nič tebi nič zapreti teh trgov. Nevarnost, da doživi svet zaradi Kitajske novo, še strašnejčo vojno s povsem drugače razdeljeuimi vlogami, ni bajka za otroke. Dokler je svet kapitalističen. se rešujejo taki veliki konkurenčni konflikti z orožjem. In svet je še kapitalističen.
Iz Amsterdama prihaja vest, ki zopet kaže, kako rodi vojna brezobzirno okrutnost, ki bije in davi tudi najnedolžnejše. Dopisniki poročajo, da namerava ruska vlada izgnati iz l kleše vse Ho-landce, ako se jim ne posreči dokazati svoj ne-nemški rod. To bi zadelo okrog 80,(KM) oaeb, ki so se obrnile do hrtlandske vlade za pomoč,
Zgodovina te kolonije je precej romantična in sega že dva stoletja nazaj. V 17. stoletju je bila zlasti v pokrajini Friesland razširjena sekta takozvanih Anabaptistov ali Menonitov. Preganjanje "krivovercev" je bilo takrat še zelo na dnevnem redu. Tudi Menoniti so ga bridko izkusili, in do bi se mu umaknili, se jih je znatno število izselilo v Nemčijo. Začetkomn so se ti ljudje naseljevali v zapadni Prusiji. Toda deloma zato, ker tudi trn Pruskem ni bila verska svoboda baš vzorna, deloma pa zato, ker se jim je na Ruskem materijalno kazala boljša bodočnost, so se polagoma pomikali ob doljni Visli na Poljsko
Morilec Jean Jauresa, Raoul Villiam, je po-sal predsedniku porotnega sodišča pismo, v katerem zahteva, da se proces proti njemu čimprej izvri, češ, da je že (MU) dni v zaporu. Če se to lft nlori. zahteva, da ga do razprave izpuste iz »aiKrtairredsednik sodišča je obvestil o zahtevi geliefalnega državnega pravdnika in justičnega inuUatra*
NliIn hi res zsnimivo zvedeti, zakaj se ta pro-rhi trfko dolgo zavlači. Kakor je videti, jura 110-eejo rešiti, dokler ne ho vojna končana. Cesa se
boje?
in potem dalje nn Rusko. Bili so posebno izurjeni v kanalizacijskih delih, v katerih so se v domovini mojstrsko izvežbali, in zaradi te sposobnosti so bili povsod dobro došli.
Friderik "veliki", kralj Prusijc od leta 1740 do 1781». ki je neprenehoma vodil vojne, se je trudil, da bi bil pridolnl te Holandce za vojaško službo. Prav to je bilo pa najbolj v nasprotju 7 načeli njihove vere, in zato jih je veliko število sprejelo vabilo ruske Katarine II. in se preselilo nn obrežje Črnega morja, kjer so ustanovili znatno kolonijo v Odesi in okolici. Tukaj so gospodarsko dobro uspevali; svoj jezik in svoje šege so si ohranili, dasi so sicer živeli z ruskim prebivalstvom v popolni slogi.
Sedaj je posegla vojna tudi v njihov mir in ruska vlada, ki Mimnjiči na desno in na levo, 11-grožava naravnost njih obstanek.
Zelo verjetno ni, da bi to ljudstvo simpatizi-ralo z Nemčijo. Tudi če imajo tam, kjer žive,
Rimska "Idea Nazionale" trdi, da so Avstrijci požgali Cetinje. "Idea Nazionale" tli najzanesljivejši list in dokler ne pride poročilo od bolj verodostojne strnili, rajši ne bomo verjeli v tako barbarstvo.
Na dve let. ječe in '20.000 mark globe je bil obsojen mesar Som mer v Kelmorajnu, ker je na skrivaj prodal meso v Draždane, kjer je dosegel večji dobiček kakor v Kelmorajnu. To je najvišja kazen, ki je bila doslej prisojena za lak slučaj.
kakšne posebne aspiraeije, o čemer pa ni bilo nikdar ničesar slišati, ne morejo pričakovati, da bi segla roka Nemčije do Črnega morja. In če se čutijo za Holandce, tedaj gotovo tudi^Vedo, da
ni llolandija nič kaj naklonjena Nemčiji. Ves čas, odkar je vojna, ni bilo niti najmanjše vesti, da bi bilo to prebivalstvo delalo Rusiji kakšne sitnosti, in poročilo, da jih petrograsjka vlada sedaj preganja, prihaja popolnoma nepričakovano.
Pravično to ravnanje ruske vlade gotovo ni; toda tudi pametno ni. Dejstvo je, da so se v tujini tekom vojne nazori o Rusiji precej izpreine-nili. Razlogi za to ho različni. V nekaterih deželah kakor v Ameriki pričakujejo velike kupčije 7 Rusijo, in to je mogočen faktor. Četudi se ni Rusija čez noč modernizirala in liberalizirala, jc morala vlada vendar v tem in onem nekoliko odnehati, kajti vojakov ne more dobiti drugod kn-
V Avstriji so baje v takih stiskah zaradi me-sa, da so nn Dunaju prepovedali prodajo vsakega mesa. tudi preknjenega, perutnine in divjačine.
Na submarinko "Deutachland", ki že naklada blago za Nemčijo, preži pred baltimorsko luko izven ameriških voda množina zavezniških bojnih ladij. Kapitan Koenig jc izjavil, da se jih ne boji, češ «ln imajo toliko upanja, da mu uničijo ladjo, kolikor igralec, da zadene v loteriji. To je precej verjetno. Kajti |mm! vodo najbrže ne bodo mogli gledati.
kor iz ljudstva, in vseeno ni, kako misli in čuti to ljudstvo, kadar gre na bojišče. Tako se je pripravilo nekoliko boljše mnenje o Rusiji.
Vlada v Petrogradu ne more storiti večje neumnosti, kakor če Se potrudi, da zaduši te zarodke boljše sodbe. S takimi progoni pa mora doseči tak uspeh.
Rusija je v zvezi z Anglijo iu Francijo. Vladi se menda zdi, da jc le v zvezi z angleškim kraljem in s francosko vlado. Ampak če molče tekom vojne v teh deželah nekatera nasprotja, se bodo po vojni oglasila z vso močjo, in angleško in francosko ljudstvo ne bo trpelo, da ostanejo njegove vlade tudi tedaj v zvezi s kakšno barba-rično vlado. Rusija lw> po sklenjenem miru bolj potrebovala zunanjih simpatij, kakor pred vojne in njena vlada ravna proti življcnskim interesom dežele, če skuša zapraviti simpatije, še preden so se prav razvile.
V nevvyorškem davčnem »»kraju je bilo letos vplačanih 42, 4:1:1119 dolarjev dohod nkmkega davka. Lani je znašala vplačana svota 20.202.246 dolarjev. To je čeden prirastek ! V tem je seveda rnamenjc, da so dnhmtki kapitalistov tekom leta mogočno narasli, kajti noben kapitalist ne Im> plačal davka «si dohodka, katerega nima. Prospe riteto je pa večinoma ustvarila vojna Pričakovati od kapitalistov, «la bi se navduševali za hiter mir je torej ravno t.»ko kakor upati, »la bodo metali miljone v morje.
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
M. Ju<ITUll Uli
Ogromen Zeppelin.
Bol. Pod, Društvi
.t
1IM v étémwi
a •
Sedež: Frontenac, Kana.
(iLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kans. Podpreda: JOHN GORNEK, Box 179, Radley, Kan». Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik; FRANK STARCU*', Box 245, Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans,
NADZORNIKI: PONGRAC JURSK, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, It. 4, Woodward, lowa. FRANK STUCIN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠET1NA, Box 2:1, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajuiku. — Vse denarne pošiljat ve pa gl. blagajniku.
IZ URADA GL. TAJNIKA A.S.B.P.D.
Spramembe pri krajevnih društvih v * meitcu juniju 1916.
Zop« t »prijeli clan (ice).
K dr. St. 1. Fr. in Mary Boldin, Fr. in Ivana Buhman.
K dr. St. 6. John in Mary Žagar, Ant. in Josefa Žagar.
K dr. št. 11. Will. Panker, Prosp. in Ernestina Pinemonti.
K dr. št. 16. John llermaus.
Suspendirani clan(ice):
Pri dr. št. 1. Aug. in Gicenta Zanon.
Pri dr. st. 4. Mat in Mary Klemen-čič. Drugi mesec: Fauro in Dominiko Cesaro.
Pri dr. št. 6. Ig. Pečnik, Joe in Slava Lipovšek. Drugi mesec: Jacob in Frančiška Mohorič.
Pri dr. št. 8. A nt. Krašovec, Ant. in Antonija Potočan.
Pri dr. št. 9. Joe in Julija Veršnak, Kari in Mary Bizjak. Drugi mesec: Fr. in Mary Poterpin.
Pri dr. št. 10. Andrej Terček.
Pri dr. št. 11. Mat. Selan, John Po-lanšek, Fr. Maser. Drugi mesec: Ant. Kancilija, Moh. Zaubi, Fr. in Mary Gračnar.
Pri dr. št. 1.1. Mat. Koren. Drugi mesec: Jos. Skočir in A. Benedičič.
Pri dr. št. 17. Mat in Uršula Perše, Tom. Raj kovic.
Izobčeni član(ice):
Od dr. št. 1. Jernej in Elizabeta Potočnik.
Od drt št. 6. Joe in Rozalija Knes, John Žužman.
Od .dr. št. 8. Joe Krašovec.
Od. dr. št. 10. Vict. Nizolck, Joe Goler, Mat in Josefa Rus.
Od dr. št. 16. Louis Koblar.
Od dr. št. 1.1. prostovoljno odstopi Frank Škvarš cr. 944.
Umrli člani:
drugih delavcev, da mora revež reveža podpirati.
Nihče ne more trditi, da ne pridejo druge podp. organizacije v ravno tak položaj po obstoju 24 let, kakršno dobo ima za seboj naša organizacija.
Upanje je, da bo delavstvo poprej''toliko napredovalo, da pri-! uli vladajoči razred, da bo skrbel za delavstvo v slučaju, bolezni, onemoglosti, in po smrti za njegove sirote.
Najvažnejša točka, katero bo treba rešiti na prihodnji konvenciji, je združitev z drugimi podp. organizacijami, za kar smo že od- j glasovali z veliko večino.
Ako je zapreka v starih članih, naj se izplačajo, ako ni proti državnim zakonom. Preračunati se naj da premoženje po aktuar-! ju, naloži asesment, kakršen bo potreben, da bo tudi naša organi-j zacija solventna. Ker plačuje le po $150 smrtnine, mislim, da članstvo ne bo preveč prizadeto.I Ukreniti bo treba tudi nekaj za strožje nadzorovanje bolnikov.
Ako pogledamo račune, vidimo, da je svota, katera gre za bolniške podpore v primeri s članstvom naravnost ogromna.
V resnici vplivajo nekaj razmere, v kakršnih se nahaja članstvo v drž. Kansas.
Toda veliko bol. podpore prej' mejo tisti brezvestneži, ki se za . vsako malenkost javijo bolne, in vedno gledajo, da ''potegnejo", češ zakaj imam pa društvo.
Pri dr. št. 4. v Mineral, Kans. Jo-	Ako ga vščipne v trebuhu, hajd
šefa Škofic, cr. 295. Umrla 23. aprila	k zdravniku in potem dobi nekaj
1916.	zdravil, po katerih je v resnici
Pri dr. št. 0. v Yale, Kans. Frank	bolan. Takih izkoriščevalcev se
Grilc, cr. 484. Umrl 11. junija 1916.	jdobi povsod, ne samo pri naši or-
. - ,	.. . .. 1 • . '/ m »> • »m tam Iva Itiln n ♦
Imena delegatov prihodnje
konvencije:
Za dr. št. 1. Jacob Klauser in Anton Lesjak.
Za dr. št. 3. John Černe (pooblaščenec).
Za dr. št. 4. Frank Speiser.
Za dr. št. 8. Mateuz Lomšek.
Za dr. št. 10. Frank Grilc.
Vsa ona društva, ki še niso naznanila izvoljenih delegatov, se prosijo, naj to nemudamo store, ker to zahtevajo naša pravila v članu 16, v točki 5.
John Černe.
ganizaciji. Zanimiva bi bila statistika pri podp. organizacijah glede bolnikov. Koliko bolnikov je percentuslno, ki so -zavarovani za
1, 2, .'J dol. ali več društv. bol. podpore? Fakt je, da se delavec, ki ni zavarovan za bol. podporo, ali pa le za malo svoto, še ne zmeni za kako malenkostno bolezen, medtem ko drugi, ki je zavarovan za 4 ali 5 dol. dnevne bol. podpore, pase lenobo doma par tednov.
.	Sicer je težko priti takim do
ČLANOM A. S. B. P. DRUŠTVA.	(oda nekaj pa ,0 pomaKa
V meseeu( avgustu se vrši kon- strožje nadzorstvo. V Pittsburg, vencija naše pod. organizacije. Kans., ki je nekakšno središče Velike važnosti bo to zborova- j tukajšnjih podp. društev, naj se nje. Skoro ne trdim preveč, «kc» Ulohi dober zdravnik, kateremu se pravim, da bo odvisen od dela tc naj dajo vsi taki sumljivi bolniki, konvencije obstoj ali propad naše Organizacija naj napravi pogod-organizaeije.	| bo z zdravnikom.
Tpam, da se tega tudi br. dele-	Sular.
gati zavedajo. Ako pogledamo
poslovanje naše organizacije zad- v npkem francoskem listu se raz-IIJih par let, vidimo, da smo na- pravlja o izvoru in iznajdbi bodeče zadovali. Dobri člani izstopajo in |žiCCt ki ¡„rra v sedanji vojni tako važ-pred kratkim je izstopilo dvoje j no vlogo. Neki amerikanski polkovnik društev.	¡C baje prvi iznašel bodečo žico, in
Nazadovali smo v članstvu še sicer je delal prve poskuse z burnimi bolj kot financielno, Ako bomo šli '«'«mi svoje žene. po tej poti naprej, nam je propad Zdrugc strani, kjer tudi poznajo zagotovljen.	in izdelujejo bodeče žice, pa prihaja
Krivda ni v sedanjem poslova- drugo poročilo, da sega baje prvi panju a ni pa k v začetnem, ko se je tent nazaj do 23. julija leta 1867. Iz poslovalo takorekoe iz rok v tega leta izvirajo prvi poskusi za is-usta. Dokler je bilo elnnstVo mla- kovanje bodeče žice, ki so jo tekom
do je šlo Setlaj vidimo, da z vc-!^	'n	nJ<7
... J .. ..	.	uporabo, tako, da jo pozna danes že
I,ko višjim asesmentom ne gre. ^ ^ kmetovaIeCf ki jo rRhi „
Članstvo se je postaralo. Ima-	in Hru(rf. potrel)C namesto bolj
mo med seboj člane v starosti Ml (]rHg(tfttk in trpežnega lesa. Tudi
ali 70 let in več. katerih vsak je za(]nje Vojne so pokazale velikanski
v resnici potreben podpore. Kajti pomen, ki ga ima bodeča žica pri za-
pod današnjim sistemom se pač kopih, ki so skoro vsi obdani z velikimi
delavce ne more preskrbeti za plotovi iz bodeče žice, nadalje pri trd-
stare dni. In tako pride na ramoinjavah in poljskih utrdbah
Švicarji ob Bodciiskcui jezeru so imeli zadnje čase izredno zanimivo pašo za oči. Nemci so izdelali ogromen zrakoplov, ki presega po velikosti vse, kar se je doslej naredilo na tem polju, in nad jezerom so se vršili poizkusi s tem zračnim velikanom. Po poročilih iz Bcrna je novi Zeppelin baje dvajset metrov dolg, torej približno dvakrat tako velik, kakor dosedanji. Kubični obseg tega orjaka je pa več kakor dvakrat tako velik kakor dosedanji, in sicer pravijo, da znaša 54000 kubičnih metrov, dočim je bil doslej največji obseg 20.000 kubičnih metrov.Namesto dosedanjih dveh čolnov jih ima štiri; oboroženi so s topovi, s strojnimi puškami in z neko novo vrst* jo zračnega torpeda.
Kljub ogromni velikosti pravijo da je novi zračni aparat zelo okreten; vsaj tak vtisk dela. Njegovi motorji, ki imajo tri do štiritisoe konjskih sil, mu omogočajo do 90 kilometrov hitrosti na uro. Da se prepreči nesneea zaradi motornega poškodovanja, ima zrakoplov le dvojno število motorjev, dela jih pa vedno le polovica. Posadka balona, ki se lahko dvigne tri do štiri milje visoko, šteje trideset do štirideset mož.
Treba si je predstaviti velikost tega Levia-tana. Človek čita "dvajset metrov," pa si komaj kaj misli pri tem. Ali izmerite na cesti dvajset metrov, pa si tedaj napravite sliko orjaka po tej daljavi. In potem priznajmo, da je to ogromna reč in čudovit napredek. Še takrat, ko je poletel prvi Zeppelin na Nemškem, se ne bi bilo nikomur sanjali), da bodo take veličine mogoče in da se dosežejo v razmeroma tako kuatkem času.
Seveda, novi Zeppelin je izdelan za vojno. Vsekakor mu je namenjeno, da poleti danes ali jutri na Francosko ali pa nad London in pomeče tam nekoliko bomb ali zračnih torpedov na mesta, da pobi je nekoliko ljudi in poruši in požge nekoliko hiš.
Toda če more zračni velikan voziti kanone in strojne puške, bi prav tako lahko prevažal ljudi in blago; kakor služi bojnim namenom, bi lahko služil mirovnim.
Za nemško vlado nima novi izum sedaj dru-zega pomena, kakor da lahko izdatneje uničuje od sedanjih zrakoplovov, ki sicer tudi niso bili za šalo. -Njene inilitarističnc potrebe so prisilile duha, da je ustvaril novo čudežno veličino. Ali vojna je prišla in vojna bo minila, izum pa vendar ostane kot živa priča, kaj premore človeški duh. In kakor leta sedaj ogromni umetni ptič preko morja, tla služi sovraštvu, tako bi tedaj lahko letal, da premaga zapreke, ki jih je priroda položila med narode.
<%e ho res letal za take kulturne namene, je vprašanje. Približno dvanajst let je minilo, odkar so delali med Berlinom in Hamburgom poizkuse s posebno električno železnico. Dosegli so dvesto deset kilometrov hitrosti v eni uri. Vožnja je bila za uslužbence in potnike popolnoma varna. Izraba tega tehničnega uspeha bi bila praktično največjega pomena. Ogromno povečanje promet-
ne hitrosti, ki je enaka ogromnemu skrajšanju vseh daljav, bi silno vplivalo na vse gospodarsko življenje. Kljub temu je ostal uspeh brez posledic; take električne brzoproge se niso zgradile pozneje nikjer.
Kapitalizmu se ne izplača. Sedanja družba je zakleta, da dobi lc tisto, kar se kapitalističnim investicijam rentira, četudi bi po stanju kulture lahko imela mnogo več.
Najbrže se tudi Zeppelin ne bo izplačal za prometne namene.
Sedaj je vojna. Sedaj so tudi interesi posameznega kapitalista zapostavljeni za neke bolj splošne interese. Najsi je tista splošnost, o kateri govore vlade, fiktivna; vendar ima država moč, da prikazuje interese vladajočih krogov kot interese vseh državljanov. In že interesi vlade so obširnejši od interesov posameznika ali posamezne skupine. Zato se v času vojne marsikaj lahko izvrši brez obzira na profit. Država, ki naroča take naprave v zraku, na zemlji, na morju in pod morjem, jih smatra za sredstva, ki morajo služiti višjemu dobičku.
Zelo poučna je ta reč. Kaže nam namreč, cia tiče največje ovire uspešnejšega uapredka v napačni organizaciji človeške družbe. Za vojno je država organizirana na široki podlagi; tu st: morajo privatni interesi umakniti državim, in zato so dosegajo uspehi, ki bi bili sicer nezaslišani. Če bi bila družba za mir organizirana na najširši podlagi in bi tudi tukaj stali interesi splošnost i pred privatnimi, bi se morali povsod dosegati vsi tisti uspehi, ki so s človeškimi močmi sploh nio-goči.
Za povečano Zeppelinko je treba blaga, ki se lahko izdela, strojev, ki se lahko fabricirajo. Treba je duševnega dela, da se dovrši izum in izdelajo načrti; treba je ročnega dela, da se teoretični načrti preneso v prakso. Poizkusi nad Bo-denskim jezerom so nepobiten dokaz, da je človeštvo na višini, na kateri razpolaga s takim delom. Ali v kapitalistični družbi ni izraba izuma toliko vprašanje dela in moči, kolikor vprašanje denarja in obrestovan ja; ne vprašanje potrebe, ampak vprašanje profita. Družba brez kapitalizma, v kateri ne bi bilo obresti, bi lahko postavila potrebo v prvo vrsto, in vsak izum, ki »pore koristiti spbrfinosti, bi se praktično uveljavil. To se pravi, da ne more biti napredek v nobeni družbi tako velik, kakor bo v socialistični.
Baš ko gre ta članek v tisk, prihaja iz Amsterdama vest. da se pripravlja na Nemškem nov superzeppelin, ki bo namenjen za polet preko oeeana in mu bo opravljati enako službo kakor novim trgovskim suhmarinkam. Prvi zrakoplov tega tipa bo Z—Deutsehland ; on njegovega uspeha bo odvisno, če uredi Nemčija pravilno zrako-plovno trgovinsko službo preko oceana.
Ako se to uresniči, se bo človek moral odvaditi strmenja, ali naučiti se bo moral doslej neza slišanega izpreminjanja in prilagoditi se bo moral napredovanju z orjaškimi koraki.
Ali |e lakota?
Nemška vlada pripoveduje vsemu svetu, da ni v leželi ne pomanjkanja živeža, ne take draginje, ki bi se mogla označiti za katastrofalno. Pravi, da je bilo le nekoliko sitnosti, ker ni bilo razdeljevanje živeža dovolj sistematično, ali to uredi diktator Batocki.	.
Da govori vlada v tem tonu za zunanji svet, je z njenega stališča razumljivo. Dokler hoče kdo nadaljevati vojno, gotovo ne bo priznal, da se mu slals» godi. Ako bi Nemčija povedala, da ima premalo hrane, bi dala svojim sovražnikom še več poguma; in bas sedaj je čas tak, da ga iinafo po njenem mnenju itak preveč. Izstradanje Nemčije je en del zavezniškega vojnega načrta; blokada je za deželo to. ker je obleganje za posamezno trdnjavo. Na vojni je zaman iskati zakone človečnosti. Ce bi bila mogla Nemčija blokirati Anglijo in ji odrezati ves dovoz, bi bila storila ravno to.
Ampak pripovedovanje, da je vsega dovolj, ne ustvari tiste obilice, katere ni. Eno je, če »e govori tujemu svetu, da ne manjka v deželi ničesar, drugo je, če se to trdi lastnemu narodu, ki predobro ve, kako hudo da je.
Seveda je za ljubeznivo vlado težko, da bi povedala resnico, čim se je pričela lagati. Kajti kar j pišejo listi v Nemčiji za svoje ljudstvo, se izve tudi onstran meje, in če bi Bethman Holhveg danes: priznal Bcrlinčanom, da stradajo, bi to najkasne-je jutri vedeli v Londonu. Torej rajši pravi, da ni nobene lakote, in če že nikakor ni drugače, ka- 1 kor da se mora nekaj priznati, tedaj pravi, da je z živežem nekoliko krize, katero bo premagal diktator Batocki.
Znani časnikar Harden v Berlinu se je razjezil zaradi tega slepomišenja in jc napisal v svojem listu "Zukunft" članek pod naslovom "Če bi jaz bil kajzer", v katerem pravi:
"Ne govorite nam venomer o nekakšni ¿¡vezni krizi, temveč imenujte stvar s pravim imenom. Ničesar nimamo skrivati, zakaj obiskala nas je strašna pošast lakote, in če se ne popravi splošna situacija, bo ves skupni trud brezuspešen. Grozi nam popolno izstradanje in z lakoto nas naposled premagajo. Spomnite se na zgodovino francoske revolucije, na naskok obupane množice izstradanih žensk na bastilo, pa se ozrite in poglejte, kaj se sedaj pri nas godi. Medtem ko se naši baroni skrivajo v svojih palačah v Tiergartnu, kjer pijejo in jedo delikatesc, razbijajo sestradane ženske prodajalne in v obupu brezmiselnosti uničujejo o-stanke zalog. Draginja je naravnost brezprimer-na, strašna. Nakaznice na meso — to je naravnost zasmehovanje ljudstva, ki ne more absolutno ničesar dobiti. V obiteljih se odigravajo srca trgajoči prizori. Od težkega dela utrujeni zahtevajo možje kosilo, žene jim pa odgovarjajo s potoki solza. Bledi, slabokrvni otroci, oropani hrane, se jokajo. Vpraša se, kako dolgo more trajati to žalostno »tanje.
Brezuspešno vprašanje! Naši gospodje nas tolažijo z obljubami na znamenito letino. Toda ne pozabite, da ste nas tolažili s tem tudi lansko leto. Vendar moramo verjeti, zakaj če to ne bi bila resnica, bi bila taka laž zločin. Na vem, kaj, bo. Toda če bi bil kajzer, bi poklical Tirpitza (bivšega mornariškega poveljnika) in Žida Ratenaua in bi jima dal neomejeno diktatorsko pooblastilo, kajti le ona nas moreta rešiti lakote le ona nas moreta izve sti iz labirinta."
< e se more tako pisati, tedaj mora biti položaj v Nemčiji resnično strsšan. V Avstriji ne more biti boljši, ampak prej še slabši. In naravno je, da morajo najbolj trpeti zasedene dežele Belgija, Poljska in Srbija.
Glasoviti ruski bakteriolog profesor Klic Me-enikov je umrl, 71 let star, v Pasteurjcvem zavodu v Parizu. Meenikov si je pridobil za razvoj zdravstvene vede velike zasluge. Zahvaliti mu je zlasti važna odkritja na polju bakteriologije. Bil jc eden ravnatelj Pasteurjcvcga zavmla. Trpel je na srcu in njegova smrt ni bila nepričakovana.
Novi kitajski predsednik Lijuanhung jc tekom svojega prvega intervjuva izjavil, da je poslej za predsednika kitajske republike edino odlikovanje v Km, da faktično vodi vladne posle, Predsednik bo stanoval v moderni hiši v središču Pekinga, cesarske palače se pa zapro ali pa porabi jo za muzeje, zato da se izbriše vsaka cesarska tradicija.
Izkušnje, ki jih je imel Juanšikaj, ko je segel po cesarski kroni, so najbrže res marsikoga poučile, da se republika nc odpravlja tako kakor
SUE&KI KANAL.
Da bi si Anglija zavarovala Egipt in vse pomorske ceste v Indijo, je delovala desetletja in žrtvovala miljar-de. Obrambni obroč se začenja na za-padu z Gibraltarjem, ki zapira pot med Sredozemskim in Atlantskim oceanom; odtam gre čez Malto na otok Ciper ter na Aleksandrijo. Grški Pi-rej in grška otoka Lemnos in Imbros ter laški otok Rodos so pravzaprav angleške trdnjave.
Najslabeje je zavarovana Indija, ker je na afganistanski strani brez trdnjav. Zato bo vpadli Angleži v Mezopotamijo (v Irak), da bi preprečili vsakršno nevarnost s strani Perzije. To pa danes stražijo Rusi.
V Fgipt so poslali Angleži celo Bure ter razne zamorske polke iz Afrike.
Zapadno od sila širokega izliva reke Nil v Sredozemsko morje leži Alek-sandrija s krasno luko. Mesto Alek-sandrija šteje okoli 400,000 prebivalcev ter je za Carigradom najvažnejše trgovsko obmortfko mesto. Iz njega so odprta vrata v ozemlje Nila in v orijent. Preko nje se vije trgovska zveza med Evropo in Indijo in sicer deloma potom železnice, ki teče skozi mesto Suez z luko ob Rdečem morju, v največjem obsegu pa skozi Sueški prekop, ki je 164 km dolg in 8 m globok, torej za največje trgovske ladje in parnike izvrstno uporaben. ,
Sueški prekop je bil zgrajen po načrtih Ferdinanda pl. Lessepsa 1. 1869. Vožnja skozi prekop traja 17 ur. Največ vozijo angleški in nemški trgovski parniki. Pri mestu Port Said, ki šteje okoli 60,000 prebivalcev, se začenja in veže Sueški prekop s Sredozemskim morjem, nato je izkopan do mesta Suez, ki leži na robu Rdečega morja, od katerega dalje pa je izpeljan prekop ob obali vse Arabije — mimo Meke in Adena ter se končno odpre v širni Indijski ocean.
Kakor znano, je Egipt tributna država Turčije, in ima sultanovega namestnika, ki se zove kediv. Toda resnični gospodarji Egipta so le Angleži. V Egiptu žive Egipčanje, Felahi, Kopti, Beduinci, Turki in Evropejci vseh držav, največ pa Angleži.
Glavno mesto je Kairo, ki šteje okoli 660,000 prebivalcev ter je za Carigradom največje turško mesto ter je sploh najbolj lepo in živahno, pisano mesto jutranjih dežel. Mimo teče široki Nil, v bližini so razvaline staro-egiptskega mesta Memfisa, grobovi staroegiptskih kraljev in 40 piramid, med temi najvišja, 140 m visoka Keopsova piramida.
Plodna je zemlja le ob Nilu in ob morski obali; večina Egipta pa je puščava. Krasna, slavna in zanimiva je ta zemlja in morda bo igrala v zgodovini zopet važno vlogo.
Nemčija je dolgo grozila, da napade Angleže v Egiptu. Turčija je že operirala proti sueškemu kanalu, ne da bi bila dosegla kaj uspeha. Sedaj se pa zdi, da se je situacija precej izpre-menila in nima ne Nemčija ne Turčija resne misli na izdatne operacije proti sueškemu prekopu.
SLEPI VOJAKI.
se klatijo hruške in verjetno je, da se ne oglasi prehitro kakšen nov cesarski kandidat. Kitajci so, kakor je videti, že spožnali, da dežela lahko izhaja brez kronanega gospodarja in da se na ta način precej prihrani. Le v stari, kulturni Evropi se narodi še nočejo odreči "privilegiju" monarhij. In vendar bi tam iz cesarskih in kraljevih palač lahko napravili krasne muzeje.
Kitajci najemajo v Ameriki posojila. Kakor poročajo iz ftangaja, je kitajska vlada sklenila pogodbo za šest miljonov dolarjev za popravke velikega kanala z International Invest ment Corporation; drugo posojilo najame ml iste korporacije za zgradbo malih železnic v skupni dolžini 1500 milj, ki bo v rokah ameriških kon-traktorjev. Pogajanja se vodijo z raznimi ameriškimi bankami za 20 miljonov dolarjev posojila za notranjo reorganizacijo; ako se sklene ta pogodba-, misli Kitajska najeti še trideset miljonov. Kapitalistična letina torej ni slaba.
Neki časnikar poroča:
Voditelj znane klinike me je bil prosil, naj napravim poizkus, da dosežem, kateri izmed njegovih štiri-najsterih brezupno oslepelih varovancev ima glasbeno nadarjenost in nagnjenje. Dotični bi dobil iz zaklada za oslepele vojake brezplačno glasbilo in temeljit pouk. — To znane ni bila vesela naloga.
Pridrsali so ob rokah usmiljenih sester, močni, veliki možje, a slabotni in rtvni, glave sklonjene naprej v napetem posluhu, na bledih obrazih globoka otožnost. Drug za drugim so stopili naprej, ljubi, boječi, krotki fantje v svojih progastih platnenih haljah, s tipajočimi rokami; vsled železne navade šo tudi sedaj stali stramno vzravnani, kadar so slišali imenovati svoje ime. Potrpežljivo so odgovarjali na vsa vprašanja in peli za mano, polni pričakovanja kakor otroci pri sprejemu v šolo. Le dva še nista imela moči, da bi se odločila za novo življenje.
Vsi drugi pa, ki so se že udali v svojo usodo ali pa so vsaj tako mislili* so sc veselili daril, ki sem jim jih mogel na podlagi izkušnje obljubiti, kajti vsi brez izjeme so glasbeno nadarjeni, nekateri celo prav izredno.
In bilo je pretresljivo in obenem osrečujoče videti, tako se je na otožnih obrazih porajalo upanje in volja, da si za svoje temno, tiho življenje :osvoje lepoto.
Ko .sem jim pripovedoval, kako je nastala naša ustanova za oslepele vojake, kako jo vsak dan množe darovi tudi najrevnejših od vseh strani domovine, kako zbirajo zanjo prispevke relo tovariši zunaj v strelskih jarkih, kako doprinašajo zanjo svoje vinarje tudi vdove in matere njihovih padlih bratov, vse zato, da bi oslepelim vojakom olajšali njihovo bodoče življenje, — tedaj je spreletelo njihove tihe o-braze ganljivo veselje. Vsi, vsi, ki »o ni za svoje glasbilo izvolili gosli, klarinet, glasovir ali citre, vsi se hočejo truditi, da se izkažejo "vredne" tolike ljubezni — skromni trpini, ki Jim nikdar ne moremo vrniti, kar so izgubili.
PROLETAREC
LIST ZA INTERES K DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VS.I KI TOHEK.
— Laataik ia i>4*j«t«lji ——
JtfsslsTSssks diliska tisksvna disibi V ZlitlgO, lllilfil.
Naročnina: Za Am.riko $2.00 za cclo lato, $1.00 sa pol l«U. Za Evropo $110 aa colo loto, $1.26 ia pol loU.
Oglasi P o dogovoru. Pri spremembi bivali f^a je poleg novega nasnaniti tudi stari naslov.
V ('levelandu ao izgubili razu
mevanje za lo romantiko. Telefonirali ko po policijo. Kako proza ično! Navadno policijo
ali pa skCbstvo. Eno poleg dru ! trnkih vojakov. Farmarji v doli- meriki 23 vjctib ameriških v»ja-
gega ne more obstajati. Poravna ni San Rafael ao vjeli dva Mehi- kov, toda spopada pri < Lamza
I ne jemlje za tak razlog. Po tem je 'soditi, da je po predsednikovem mnenju ameriško vojaštvo po ne-
va je torej kratkomalo neinogo- kanca kot épiona.
ra. Elia ali pa druga stran mora
Vojna v 48 urah.
GUilU ilmaikt wiuIimIk JmimI-— sMl*llatUK« ■••»• v A—ftkl. —
Vao pritoftbo glodo nerednega pošiljanja Hoto in drugih nerednoati, jo polil jati
predsedniku druibe Ivan MoUk. 4008 W««t 31. Straat, _Chicago, lil._
PROLETARIAN
Owm4 mmd pwbli»K«d mry T«mmUf kr
Stili Slavi« Virkmin't Pubiilnn| Ciisfiij Gkieags. Mlini«.
hvaležna reč in unije imajo že toliko izkušenj, da ne pošiljajo or-1 ganizatorjev tja, kjer jih delavci
zoper nočejo.
brambovec domovine! Zdi se, da • Ker je guverner Dunne obljubil, popolnoma odnehati. Kapitalisti	.	.	-
so smatrali te cvetove naroda za da pride sam v LaSalle, je upati, nočejo, ampak zbirajo fond. Za1 One 25. junija je postalo fte huj- potrebnem povzročilo tisto uesit-vulgarne lupeže.	da ne bo dovolil zlorabljanja mi- kaj? Oči vid no za boj. Kaj osta-K Washingtona je «lo porou- 6nft bitko.
Ali policija je bila brez nioči.! lice zoper zakonite pravice štraj ne torej delavcem druzega kakor ,0 vsej Ameriki: Vojna izbruh->1 i ličarji se najprej niso zmenili karjev.	hoj?	|nc v 4» mh, če ne odneha C ar-
zanjo, potem so ji'pa pokazali I	--! Ni pomoči. Dokler imamo ka- ™ia «» »e «pustuimenskih voja-
pesti. To se seveda ni zgodilo iz	ZA RED IN ZAKON	^>italiMtH*ni sistem, imamo na kov> 1(1 *> bili odvleeeni v l ni-
objesti in iz preziranja zakona,	--,'protne interese dveh razredov. 1 huiihua v jetnistvo.	proti severu. Dne 30. junija so
ampak zato, da so pokazali Cle- Trgovska zbornica v San Fran- Dokler imamo razredna nasprot- Nekoliko omiljena je bila ta sta|e amensUe eete ze skoraj -isi
ja. je harmonija nemogoča in boj vest z dodatkom, da je bilo treba | |||Uj (M, točke, katero ao imele za-neizogiben. Kapitalisti se organi- znatnega napora, preden je bil, w|ene, ko je Carranza prvie poz
,.....	.	------ ya| Zedinjenc države, naj zapuste
Skoriij neopaženo .je pa Amerika med tem časom deloma izpolnila Csrranzovo zahtevo, da naj se Pcrshingovo vojaštvo umakne
zirajo za ta boj in /hirajo zanj Wilson Izpričan, da je vojna se-miljone. Proti kapitalistični orga- l!aJ neizogibna. Na konferenci z nizaciji mora delavstvo postaviti državnim tajnikom Lanaingom in
Trgovska zbornica v San Fran-velandčanoiu, kako s«' znajo bori-leiscu, ki šteje okrog 200 članov, t iin kako se domovina lahko za- je sprejela na svoji seji dne 10 naša nanje! Policija torej ni mo-1 julija resolucijo, ki odobrava u-gla ničesar opraviti.	Ustanovitev "odbora za red in za
Tedaj je poslal major T. J. kon". Ta odbor naj nabere miljon Maynaham dvajset mož z nabiti- v dolarjev, da se izsilijo "odprte I delavsko organizacijo.
mi puškami zoper junaške okupa /delavnice" in potlačijo stavke	-
torje, katerim so se hili pridruži- pristaniških delavcev in sploh u I	MPlliŠki Kotel,
li tudi nekateri miličarji 12., 23. juij, ki ovirajo promet ob pacific-1
in 49. pešpolka in 1. topniearske- nem obrežju.	. . , . . . , . . .
ga polka. To je odločilo. Dvajset Tako poroča brzojav iz San	(lHa bo l1,V?i!'Itk,|?p	j prišel čas za nastop z orožjem
nabitih pušk ima več moči tfakor Frant'isca v Californiji.
••b^ription rates: United States and	t praznih rok. Junaki so Odbor za red in zakon — to je
Canada. $2.00 a year, $1.00 for half ^	JK	.
Foreign countries $2.60 a yean , morali kapitulirati.	• |'res izvrsten dovtip
vojnim tajnikom Hakerjeni je sc obema svetoval, naj se ne prenaglita. Potem se j«* posvetoval z voditelji strank v kongresu, ki so se vsi postavljati na stališče, da je
ES
.M for half year.
Hit bi še
Kadar so organizirani delavci boljši, če ne bi 'bil tako star. Red
sal zgodovino mehiških homatij;! j0 poročilo so spreniljevale od nemara mu bodo naložili sedanji drugih strani tatarske veáti. I*r-dnevi najtežjo nalogo. Brez dvoma /0jav \7 Brownsville, Te*., je pra-spada spor med Mehiko in Zedi- v¡j da so \}\\\ v Matamoros izdani
Advertising rates on agreement, M A SLOV (ADDRESS):
Fini brambovci domovine.
Ce se sme verjeti vestem kapitalističnega časopisja, spada tudi
govorili o nediscipliniranem ve-'je lepa reč, za
kon tudi Ampak »i™'1"' državami med najusod- letakif upoMrjajočif da pomeni Menju miličarjev, je bilo to " po-i vsakdan je izkušnje nas uče, da ueJ krli/0'Ui	j zadele trpin- <Vsak prestop meje od strani ameri-
___dlo obrekovanje ". Kako bi bilo je ni na svetu reči tako lepe, da	¿ežel° n»»lh Juzmh	,ikih vojakov vojno in da ,bo vsak
-PROIJETAREC^ j mor.(, da „i Ht0rili miličarji kaj se ne bi dala zlorabljati; in še no- Marsičesa je h, ze vajen mehiški Amcrikancc, ki se vjame z orož-a w. ... sratsr. ch,cauu «llinois' nevitaakega I Sedaj so tudi obože- ben nasilnik „i priznaval, da tep-	«h k|J,,h \™»>	h,Mjcm, ustreljen. Letak je bil baje
valci te organizacije spoznali, da ta red in zakon, ampak vsak 1 «P^tkanje tam doli vedno na podpiaan od mehiškega generala je v "državi Danski nekaj gnile- »'čuva in ščiti".	dnevnem redu, se vendar brez J^-i%ratta, poveljnika v pokrajini
ga." In to, kar se je zgodilo v Kapitalisti v Californiji nabira-! »»^f 11ahko, »\ravV (1« "e.1n1,B0 Tamaulipos.
('levelandu, ni le pust slučaj, am-|jo miljon dolarjev. Zato, da bodo P^tle »n koVH,J m\n** mk,lar Časopisi so trdili, da Carranza pak ima svoje vzroke. Dokler bo ščitili red in zakon. Občudovanja tako kakor bai sedaj	|Ile ()(im ha. Obenem so pnpovedo-
inilica v prvi vrsti organizacija vredna ibi bila njihova požrtvo- Lahko ne ho razvozljat. vse ti-'vaH|da jc niehi«ki vojni minister ■ I ■ I .	II proti*delavstvu,'bo v njej vladal valnost, če ne.hi bila laž tako o- K,e n,tl» kl s0 8 čudovito vztraj-ob^gon vsem doslej vladi na-
leveland med tista mesta, ki so (|uh omofoi.tt in povfroit ta- čitna kakor je.	noHtj°	v vozle. Mnogo Kprotnim oaebam zagotovil popol-
navdusena za preparedness, za ke ¡2gre(Ie Km,Hr ohMe Ini,i(-.ar Kakor |)0 vg(,j AmePiki, so tu- r"k ini« «voip P™** vm,es. »» nJ,h no amnestijo, če pomagajo Car-milico in za vse kar je v zvezi z uniformo H; aomišlja. da stoji vi- di v Californiji zakoni zvezni, dr- > "kor«j umetniški.Očividno ranri /oper Američane, vojaško glorijo. Mt se sicer mslo-i^ ^ civilUti)m in da ni	žavni in 0bčinski. Zveza, država ¿in' 8" Ztt t0< (,H napravijo vozelj
kdaj strinjamo z nazori kapital.- j nj nobenega zakona: Unifor-Kn občine pa imajo svoje organe	nordijskemu, ki se ne da	Ultlmatum.
stičnega časopisja „1 mislimo, da mirani . e(iniki si tovo (|0L za^.it0 zakonov. Guverner, žu-' razvozljati, in bi bil naposled a-j Dne 26. junija je poslal Lan-*>o v t levelandu tako kakor ve-1	. ... , . • 1 .	• 1 •»• »>	mttfiuki \ loli >.!i 1111 <• r kulrtir iij>L'iln i sinir nw>liiski vladi ZliailO UOtO. Kl
čiuouia po drugih teri ljudje se na v
deli aparata /a zaščito iakonov. «> na obeh stran,-h meje intere
mehiška tla.
Rumeni časopisi so ta dan dobili zopet nekaj prilike za hujskanje. Carranza je odgovoril na Lansiugovo noto. Njegov memorandum je bil pisan v precej ostrem tonu, naglašal je pa, da so bile zadnje ameriške note naravnost gospodovalno sestavljene.
(Jlavna točka Carranzovega memoranduma pravi, da ni ameriška ekspedieija preprečila banditskih napadov na ameriško mejo, ampak da ji-h celo izziva. V tem jo imel Carranza gotovo prav.
Važna je bila tega dneva vest, da je bilo 23 ameriških vjetnikov, katere so Mehičani zajeli v praski pri Carrizalu, pripeljano na mejo, kjer so bili izročeni ameriški vojaški oblasti. S tem je bila izpolnjena glavna zahteva \Vilso-nove vlade.
(Konec prihodnjič).
nekateri se navdušujejo po opic
1 "J da mirani izgredniki si gotovo do- za zaščito zakonov. Guverner, ž „J razvozljati, in bi bil naposled a-	Dne 26. junija je poslal uan-
tako kakor ve-, raiSljajo dft ^ nastopm k()t juna-i pani, raznovrstni sodniki, distrik-j»»^riški Aleksander kakor nekdaj	sing mehiški vladi znano noto, ki
1 mestih: Neka- ki jn (,a sp jjm jp 7K0{{iUx krivi. tni državnit mostni pravdniki, še- «naee<lonski prisiljen, da ga prese-	so jo list. oznaeevali za ultin.a-
vdusujejo za te pa ko gf) ugtaTm njihovo poC.et. rifi, policisti, jetnišničarji so le k»- Vendar je pa že danes jasno,	tum. Džingi so bili z njo zado-
nasajo dobiček:' . , . ZH z,.^ito zakonov. da so na obeh straneh meje intere-	voljni in rumeno časopisje je v
LINÖANJE.
I
Dosti je zabavljanja! Naj pravijo hudobneži, kar hočejo, statistika vendar kaže, da napredujemo v Zedinjenih državah. Lani je bilo tekom prvega polletja 34 slučajev linčanja; letos jih je po podatkih Tuskegee Instituta le
to reč s¡. ki hrepene po meču in se vselej, svojih komentarjih naglašalo, da	Izmed linčanih sta bila dva
nekaterim je vseeno, če je preparedness ali ne; večina pa želi, da bi ji dali mir z vsem militariz-fnom.
V sedanjih časih je seveda naj-
niso šli okradat vojakov, ampak torej maiiika?	note
konfiscirat navadnim civilistom, liilo bi veliko bolj razumljivo, narobe
o katerih so prepričani, da se jim če hi godrnjali delavci. Oni ne *a"ja, tem bolj se je zdelo, da zač- spor brez vojne.
iz \Vaahingtona v Mehiko in srednjeameriške države ponudile dek? c>j>titnso lahko zadovolj->e, in čim več je bilo tega pi- svoje posredovanje, da bi se rešil nj s tolu rezultatom; nam se ne
ne sinejo upirati.
sklepajo zakonov in ne kontroli- ne namesto peresa kmalu pisati ■M l I .	la naj-1 Sedaj botlo kaznovani. A rajo jih; zato je razumljivo, da sablja. Toda ravno ko so imeli
bolj slišati tiste, ki se navdušil- ^ 1)odo prepričani, da se jim niso iadeUni njim v prid in da se diingi največ upanja, da se z»plr-
Vojna 1. julija.
Prihodnji dan je pomnožil raz
zdi, da je to primeren predmet za haharijo. Petindvajset ali štiriintrideset — nekaj razlike je že v
jejo miličarji se vozijo na mejo, ^ kHy <la branijo Ameriko; take reci se
ica.	ne izvršujejo njim v prid. še v deželi kaktusov krvavi ples,
, --Ali nezadovoljni so kapitalisti, je zmagalo v Wilsonu liagnenje za
ne gode vsak dan. 111 kar je nena- MlucPi Z0PER STRAJKARJE Treba jim je le priznati, «la so še mir in dal je Carranzi odgovor.
vadilo, je zanimivo. .Mobilizira-	! . .. - • ; .. . ♦„:A ki »o r»^ «nntnn rmnniibd nrvar
_ . .--precej otlkritosreni. vsaj ne taje, ki je rev» znamo zmaujsai ne>ar-
nje, prevažanje, tabori, napol ^ miH(>a ^	mo|»ilizirana kai smatrajo za "red in zakon".|nost v-ojne. Toda zaradi teKa še poljsko življenje — vse to ima
V 1 1 \ - 7 .Vb tem; ali tudi petindvajset sluča-burjenost. Diplomatieni zastopnik .	• » ; - ' 1. ^
,, ,j	•••■11.. J<*v kaze, da je lineanje se vedno
Bolivije, ( alderon, je izjavil, da f	' J	..„»„„¡u
... . ,	, . 1 "naroden obieaj v nekaterih
V siji milica je bila mobilizirana kaj smatrajo za " in poslana na mejo, <la pomaga j Odprte, po domače skebske delav-1 nikakor ni opravičen optimizem; v mnogo romanticno-teatralnega na /Fnnstonu hranifj dotnovino.	nice hočejo iziiliti in 8tavke hoče- kotlu ne vre tako močno kakor v
sebi. lo ljubijo ljudje sploh, zla- jjvalabogu — vsa vendar ne. jo zatirati. "Red" je po njiho-lčssu najostrejše krize, pod kotlom
sti pa Amerikane«.	, ,	-.....
'	Nekaj je je. se ostalo domi
se latinske države za enkrat u-maknejo od posredovanja, ker so spoznale, da ga v Washington!! ne žele. Svojo službo pa ponudijo, kadar bo čas ugodnejši.
Korespondenti iz Washingtona
Kadar se pripelje v kakšno mesto miličarski vlak. je vse pokon-
je dobro, zakaj sieer bi št -ji v LaSalle, III., prekucnili
ci. Tedaj dela tudi najnavadnej-; .,
, J ,	• ,	, . riko. Villa je nevaren moz, »ni-
ša radovednost vtisk navdušeno-
«i ur. jo gaurau. iveu je pu „ju.u- j v».............j........... , ........... so javljali-
a. in to ,vem mnenju to. da nimajo delav 'se pa še vedno kuri in pridne roke	• tniki in r.lani vojnih vendar v
rrajkar- ci nobene pravice in da je njih prinašajo drva, d« ne ugasne o-l ^^ ^ k(m|fresnih zbornicjdelstvo p
li Ame- izkoriščanje neomejeno. genj.	ki so poučeni o razmerah, priča-KVetKu
m	• - -- -----Ozrimo se nekoliko na kronolo	'	—
aj
državah, in dokler se more sploh voditi statistika o takih dogodkih, I je to statistika sramote.
Tudi drugod se gode krvavi zločini, uboji in umori; to je res. Ali med tem in med linčanjem je elikanska razlika. Hudo-posameznika kaže, da so defekt ni, večinoma duševno bolni ljudje; lineanje iz-
TnHi v tem o/iru se ne bi smeli iv.ruiiu iumnmu na i\iwm>n»- . .	. .	. . ...
,	'	... a. j. , . . kujejo napoved vojne za 1. julija., ...
pak štrajkarji so nevarnejši. v A- pritoževati. Kadar nastane kon gicni red dogodkov zadnjega ®a*| ¡)o tJ,<ra ¿aaa se jzvl^0 V8i ukrepi, prK'uje moralen atazivem 111110-
ko »jih milica ne v kroti, uapra- flikt med delom in kapitalom, sto- sa.
vijo soilni dan.	je kapitalistične oblasti vedno na	Vojna "neizogibna".
Kaj pravzaprav hočejo zopet strani kapitala. To je popolnoma Najnevarnejši moment je
■ , .111 - 1 - • n zie. Ta je pa v	takem obsegu le da se einibolj okrepea položaj Ze- . , • ... .. , » tam mogoe, kjer so javne naprave
, ., din jen 1I1 držav. .	r bi 1 1 •» . . zanemarjene.
Da je dobila ta vest primerno ...	„
Amerika se ne more pritoževati,
kovnjaštva in
listi nam celo
Zedinjene dr-
nska dežela, in
Ijavo, če jih podpira inatcrijalna| junija so javljali časopisi, da je |jn""d|| ]r""n*,esVni župan pri tem de- ',et,,,,i hi sr {e* trditvi lahko pre-
množico, ki je štela T^1 ^»kalno oporekalo, je ven-
lemolirailju in po-
dar res, da imamo cerkve in ka-
sti.
Zdi se pa. da se je v ('levelandu entuziazein za brambovce domovine zailnje dni precej ohladil. Zgo-«i i lo se je namreč nekaj, kar bi se zdelo človeku kratkomalo nemogoče, a ko s*' ne bi spomnil, da so bili miličarji vedno vzgajani v .prvi vrsti za protištrajkarsko če- "|*«hv
to, ki se |e navadila iskatj sovraž-i .»	.. 1 .1 u : 1 -	-	1 . , .,	, ,	... 1— —- -...........
nika doma in se postavljati nad . "i*?"* ^ ^ '	0,),aS,, h' *luil1* >J»latvn. pmtaednik W dson sklenil pozva- k, sam Vodi| tll
vsak zakon	'/aj ?. ]'. .	"f,.*^ T hl hi,° 'Judstvo dovolj močno, ti kongres, preden mine 14 dm.j^^ osoh ,,n f
Dne 13. t. m. se je pripeljal v Cleveland sedmi polk iz Nevv Vor-
k _	( .j,.	| k .	, |;in< , ■ inijniiini	"niu" m>
'	J1!!T..'	1!°"".' r"fk0. kT''M,V1" P"t' 1,1	«vojih ii8R(»nitnikov(200,000 „rns.ovoljcv p,hI orožj,.
diea je bila stavka. Delavci so bi- na ukaz kapitalisti»v. Ker vidijo Milicsrske eete so se mobilizira li popolnoma mirni. Postavili so izvoljeni uradniki, da odločuje le na vseh koncih in krajih. Veliki
stavkarske straže, da bi prepreči- ni(>^ kapitalistov in da imajo njim časopisi so imeli po pet, šest strani | vest o novem spopadu med Ame- hudiča, in splošno je znano, da je li skehanje, in vse se je vršilo zahvaliti svoja mesta, služijo ka- samih miliearskih vesti. Vssk ru- ričani in Mehičani v severnem pobožnost v južnih državah še mirno, kar je najbolj jezilo pod- pitalistom, od katerih se čutijo javohlačnik, ki se je poslavljal od kraju države Sonora. Ali nobenih mnogo večja, kakor v severnih, jetnike.	odvisne.	svojego deklela, je bil v tem sen- podrobnosti ni bil o.	A tudi 1 sodnik Lynch ima na
Da se doseže j^premenVba, so \fse to pa trgovski zbornici v1 timentalnem trenotku lahko fo- Pershingovo vojaštvo je zapu- J«KU svoj pravi dom. utalisti nahujskali policijo da ^au Franciseu ne zadostuje. Nij tografiran. Videli smo, kako sto- slijn Hacbimbo i:i San O
- • w...... •» -	ijt^I ii^ro. 1 u ' 1' 111'»1 11 <111 111 m . . , .
organizirali in so predložili druž- da /j^ jih priRili!o na to. Toda naj napove Mehiki vojno in ga	fA pohifttVH ?upan poziV8l l,eI<M,,a vsoh vogalih in »Ia razne
bam zahteve, tičoče se ureditve ljudstvo kaže pri volitve, da pooblasti, da pokliče poleg milice,	vs~ Mehičane. naj se združijo zo- narodnosti v ničemer tako ne tek-
plae. Podjetniki so odločno od- „¡ma te moči; ako hi jo imelo.'ki je bila že v mobilizaciji, še	[)pr yfdinj(,nc d,.^aVe m u je jo, ? kakor v stavbi takozva-
jega ameriškega
se je pa, kakor se razume skoraj samo ob sebi. največ v bojih s štrajkarji, in zato ga imajo nevv-yorški delavci "dobro" v spominu.
Nemara se je moštvo slavnega polka nekoliko zmotilo v geografiji. Cleveland je sieer. kakor vsi «ap.talist vemo, v
nih božjih hiš. Kazuntega imamo Zmanjšana nevarnost.	še vsakovrstne niisjone, Billy
Dne 28. junija je prišla nejasna Sundayc in podobne preganjalce
______________ zadostuje. Ni togranran. viaen smo. hhmi s.«,- sliin lia^hnbo San Oeronimo Obenem pa tudi vidimo, da je
5 vsakega vzroka aretirala j|tll dovolj, da jim pomagajo v pajo ¿ete na vlak in z vlaka, ka- jn SP jr koncentriralo bolj proti javno šolstvo na jugu zanemarje-co straž. Podjetniki dobro H|U('.Hj„ stavke policija, šerifi, so- ko ** kuha v taborišču in kako se severu. Obe mesti jc zasedlo Car- no, kakor da leže ti kraji nekje v
državi Ohio; ali miličar-l^6
ji so naihrže mislili da je v Me- nekoliko	siraz. rodjeiuiKi mrnro Hltlr.MJn stavke policija, šerifi, so-; ^ K»na v laoonseu 111 aano m- severu. Uho mesti je zasedlo Car no, kakor da leže ti kraji nekje
sovražnikovi <W.e-' v,'do' (,H	to v 0Rri,j- StRV* ^«č* in milica; poleg vsega urad- rekrutom opisuje puška.	ranzovo vojaštvo.	Afriki na tisoče milj od vsake že-
Kajti tO k«>r ™ in 1 karji so	oprostili svoje tovariše nrirft anarata hočeio imeti še no-1 Vse skupaj je izgledalo mino re-
hiki, torej v .RHHL.....,. ..	....	...
kar se je /godilo I karJ' s0 °Pro«tili svoje tovariše nrfJa aparata hočejo imeti še pose vrsi le v sovražnih krajih inj'1 rok P°Hwje. To se je označilo' soboM aparat zn ..varstvo reda in tudi le tedni, če je vojaštvo nedi-!7" »,unt' P0,K,,Ja Jr «*J«vila. da zakona", to se pravi za neovira-sciplinirsno. Ä	nc more obvladati položaja, in te- no skebstvo in nasilno zatiranje
«...	. • v	. .. legrafirali so v Springficld za po-^fnv^ i 1 ion dolar iev so nrinrav-
Vlak se je za nekai easa ustavil » „ . . . .. ,	siava.aiujon uoi.irj« \ so pri}>rav
v mrstu. T..,laj «a o „kn,K 700	^ ,Pet "/"L"V, "'' n"	, "!'<rtvov»,i " »p»r««; *
¡ličarjev ,..,,¿.¡10. 7,1! v. ,1« ni . ki	»j^vo pomočjo m.sl.jo namn-č
. . , .. , -	f>ribavijo oblastmi kontrolo	nad mno(ro mi|ionov dolarjev iztisniti
•oviantna služba bas vzorno . . .	1 " M mMJ " u,in,J
funkcionirala in da so čutili ple- f?**"1' , „	^ ix delavstva,
meniti zaščitniki domovine tisti Nokl nradn,k Marquette ; Ce- Predsednik Wilson je pri otvo-o beute k, ki se pri navadnih lju-|mont > ^»o užaljen izjavil, I ritvi doma A F of v Wash-
ni
prov
Zaeateeas je vstaški polkov- leznice in od vsega nik UernandeE baje izrazil željo,'prometa sploh, da se pridruži s svojim oddelkom Dokler ne bo ljudstvo imelo po-Carranzovemu vojaštvu.	jštenega šolstva, se IkkIo godile
Iz mesta .Juarez je poslal gene- take barbarske reči, kakršno je ral (ionzales vse ženske iu otroke lineanje. A poštenega šolstva ne proč, ker je pričakoval ameriški bo ljudstvo imelo,dokler si ne pri.
.. . .............. „........... ......... , - —	svetovnega
sno. Nemška iu ruska mobilizacija
leta 1914, ko so takoj miljoni skočili na noge, ni dvignila toliko prahu. Izgledalo je tako resno, da so v mnogih krajih mamini sinovi rajši ostali doma, kakor da bi bi-
" PRtnfv^ Ta.7.1, položaj»I"."'T', N>k",i,k" McMč.,v?v Jelrtobl poli.¡č„oKa vpliva. Zakaj ti-
.. .	streljalo eez reko Rio (irande. pa sti, ki vladajo, dobro vedo, zakaj
se resnejso barvo.	.	...	'	.....
. ...	.. i niso nikogar zadeli. ne privoščijo ljudstvu izobrazbe.
I, W.Hh.n„»ona j, I.1I0	poro,,., /r ^^ ^ ^je|Un(-.8njp Jim jo ,juWo ljlu,skc
t|fi ,	f.ri I ' M ' I	##	#	1 • i* • • I	" ----r----------------•»	-	•••
tudi miličarji niso hoteli ničesar hoteli organizirat, ljudi, m	jfv 7a to> da bodo lože mirno cev na topničarko Annspol.s in ns ()(,ividno ro enkpat
slišati o takozvanem plačevanju, takoJ 8n «tnoati.	poravnavali z delavci?	transportno ladjo Buffalo.
ampak so anektirali, kar so dose-| Delavci pravijo, da res ni bilo Odprte delavnice hočejo. l)e-| Upravnik Hearstovegs renča Vj	Dejanjsko zboljšanje,
gli.
Najbrže strahotah
spojena z besnim uničevanje...........
likih vrednosti: zato so napravili i ca*p» kvr s° J,h dclavei povahin.	I10 stališča obeh strank sta po- nevarnosti in prosijo r.a pomoč hoec Wilson sprijazniti tudi ?.
poizkus za svojo bodočo nalogo To je tudi razumljivo, zakaj a-	polnoma nasprotna, načeloma na- Iz Nogalcs, Ariz., so brzojavlja mislijo posredovanja. Predsednik
na fronti in so uničili, česar niso gitirati tam, kjer delavci sami ne	sprotna. Obveljati more le eno a- Ii, da je .VI milj proti jugu, v Mag- bi bil smatral za vzrok vojne, če
mogli vzeti s seboj.	i marajo organizacije, je zelo ne	li pa drugo načelo, organizacija dslena, koncentriranih 10,000 me-|bi se Carranza branil izročiti A-
eksplozije.
ku je midta
¡na Sumner ave. eksplodirala posoda z amoniakom. Posledice so bile strašne. Eksplozija je demo-
sedemnajst let nobene stavke, am-	iaVstvo mora biti organizirano in	Laguna del Carmen je telegrafi-. Dne 30. junija je bilo opaziti	lirala štirinadstropno poslopje,
že so tudi kaj slišali o PHk ,,H se tudi sedemnajst let nih-	mora zahtcvati priznanje organi-	ral v New York, da so bndotni A- >čiten preobrat. Poluradna vest	Pel oseh jc bilo ubitih. okrog dva-
h vojne v Kvropi. ki je ni zmenil za ureditev njihovih	ZHeije. Tu je konflikt. Kako ga	meričani, živeči okrog dvajset je dejala, <la ni le nevarnost v oj-	najst pa ranjenih,
z besnim uničevanjem ve- P,ai*'- Agitatorji so prišli iz Chi-	mojJroče poravnati? — Nikakor	milj južno ml Vera Cruza, v veliki, ne stopila v ozadje, ampak da se
.i____________:i: case, ker so iih delavci povabili.	nn Wfnli«;>a «frank «tU no.	nevarnosti in nrosiio /.a nomoe. ,hoee W ilson snriin/niti tudi ^ v. .. ......... •	_______i_
NS vojni zmaguje tista armada, ki je najbolje organizirana. Ce hoče delavstvo zmagati, si mora ustvariti dobro organizacijo.
Poročilo glavnega tajnika.
pat apel«, kari ceno, da se agitacija ne vodi več po narodnostih, kakor ae je prej, dokler so dobivali narodni odseki del mesečnih prispevkov po 3c, arn-
, v , . .	(Konec.)	I sel m o kadar nanese govor na "ljudsko obrambo",
, HpP^PRfsndi naglasa socialistična stranka, da je treba je cisto zgrešeno in vsled tega napačno.	______________________
«ejstvo, da ne prihajajo ekonomsko organizirani delavci v masah pod (joto vo je, da se bo bodoči mednarodni zln»r, ki se suide po vojni,' ;>ak t;».ko, kakor nanesejo potrebe in sahteve. Ostsl je pod upravo in prapor politične organizacije, pripisati razmeram, v katerih so sc a temi zadevami pečal, in takrat bomo videli, kakšne argumente bodo vodstvom samo tisk in glasila, ki je ps tudi pod nsdzorstvom gl. od strokovne organizacijo razvile. Hitro se razvijajoči kapitalizem je imeli eni iu drugi. Lahko pa se trdi v naprej, da pade na večino po 1 bora. Odkar sta se združila "Narodni Glas" in "Radnička Straža", ustvaril pogoje za naglo rastoče strokovne organizacije, katere z ozi- *!amev vsa kritika, ki jo more izreči socialistična Internaeionala, «k«> jo delo hrvatsko-srbske sekcije konsolidirano. "Proletarec" je ostal rom na ureditev bojne taktike v svojem ekonomskem področju niso i »o imela manjšina nemških sodrufov dokaz, da je vodila Nemčija kot korporacija. katere delnice pa imajo jugosl. socislistični klufci imele čssa misliti na politično stran delavstva in so tako dobile zgolj napadalno vojno o čemer ni dvoma - in če so socialistični poslanci in tudi Zveza sam«. Oni volijo, kakor predpisuje zskon, svoje za-
,	.	,	— -»• —— . — —«	"	iinjMniniini . "ynu	« v. ...» • •••	— — --	................ t -----
»rroKoviii značaj, /«to stranka ponovno izjavlja, da nima ne pravice to vedeli, pa so vzlic temu zopet in zopet glasovali za vojni kredit, ne zelje, vmešavati se v kontroverze, ki 1,1 nastale v delavskih unijah
z ozirom na vprašanje o obliki organizacije, ki jih prinašajo s s«;boj moderna tehnična sredstva proizvajanja, napram katerim si delavstvo umerja tudi svoje bojevne taktike. UvidevajoČa vse to, prepušča te zadeve delavstvu samemu, da jih reši, kakor zahtevajo čas in potrebe, po svoji lastni iniciativi.
Internaeionala.
Vsled evropske vojne, ki je nastala vsled imperialistične politike
Toda vprašanje nemških sodrugov o glasovanju za vojne zadeve ne more zadeti načela Internneionale, ker se njeno teoretično in načelno vprašanje danes ne začenja uiti ne končuje več na Nemškem, ampak je splošno. Če bo treba operacij, bodo te operacije lokalnega pomena.
upnike, ti pa na občnih zborih vsako leto takozvani "direktorij".
Ker je Zveza sedaj že preživela dobo organičnih eksperimentov in tiiv.vnala svoje notranje delo napram državnim in deloma tudi okraj-nm organizacijam skupne stranke, je sedanja forma, če ni mogoče dobiti boljše za še popolnejšo kousilidacijo, priporočljiva.
In Memoriam. — Od zadnjega zbora je izgubila Zveza enega naj-
, . . 4	i ,•»	. , , , , • „ . m j delavnih in vnetih sodrugov za našo stvar — sodruga Milana
Kar se sp osne Internacionale tiče, je za nas važno to, da dobi več *	. .	.	* im. „ ,, .	u»mi
....... ii i-	i » «i-	i , < umea. ki je meseca decembra 1914 podlegel proletarski bolezni,
nosa m krvi. Teorija ji je dala dušo — praktično delo ji mora «lati ' ! | „ '	. , ^
mesa in krvi. Dokler nima Internaeionala svoji duši primernega te- •', nkl» v ' ■ 0 u hN0J0 0 e-	..... ..
in kanit,liK,;; ';•;;„	7 J- "TV	|,sa kj:r pomeni, da je treba opraviti še mnogo organi/atorničnega Mil»«»	> «P™il v jugoslovanskem socialističnem g.ba-
L*CrSiiTTtem dl cZ: rUW m :°.ra n? tU;H	»• -«*<> i* — vso «liho. «J» v Ameriki mnoKO dela zlasti med Hrvat, ko je ustanov, jugosl.
immte ki so t\('rMi v~niei v • »in i Kil t t	. /i v,nje po katastrofi, kajti vsi očitki ne bodo nič pomagali.	;socialistično „druženje št. 6 in lis "Radnička Straža' . I oleg tega
f	tvorili v njej večino in bili takorekoč nje ustanovitelji. ' ; ,	. . . , . , ..	je bil eden izmed prvih, ki je delal na to, da se je ustanovila J o gosi.
< isto razumljivo je, da se slišijo vsled tega razni očitki in kritike,, .	mednarodno studijo se bodo v bodoče bavile z novim impena- ^^¡^ /y(J Kot (,p,tven in zvogt mednsrodnemu socislistič-
češ da delavstvo ni stalo trdno na temelju načel mednarodne solidar "zmom«	tt»P<Hii»rskiiui koreninami v zvezr s kapitalom, vlade	^^ ^ m	y	rojakih mQQgo
nosti. Toda kdor gleda svet z jasnimi očmi in realno, ta vc, kako in birokracije, njegovim, duševnim, močmi ni njegovim vplivom na, • . „ ¡t ki jo jc zastopa,% Vso vnemo in ljubeznijo do
češ d« delavstvo ni stalo trdno na temelju načel mednarodne solidar nosti. Toda kdor gleda svet z jasnimi očmi in realno, ta ve, kako je to prišlo. Vsi vemo, da je nedoraslo drevje viharjem igračka — in naša Internaeionala je v tem slučaju podobna mlademu drevesu rredi velikega viharja. In kdor pozna zakon sile, ljudsko psihologijo in viharne momente, ta ne bo obsojal, če noče biti sam sojen; ¿lasti ne bo poslušal očitkov hinavskega meščanskega časopisja, ki, 4-avito v plašč krščanstva, samo ni bilo vzlic svoje veličini sposobno, «¡a bi preprečilo, kar naj bi bili preprečili socialisti, katere vendar pri vsaki priliki omalovažuje, naglasa joče njih slabost.
Delavska Internaeionala naj bi bila preprečila sredi mogočnega imperializma, zavarovanega z močnim militarizmom, evropsko vojno? Absurdnost!
Očitki, ki prihajajo z leve in desne, od znotraj in zunaj, na* ne
. , . ,...... ........ ,.	nemu načelu, je vzbudil s svojim zgledom v svojih rojakih mnogo
,n birokracije, njegovimi duševnimi močmi m njegovim vplivom na	J	. . . "
iii •• i» ♦ ¿¿animanja za stvar, ki jo jc zastopal z vso vnemo in ljubeznijo do
meščansko časopisje ter njega pomenom meščanske ideologije, lotom	J	»	t
..... . .. • , i «	i •	ti , • •	konca svojih dni. — lasten mu spomin!
l vprašanji, ki sc dotikajo delavstva, z vzroki njega slabosti i ti njega	i	r	,
jasno stranjo. To povzroča vprašanja o taktiki delavstva, o važnosti j Sodrugil To je poročilo, iz katerega je razvidno, kako je Zveza in o mejah parlamentarizma, o akcijah množic; s tem je v zvezi tak napredovala. Ce se v splošnem ni doseglo toliko, kolikor bi bilo že-tika gospodarskih organizacij, mimoidoče zahteve in važnost ter ho- leti, ni to krivda enega, dveh ali treh; ni to krivda nobenega odbora .ločnost sploine organizacije, — kakor tudi vprašanja o narodnosti,j «1* funkcionarjev pri naših glasilih; istotako ni pripisovati samo njim o militarizmu in kolonialni politiki. Vse to bo treba študirati, kar uspehov. Vsak teh je pač delal po svoji moči in nalogi, ki mu jo je
I . . * .	, ., o o...« ub« hA», diktirala njegova socialistična zavest. Cisto razumljivo je torej, da
• »omeni v naselil tisku več m več svobodno besede. Samo ako bomo	' f »	... , , , ... .	i v
,	,	• i•	, , . ■ • i •	ne moro biti v tem slučaju nobene hvale, niti nobene graje. Kar
lelali lokalno i/, dneva v dan, in imeli oci uprte v končni cilj, smemo	. * , , •	• i i
. , ... , . i,i . . „ .i a r, veha pri socialistih — kakor je nam vsem znano, — je le zadoščenje, upati, «I a bo nase delo rodilo dober sad in tako pripomoglo danes se J »	....	. ,	. •	i* / .
....	. i - . L,» r	'	ki pa ne prihaja iz ust posameznih sodrugov, ampak iz rezultatov
dealni Internacionali do njene praktične veljave.	_	' .	• ' r.. , . ,
dela samega. In v tem slučaju se cisto lahko konstatira, da je vsak
Priporočila.	nekaj delal in pripomogel, da je obstoj Zveze mogoč ter da se je raz-
m o rej o zadeti, ker so zgrešeni, ampak velikanske izgube, ki jih bo Organizacija. _ Največja naloga, ki nas čaka v bodoče, bo ona	širila socialistična ideja med jugoslovanskim delavci v Ameriki. Te-
imela Internaeionala. po vojni zadenejo nas vse; kajti vse bo mogoče | pridobivati in obdržati članstvo v naših klubih. To jc v Ameriki	mp rezultatu izogniti se ne da.
.»led gospodarskih kriz in fluktuacije delavcev težavna r°č, toda glo lT ureditvijo tiskarne, ki naj se začne v bodoče na ta ali oni način,
Um t i bo treba, da so to izvede vsaj tam, kjer je mogoče.	s konsolidiranjem uprave in pojačanjem naših organizacij, z gradnjo
Naši organizatorji po naselbinah bodo morali skrbeti, da se vsak	domov, ustanavljanjem pevskih, dramatičnih in glasbenih zborov, je
Kandidat, preden podpiše pristopnico za članstvo, naroči na naša gla	pričakovati, da bo Zveza rastla in sc razvijala tudi v doboče in tako
¿ila, da pozna nekaj socialistične literature, da ve, kaj socializem	postala v ameriškem javnem življenju res tisti faktor, ki ga je name-
pravzaprav hoče. Kadar bo kandidat vedel, kaj je socializem in kaj	tavala njena ustanovitev: "Da postane čvrsta veja ameriške socia
hoče, potem se bo gotovo ž njim tudi sprijaznil in ostala bosta pri	listične stranke in cele socialistične Internacionalc."
jatelja. To pa pomeni, d« bo dobil stalnega člana tudi klub. Stalnih
nadomestiti, samo ne naših moči, ki so padle na bojišču.
V Nemčiji sta nastali vsled vojne dve stranki; cepili sta se parlamentarno in strankarsko. Večina je navidezno pod vtiskom, da je bila Nemčija napadena od Rusije; manjšina dokazuje, da vodi Nemčija napadalno ali osvojevalno vojno. V mnenju manjšine tiči tudi vzrok za cepitev stranke. (> bi bila manjšina prepričana, da Nem-•"•ija ne vodi napadalne ampak obrambno vojno, in ne bi večina glasovala za vojni kredit, tedaj bi v nemški stranki ne bilo nobene
opozicije, nobene manjšine. To je treba povedati, ker delajo danes članov, to jo tisto kar potrebuje naša Zveza, nekateri slabo informirani sodrugi, kaj radi z nemško manjšino — po- Centralizacija. — Ogranično je delo po II. zboru tako osredoto
S socialističnim pozdravom,
FRANK PETRICH, gl. tajnik.
Kongresu socialistov nevtralnih dežel v Hagu.
A.	Bolgarska je samostojna država, z monar-hično obliko pod vlado Ferdinanda koburškega. Del Bolgarov živi v Macedoniji, kar je dalo bolgarski vladi pretvezo, da se je udeležila sedanje vojne proti Srbiji, kateri je pripadel del Mace-donije po zadnji balkanski vojni.
B.	Srbi žive v kraljevini Srbiji, v kraljevini Črni gori, ki sta bili obe do vojne samostojni. Nadalje prebivajo v Bosni in Hercegovini, kjer tvorijo večino prebivalstva, potem v Dalmaciji, na Hrvatskem, v Slavoniji, kjer so v manjšini napram Hrvatom, ter v nekaterih južnih krajih O-grške, zlasti v Bački in Bana tu. kjer so večali-msnj pomešani z Madjari iu drugimi plemeni.
C.	Hrvatje tvorijo pretežno večino prebivalstva 1111 Hrvaškem, v Slavoniji in Dalmaciji; enako je prebivalstvo pretežno hrvaško v Medjiuiur-ju. ki je nekoč pripadalo Hrvaški, sedaj pa Ogrski; večino imajo tudi v Istri, medtem ko so v Bosni in Hercegovini v manjšini.
I). Slovenci stanujejo na Kranjskem, južnem Štajerskem, južnem Koroškem, na (ioriškem, v severni Istri, v tržaškem teritoriju in deloma v mestu Trstu.
Razun Bolgarske Srbije in Crnegore žive torej ostali Jugoslovani v avstroogrski monarhiji. Ali tukaj je njih ločitev vsled polti ione strukture habsburške monarhije še veliko večja kakor med dvema različnima državama. Avstro-Ogrška je dualna monarhija; del Jugoslovanov: Slovenci ter v Istri, Dalmaciji in na otokih živeči Hrvatje in Srbi so podrejeni avstrijski administraciji. Na Ogrskem je treba razlikovati ožjo Ogrsko ter Hrvaško in Slavonijo. Srbi in Hrvatje v prvi deželi žive po«| madjarsko vlado, ki sc drži, dasi pripada večina prebivalstva drugim narodnostim (razun omenjenih še Slovakov, Rumiinom, Rusi-nom in Nemcem,) s pomočjo skrajno nedemokratične volilne pravice v sedlu. Hrvaška in Slavonija, katerima pripada nominelno, a ne de facto tudi Dalmacija, imata neko avtonomijo, ki jc pa praktično skonsj brez vrednosti ker je imenovanje vladnega glavarja, bana, odvisno od volje o-grske vlade in ker omogoča premoč Ogrske vsakovrstne kršitve avtonomije. Tako sc niti vo'il na pravica v "avtonomni" deželi ne more demo-kratizirati proti volji ogrske vlade.
Bosna in Hercegovina imata usodo anekti-ranih dežel, pogoršano z ljubosumni» konkurenco Avstrije in Ogrske, ki v<»dita tih a trdovraten bog za politično in gospodarsko nadvlado v teh deželah.
Narodno politično je položaj Jugoslovanov v avstro ogrski monarhiji enak položaju podjarmi jenega naroda. V Avstriji prevladuje tendenca germanizaeije, na Ogrskem tendenca madjari-zacije, presegajoča tudi na Hrvaško, v Bosni iu Hercegovini pa tekmujeta obe struji.
Oficiclno geslo cesarja Franca Jožefa so sla-si: "Viribus unitis!" — taktično veljavno pa je geslo "Divide et impera!", ki je vedno označr-valo kvintesenco avstrijske notranje politike. Vladajoči krogi v habsburški uuonarhiji ščuvajo narod proti narodu, favorizirajo navidezno enkrat enega, enkrat drugega, ali vedno le r name-nom, da preprečijo sporazum in slogo; svojo moč zajemno iz Imja vseh proti vsem, svojo intelektualno nesposobnost izravnavajo s slabostjo neslož-
nih narodov.	.
Mi ne dolžimo ne nemškega, ne madjarske-
gs, ne ksteregskoli naroda za nacionalno potla
čevanje, ki se vrši v dualni monarhiji. Dobro spoznavamo resnico, da so vsi narodi stiskani in da velja izjema le za tiste klike, ki" zaradi osebnih interesov brez obzira na potrebe in koristi naroda služijo vladajočemu sistemu. Ta sitem, četudi nosi krinko ustavnosti, je pa do dna absolutističen; vsa svoboda in avtonomija v Avstriji je lo na papirju, v resnici se pa vlada ob Donavi, v srcu Evrope avtokratično kakor v kakšni deželi," ki še nikdar ni imela ustave.
Najzgovorneje potrjuje to dejstvo nemoč avstrijskega parlamenta, katerega cesarsko kraljevska vlada enostavno od god i, zaključi ali pa razpusti, če ne dela po njeni volji. Ta igra se je zadnjih dvajset let neštetokrat ponavljala. Tudi usodnega leta 1914. je bil avstrijski centralni parlament od konca januarja od goden, z mobilizacijskim ukazom obenem na zaključen, in ves čas, «nikar razsaja vojna po Kvropi, je Avstrija edina država, katere parlament ni zboroval niti eno uro.
Sedanja vojna, za katero jo Avstrija z znanim ultimatom storila prve korake, se vodi po volji dvora iu dvorske vojne stranke, pa proti volji avstrijskih narodov. Pravico imamo reči, da ne bi bila nikdar Srbiji napovedana vojna, <'t bi bil smel parlament odločevati o tem usodepolnem vprašanju, kajti že ob času balkanske vojne, ko jc zunanji minister grof eBrchtold očitno ustvarjal umetne krize in iskal pretvezo za konflikt, je parlament protestiral proti tej politiki in obsojal vi jno, izrecno tudi vojno proti Srbiji. Ijc absolutizem hobsburške monarhije je omogočil t« napad.
Kakor sc je pogostoiua povdarjala žalostna usoda Poljakov, ki so .prisiljeni, »la sc bojujejo drug proti drugemu, tako sc nam kažj enaka pretresljiva tragedija na Balkanu, kjer sc mora »Jugoslovan bojevati proti Jugoslovanu, kjer je n. pr. marsikaterega Srba iz Srbije morda ubila krogla Srba iz Avstrije.
Če so se v Srbiji odigrali prizori, o katerih j* pisalo časopisje, da jc moralo najtrše srce vztrepetati, in če je Srll-ja enaka deželi, katero so opustošili potresi in vulkani, je v avstrijskih jugoslovanskih deželah položaj skoraj enak. Takoj z napovedjo vojne so bile v teh deželah ustavljene vse ustavne pravice, uvedena so biln vojaška sodišča in prek i sod, časopisje jc bilo postavljeno poti preventivno cenzuro, priobčevati je moralo članke in poročila, spisana in odposlana ml polievje, vse ječe so sc napolnile in druga poslopja so se adaptirala za ječe, v katere so tlačili "politične osumljence," povsem nepolitična, kulturna, n. pr. literarna društva so bila raspušče-na, iz srbskih krajev so se morali prebivalci po sili selit, krynikov pa ni bilo dovolj, da bi opravljali grozno d'do tajne, absolutistične in šovinistične justicc, ki jc dala v jugoslovanskih deželah pobešiti in postrdjati hekatombo "političnih zločincev."
Dobro vedoči, «la so v gospodarskih razmerah •♦lavni motorji socialnega življenja iu razvoja v mejah posamezne dežele i;, nrvl deželami, vendar * ? »eremo biti sl'""n za ia< ion ilni nrmicit. ki f*o s » vojn prirojeno iu prdedovano silo globoko \ «tinkturo človeške družbe. Trajnost miru, \i uv r« Slediti sedanji vojni, jc odvisna tudi »hI ureditve nacionalnih vpraAanj.
Naši somišljeniki v Evropi, jugoslovanski socialisti, so na svojih zborih vpričo delavske Inter-
anciorale upozarjali na nevarnost latentnega problema in so sporazumno s socialisti drugih narodov na Avstro-Ogrskem in Balkanu iskali rešitev brez krvavega konflikta.
Avstrijska socialna drmokracija, v katero so bile združene .socialistične stranke vseh narodov, je na svojem kongresu v Brnu leta 1N99. sprejela nt rodnosti program, v katerem pravi:
"Ker ovirajo in onemogočajo nacionalne lio-inatije v Avstriji vsak političen napredek in ves kulturni razvoj narodov, ker je iskati vzrok teh homatij v prvi vr ti v zastalosti naših javnih uredb in ker j«- nadaljevanje lelt sporov zlasti eno tistih sredstev, s katerimi si zavarujejo -la-dajoei razredi i.vojc gospodstvo iu ovirajo resnične narodne interese v aakem krepkem izražanju, izjavlja kongres:
Končna ureditev narodnega in jezikovnega vprašanja v Avstriji v zmislu enakih pravic in e-nakopravnosti in razum i je predvsem kulturna zahteva in leži torej v življenskein interesu pro letariata ;
mogoča jc le v panično demokratični skupnosti, ki je utemeljena na splošni, enaki in dirokt ni volilni pravici, iz katere so vsi podobni privi legiji v drž." i 'u dcž.di odstranjeni . . .;
gojitev^ in ra/40 j nacionalne samostalnosti vseh narodov v Avstriji je le mogoča na podlagi .mak? pravice iu izogibajoč se vsakemu zitiranju, zato je treba odstraniti vsak državno birokratični centralizem kakir tudi fevdalne privilegije dežel.-
Pod temi pogoji, pa tudi le pod temi bo mo goee postaviti v Avstriji na mesto nacionalnih prepirov nacionalen cd, in sicer ob priznanju sledečih vodilnih načel:
1. Avstrija se mora izpremeniti v demokratično narodno zvezno državo ..."
Nadaljnje torke te resolucije opisujejo podrobno strukturo, ki naj Iti jo država dobila na podlairi zahtevane narodne avtonomij?.
• Resolucija zaključijo s sledečimi stavki: "K"iigr.'\s slovesno izjavlja, d i priznava pravice» vsakega naroda do narodne ekaistencc in do narodnega razvoja, da pa si morejo narodi priboriti vsak napredek svoje kulture le v tesni soli-dirnosti, ne \ malenkostnih medsebojnih prepirih, da niMrfl zlasti delavski razred vseh jezikov v interesu vsakega posameznega naroda v interesu splošnosti vztrajati v mednarodni bojni skupnosti iu \ pobratimstvn ter vrstiti svoj politični in strokovni I»«.j v trdni enotnosti."
Jug slovanska socialna demokracija jc ta temeljna načel«, ki so bil;» izročena z njenim sodelovanjem, odobrila, pa se je na njih podlagi dalje bavil« s problemi, ki s«> tičejo specialno Jugoslo-vanstva Plemena, ki jih imenujemo jugoslovanska ,so materija, namenjena po prepričanju najznamenitejših etnologov, lingvistov, sociologov, med njimi tudi Karla Marxa, da se raz/ ijc iz tij 'i enoten narod, t V ne bi bile umetne ločitve, namenoma podži«jani partikulaHslični in verski boji ovirali razvoja zavesti ter spoznanja kulturne, zgodovinske in socialne potrebe, bi že bili enoten ' - mrl. dosedanjih razmerah so bili le trske na-v da. s late imi so despoti kurili svoj« ntf 1*jo.
Iicsolueija avstrijske sooialne demt»kracije ?»i rnnHa iz"oei nič re^ničnoišega, kakor da ovira in nncionaluc homatiie, izvirajoče iz nerešenega nacionalnega vprašano«, vsak kulturni napredek narodov. In nihče ni tega bridkeje občutil k«kor Jugoslovani. Njih prirojeni intelekt ni slabši od
onega drugih evropskih narodov. Med njimi kakor med drugimi narodi so se rodili veliki unio-vi, državniki, znanstveniki, tehniki, literati, u-metniki. Delavni so, ukaželjni in sposobni z« nauk. Ali avstrijska oficielna politika živeča od zakrinkanega absolutizma, ki se je igrala kocke z narodi in izigravala enega proti drugemu, je zgradila barikado pred kulturnim razvodeni Jugoslovanov. Davčni denar je služil nezasitnim mi-litarističnim zahtevani, za šolstvo, za kulturne namene sploh «a cj bilo vedno premalo. In vena ravna dualistiena stnikutra jc porajala prave absurdnosti na tem polju; ker je med Avstrijo in Ogrsko politična meja, ni mogel 11. p. Hrvat iz Avstrije študirati na hrvaški univerzi v Zagrebu, kajti avstrijske oblasti mu niso priznale izpitov, in niti nostrificirati jih ni mogel v Avstriji. Ker pa tukaj sploh ni jugoslovanskega vseučilišča, mu ni ostalo nič druzega, kakor zapisati sr na nemško fakulteto, ali pa, če mu sredstva niso dopuščala, odreči se akademičnemu študiju.
Politične, gospodarske in kulturne razmere so vedno neločljive. Zato «je skoraj normalno, da so bile jugoslovanske dežele gosp<»darsko zanemarjene, po drugi strani pa izkoriščane kakor osvojene prekomorske kolonije v uiinolih stoletjih. Da jo bilo to mogoče, je pa morala biti potlačena vsaka politična svoboda, in Hrvaška s Sla-onijo je klasičen zgled političnega liccincrstva, ki maha pr» zraku z zastavo svobode, nogo pa ti-Sči ovnhodi na tilnik.
(Koii"c prihodnjič.)
SE ENA SMRTNA OBSODBA.
Preko Berlina prihaja iz Inomosta poročilo, da j«' bil sodrug Dr. Cesare Battisti na temelju sodbe vojnega sodišča usmrčen.
Dr. Battisti je bil poslanec v avstrijskem državnem zboru, kjer je zastopal tridentski okraj, iu glavni urednik socialističnega lista "II Popoln". Rojen jc bil 4. februarja 1872. v Florenci, torej v Italiji. Ko se je preselil v Trident, se je pridružil socialno demokratični stranki. Bil je izvoljen tudi v tridentski mestni svet. Bavil se je mnog,» 7. geografijo in je napisal nekoliko knjig i/ te stroke.
Ko je izbruhnila vojna, je Battisti odšel v Italijo. Ze prej jc imel z avstrijsko vlado več konfliktov, in če bi bil ostal na Tirolskem, je gotovo, da bi j;a bila Avstrija spravila v ječo.
Ko se je Italija pridružila zaveznikom in napovedala Avstriji vojno, je Battisti vstopil, v armado, ki jc operirala proti Trcntinu. Kot poročnik je bil v neki bitki v jet in Avstrijci so ga postavili pred vojno sodišče, ki ga je zaradi "vcle-izdajstva" obsodilo 11« smrt. Berlinsko poročilo pravi, da je bila smrtna obsodba izvršen«.
Kaj druzeg« tudi ni prič«kovati od črnoru-menih avstrijskih hijen. Battisti je bil sicer Italijan; bojeval se jc kot regularen vojak in je v poštenem boju zastavil svoje življenje. Ce bi bilo imcln vojno sodišče količkaj človeškega čuta v sobi, bi si bilo moralo reči, da je Bnttisti v boju v jet voja k I11 nič druzega ne. Ampak do takega mišljenja sc raltlji ne znajo povzpeti. Njihovemu maščevanju jc poslužila mrtva črka zakona in Battisti je moral z Življenjem plačati svoje prepričanje. Bestija je zadovoljna, ker se je ropet enkrat napila krvi.
yxanßMomjn
SLOV. DELAVSKA
rijan* à*. ifTIU
PODPORNA ZVEZA
U«r»M4nri M »»ril« IW» V d rt«rl P»m
Sedet: Conematigh. Pa«
GLAVNI URADNIKI:
PUINWUNWi Ivan Prostor, 101»» Norwood Rd., Cleveland, Ohio. I'ODPKEDHEPNIK: Josip Zofko, R. F. D. 2, bo* 50, West Newton, T« TAJNIK: MIh» Novak, 20 Hala Ht., Conemaugh, P».
POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrich, 170 Franklin Main Ht., Ooaemaugh, Ta. BLAGAJNI K: Joiiip Žele, filos HI. Clsir Ave., Clvvidand, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlovčič, 20 Main Ht., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
1.	nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover Ht., Milwaukee, Win.
2.	nadzornik: N ikolaj Po via, 1 Craib Ht., Numrey Hill, N. H. Pittsburgh, Pa. 'j, nautornik: Jakob Koejan, 1400 E. 52d Ht., Cleveland, Ohio.
POROTNIKI i
1.	porotnik; Antou JLavrii, bo* 8, Yukon, Pa.
2.	porotnik: Frank Havdek,
a. porotnik: Anton Wcllv, bo* 44, Huperior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. Kern, M. l>., «202 Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Frank fckufea, 4*5 2nd Ht., Conemaugh, Pa. Ivan J age i, b. 544 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Franc Kos, Conemaugh, Pa.
Mihael Flek, li. F. L). 4, b. 144 a, Johnstown, Pa. Jakob Kupert, b. 231, Houth Fork, Pa. Ivan Hribar, Johnstown, P».
GLAVNI URAD v hiši it. 20 Mala Ht., Conemaugh, Pa.
TRIMESEČNI RAČUH S. D. P. Z.
od I. aprila 1916 do 90. jualja 1916.
DOHODKI:
Vaa društva vplačala..........................913,641.33
Obresti od vloge Potter Tittle k Truat Co................104.04
Obresti od vloge Continental Trust Co........................106.42
Obresti od vloge Union National Bank........................62.69
Obresti od vloge Union National Bank....................§.66
Obresti od vloge First Nat'n Bank, Conemaugh, Pa.	102.00
Obresti od vloge Slov. Hran. in Pos. dr. Cgh., Pa ..	60.14
Obresti od ček. vloge L. S. B. A T. Co.......................18.22
O lav. blagajnik povrnil ie izplačane konv. stroške. .	600.00
Najemnina od Slov. Poa. in Hran. dr........................46.00
Zapuščina Zvezi............................................................97.62
Skupni dohodki v treh mesecih.......
Preostanek dne 31. marca 1016...........
.......614,726.01
.......634,363.66
Skupaj ............................................$49,078.66
premoženja s onim kakšne velike organizacije, pa j« tudi treba gledati na članstvo. Tem več članstva, seveda več premoženja. Torej ponosen sem, ter ponosni moramo biti, ker smo člani naše prave delavska organisacije. Ho pa nekateri člani, ki zmiraj delujejo in zasramujajo našo organizacijo, tistim članom pa samo rečem: Pustite organizacijo, ter idite tja, kjer imate boljše ugodnosti za svoj obstanek. S slabim gospodarstvom najboljša in najmočnejša organizacija kaj lahko propade, kot najboljša ter najbolj sigurna banka.
Ob sklepu moje izjave ter pozdrava na članstvo S. D. P. Zveze apeliram na sedanje zvaato članstvo, da mi pomagajo, da mi gredo v vseh ozirih na
I roko potom agitacije, vse v prid in za še boljšo bodočnost organizacije S. D. P. Zveze.
8 prijaznim in sobrotskim pozdravom na vse sobr. in sos. S. D. P. T. od sobrata
John Protlor,
preds. S. D. P. Zvez«.
POZOR!
Dunlo, Pa.
• Članstvo Slov. I zob. I>r. "Vihar" se vabi, dn se prihodnje red-!ne seje, katera se vrti 23. jnlijH t. L, polnostevilno udeleži. Na I dnevnem redu je več važnih {stvari.
(2x)	Odbor.
IZDATKI j
Izplačalo ne vsem društvom bol. podpore, smrtnine,
odpravnine in odškodnine..................(10,037.16
Plače uradnikom, dnevnice in vozni stroški................747.60
Plača vrh. zdravniku za pregledovanje prošenj....	13.74
Najemnina, čiščenje, razsvetljava in telefon............62.72
Toibeni stroški ....................................................60.00
! Konvenčni stroški........................................................1,086.66
Uradne potrebščine......................................................42.86
Proletarcu za oglas in naročnino........................90.00
Darila ............................................................................60.00
Ročna blagajna tajnika................................................20.00
Glav. blagajniku nakazan ček za isplačilo konvenčnih
stroškov ................................................................600.00
Skupaj ........................................... $12,700.62
Uradno Glasilo: PROLETARKC!, 400S W. *lst St., Chieago, IH. Cenjena druAtva, oziroma njih uradniki, so uljudno proAeni, pošiljati vse
.Ionise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na »e poftilja e«tino potom Poštnih, Ezpreanih, ali Bantnih denarnih nakaznic, nikakor pa ue notom privatnih čekov na naslov Blas Novak, 8. D. P. Z. k Conemsugh Iíejrosit Bank v Conemaugh, Pa.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi.
ZAPISNIK
4. redne konvencije Slov. Del. Pod. Zveze
V Kianjsko-Nlovanskem Domu, (57th & Butler Sts.) PITTSBURGH. PA. od 2. do 10. inaja 1916. (Konec.) Volitev novega glavnega odbora. Na Kocjanov predlog se nominirajo kandidati javno, glasuje se pa tajno z listki.
(»lavni predsednik. Kandidati : Povše (12), Cerne (H), Welley (<»), Prostor (10;. Ožja volitev: Povše (16), Prostor (19). Izvoljen je Prostor.
15 minut odmora. Glavni podpredsednik. Kandidati: Zorko (21), Paulič, (6), Welley (S). • Izvoljen je Zorko. Glavni tajnik. Kandidata: Novak (28), Welley (8).
Izvoljen je Novak. Pomožni tajnik. Kandidati Bavdek (12), Krašner (4), Rupert (8), Vidrich (12). Ožja volitev: Bavdek (15), Vidrich (21). Izvoljen Vidrieh.
Glavni blagajnik. Kandidati: Žele (29), Marinčič (5), Welley (1). Izvoljen je Žele.
Pomožni blagajnik. Kandidata: Pavlovčič (21), Marinčič (15).
Izvoljen Pavlovčič. Prvi nadzornik. Kandidati: Kaker (13), Pováe (16), Sitter (8). Ožja volitev: Kaker (19), Povše (17). Izvoljen Kaker.
Drugi nadzornik. Kandidati: Povše (20), Marinčič (2), Sitter (9), Koejan (5).
Izvoljen rovSe.	•
Tretji nadzornik. Kandidati: Kocjan (19), Sitter (10), Marinčič (7) Izvoljen Kocjan.
Prvi porotnik. Kandidati: Goršek (11), Lavrič (17), Paulič (3), Kraš-ner (5). Ožjo volitev: Lavrič (19), Goršek (17). Izvoljen je Lavrič. Dragi porotnik. Kandidati: Bavdek (11), Paulič (7), Rupert (8), Welley (9). Ožja volitev: Bavdek (18), Welley (18). Ponovna ožja volitev: isti rezultat. Sklene se na željo Welleya, da se smatra Bavdek za drugega porotnika, in Welley za tretjega. V odzor za združenje se določijo 4 »nožje.
Na predlog Vidrichev se sklene, da ima odbor za združenje v vprašanjih, ki se tičejo združenja samega, višjo moč kot pa glavni odbor, in dn mora glavni odbor dati vsa potrebna pojasnila in podatke.
Kandidati za ta odbor so: Cerne (32), Goršek (29), Sitter (27), Mrzlikar (16), Marinčič (16), Rupert (14), Krašner (7).
Izvoljeni ho pri prvem glasovanju sledeči trije: Cerne, Goršek in Sitter. »
Ožja volitev: Mrzlikar (20), Marinčič (15). — Kot četrti odbornik je izvoljen Mrzlikar.
Ker je dobil (Vrne največ glasov, sc smatra za predsednika odbora za združenje.
Vsi izvoljenci se zahvalijo za izkazano jim zaupanje in obljubijo po svojih najboljših močeh izpolnjevati prevzeto dolžnosti.
Odbor za združenje ima o svojem delovanju, o svojih sklepih in drugih važnih stvareh nemudoma obveščati javnost potom časopisja (Vidrichev predb>g).
Kot pomočnik v glavnem uradu ostane, kakor sklenjeno, za en mesce K veder. (Vidrichev predlog).
Na Cer«etov predlog se ne voli odbor za prireditev novih pravil, marveč se nalaga novriuu glavnemu odboru, da izdela načrt pravil, in jih da na splošno glasovanje.
Kaker čita stenografski zapisnik dopoldanske seje. Zapisnik se sprejme ih odobri.
Citajo se dopisi in brzojavke: 1) prošnja Delavske Godbe v Pittsburgh»» za denarno pomoč. 2) Protest društva "Pomočnik" št. 2 SDPZ. proti morebitni zopetni izvolitvi glavnega odbora.
Na predlog Kocjanov se pobira med delegati za Delavsko Godbo. Nabralo se je )^8.10, kateri znesek sc izroči Novaku, dn ga dostavi Delavski Godbi.
Predsednik zaključi konvencijo s primernim nagovorom ob pol ene popoldne.	.
Anton Lavrič, konvenčni predsednik.
Ivan A. Kaker, zapisnikar. Podpisani Ivan A. Kaker izjavljam s častno besedo, da je predle /oči zapisnik natančno posnet po mojih stenografskih zapiskih s konvencijo iti spisan tako, kakor ga je odobrila in sprejela konvencija na svojih sejah. Milwaukee, Wis., dne 16. maja 1916.
IVAN A. KAKKR
Čisti preostanek dne 30. junija 1916....................$36,378.14
K garnjemu se še prišteje:
Nevrnjeni čeki . . . .'..........................
Neporabljena ročna blagajna tajnika............
.........$ 4,449,
......... 1
06 66
Torej skupne gotovine dne 30. junija 1916..-............$40,828.86
Gornja vsota je naloiena kot sledi:
Union National Bank, obrestna vloga............$
First National Bank, obrestna vloga..............
Cgh. Dep. Bank, obrestna vloga................
Potter Title A Trust Co., obrestna vloga........
Continental Trust Co., obrestna vloga............
Slov. Hran. & Pos. Dr., obrestna vloga............
L. S. B. & T. Co., obrestna vloga................
L. S. B. & T. Co., čekovna vloga..............
Jos. Žele, draft za v juliju plačan asesment......
j Obveznost Security Co........................,
Neporabljena ročna blagajna tajnika............
4,064.19 6,202.00 6,202.00 6,306.04 6,376.74 2,066.97 2,126.67 6,366.11 776.93 4,362.64 1.66
Skupaj .................................$40,828.86
Pomoini blagajnik Fr. Pavlovčič prežel od bivšega zaupnika And.
Vidricha denar mladoletnih ter umobolnih in sicer..........$3,361.97
V starem kraju naložen denar..........................Kron 1,711.00
Pregledano v Conemaugh, Pa., in v redu pronajdeno dne 7. julija 1916. John Prostor, predsednik. Jozaf Žela, blagajnik. Blas Novak, tajnik.
Frank Pavlovčič, bivši predsednik. Bivši nadzornik:	Novi nadzorni odbor:
William Sitter,	Ivan S. Kaker, 1. nadz.
Nick Povše, 3. nadz.	Nick Povše, 2. nadz.
DENAR NALOŽEN NA OBRESTI MLADOLETNIH OTROK, UMRLIH ČLANOV IN UMOBOLNIH S. D. P. Z. V ROKAH ZAUPNIKA S. D. P. Z. ANDREJA VIDRICHA, OB PRILIKI ODDAJE SVOJEMU NAMESTNIKU FRANKU PAVLOVČIČU. KOT POMOŽNEMU BLAGAJNIKU S. D. P. Z.
DNE 5. JULIJA 1916. CONEMAUGH DEPOSIT BANK, Conemaugh. Pa. .
Za Frank Kosmača, umobolen, štev. hran. knjige 230............$ 308.10
Za Marija Sever, mladoletna, štev. hran. knjige 271.......... 107.61
Za Rozalija Sever, mladoletna, štev. hran. knjige 270.......... 107.61
Za Ljuba Stošič, mladoletna, štev hran. knjige 276............ 161.30
Za Annie Stošič, mladoletna, štev. hran. knjige 277.......... 161.30
Za Julija Mogulič, mladoletna, štev. hran. knjige 284..........
Za Barbara Mogulič, mladoletna, štev. hran. knjige 286.....
Za Albert Logar, mladoleten, štev. hran. knjige 436..........
Hudaon, Wyo.	zavedajo, da bi morali biti pravi
Cenjeni urednik Proletarca!	gospodarji vsega hogatstva na
Prošnjo, katero smo dobili za	svetu in da imajo kot »»stvaritelji
pomoč Proletarca, sem z veseljem	vsega tudi vso pravico uživati,
prebrala na društveni seji v ne-	kar so ustvarili, jih pošiljajo v je-
deljo 2. julija in z upanjem, da	čo.
pripomore vsak po svojih močeh.	Bratje delavci I V Pittsburgh»!
Radi slabih delavskih razmer smo	so se delavci bojevali za boljše
se za enkrat odzvali le z malimi	razmere in zaradi tega so obso-
prispevki; upam, da drugič pri-	dili nekaj sodrugov v ječo za več
pomoremo kaj več.	let.
Naznanjam tudi vašemu cenjc-	Naša dolžnost jc, da jih osvo- •
nemu uredništvu nesrečo in ža-	bodimo, ker ako bomo pustili v
lostno smrt našega sobrata in	ječi te sodruge, boritelje za svo-
vrlega člana našega društva, bra-	bodo, bodo kapitalisti poskušali še
ta John P. Koprnika, ki je bil	druge bojevnike spraviti v je-
obenem tudi naročnik Vašega li-	co. V listu "Proletarcu" je bil
sta V nedeljo, to je 2. julija se jc	že prioboei» apel za pomoč, in ja/.
podal za rana z dvema svojima	«c enkrat apeliran» na zavedne de-
prijateljema v Fort Washakie	lavce, da priskočijo na pomoč, ako
Hot Springs zdrav in vesel, v	še niso. j
pondeljek 3. julija zjutraj okrog	nekaj. >/aša dolžnost je, da
7. se je podal zopet nič hudega	pridobimo vso delavce v našo ar-
sluteč v vodo, kjer ga je črez ka-	mado, to je v socialistično .stran
kih 10 minut zmlela srči»a kap.	ko. Torej vsi na delo, da še no-
Ker sta bila ostala dva ves čas	zavedne delavce poučimo, kako se
navzoča, sta ga takoj, ku jo izgi-	morajo bojevati za svoje pravice
nil pod vodo, rešila, toda' vso	in <la naredimo konec človeškemu njuno prizadevanje, da ga oživita,!klanju, kakršno jo v Evropi in
jo bilo zaman. Odšel je iz našo	drugod.
siede dober in jako vesten član; Dol s kapitalističnim sistemom
našega društva, vrl somišljenik	in naprej za socialistični sitem,
Proletarca, za katerega se je rajni	v katero»»» bo človeštvo živelo sre-
toliko zanimal in ga tako vestno	eno.
in z vesoljem prebiral. Njegovo	Frank J. Imlof
truplo smo na zahtevo njegovih	eden oproščenih štrajkarjev v
sorodnikov odposlali v spremstvu	pittsburškem procesu.
P. S. Darove jc pošiljati na Socialist Party
predsednika našega društva br. Frank Rolicka na Kemmerer, Wyo., kjer so ga položili k več- j Westinghouio Strikers Committee-nemu počitku.	for Defense.
Rajni jo bil zaposlen pri Popo- 205 Lvcoum Building, Pittsburgh, sia Coal Co., ter jako priljubljen :	P«-
v vsej tukajšnji naselbini; žal da	-
nas je tako hitro zapustil.	Bellevue, Ariz.
Odšel je, ni ga več med nami, A spomin njegov ostane vedno
89.83 89.83 639.29
Za Hočevar Frank, mladoleten, števfl hrap. knjige 439................103.02
Za Hočevar Marija, mladoletna, štev. hran. knjige 440................103.02
Za Hočevar Matija, mladoleten, štev. hran. knjige 441................103.02
Za Rozi Grun, mladoletna, štev. hran. knjige 694............................133.34
Za Marija Grun, mladoletna, štev. hran. knjige 696........................133.33
Za Alojzij Grun, mladoleten, štev. hran. knjige 696........................133.33
Za Frank Stanič (Starič) umobol., štev. hran. knjige 746................100.00
Za John Šile, mladol., štev. hran. knjige 778..................................100.00
Za Joseph Šile, mladol., štev. hran. knjige 779................................100.00
Za Marija Šile, mladol., štev. hran. knjige 780................................100.00
Cenjeno uredništvo!
1'pani, da ne bo zamere, če se z nami. I zopet nekoliko oglasim iz te naše S pozdravom	Arizone. Razmere niso baš naj-
Katarina Dolenc, slabše, tudi zaradi plačo no bi clo» Box 93, Hudson, Wyo. vek preveč stokal, ker sc sedaj za
--. silo živi. Le ona reč mi »»o gre v
Fitz Henry, Pa. glavo; tukaj imamo namreč tako-Cenjeno uredništvo "Prolotar- zvano sliding sCalc, to so pravi, ca".	da se plače ravnajo po ceni bak-
Bratje delavci! V tovarnah, v ra. Ampak to je čudno; če jo tre-rudnikih, v premogokopih in dru- ha povišati, dodajo 10 ali 15 cen-f je garate dan na dan, od jutra tov, če so zniža, utrgajo pa 25 < o poznega večera. Za svoje delo centov. So tiči, so! Seveda jih že I rejemate nizko plačo, bivate v to jezi, da jih nobena reč no »nore
Skupaj ............................................ $2,673.73
FIRST NATIONAL BANK OF CONEMAUGH, PA.
Za Marija Kern, mladolet., štev. hran. knjige 2078..............$ 96.94
Za Andrej Kern, mladolet., štev. hran. knjige 2079...............96.94
Za Julija Kern, mladolet., štev. hran. knjige 2080............ 96.86
•slabih stanovanjih.
Na drugi strani kapitalisti le-n.irijo, no ustvarijo za cent vred-, nosti, bivajo v lepih bogatih sta-
Imlj. Co bi bila plača še po starem, to jo po 3 dolai jc, to bi bilo profita! štrajka so pa boje, ker jo ta vražji guvor»»or Hunt tako
Skupaj .............................................$ 290.83
SLOVENSKO HRANILNO IN POSOJILNO DRUŠTVO, v Conemaugh, Pa. Za Ciril, Franka :n Marijo Per, (skupaj) hran. knjiga štev. 7----$ 387.41
Skupaj .............................................$ 387.41
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA, Ljubljana, Avstrija. Za Marijo Ocepek, mladolet., (še ne pripis, obresti) štev.
kirj. 73412 .........................¿...Kron A. V. 244.60
Za Katarino Ocepek, kakor zgoraj, št. knj. 73411. Kron A. V. 244.60 Za Alojzija Planinšek, kakor zgoraj, št. knj. 81216 . Kron A.V. 1222.00
N , _	-
Skupaj . .......i................................1711.00 Kron
Andrew Vidrich, bivši zaupnik S. D. P. Z. Frank Pavlovčič, pomoini blag.
Andraw Vidrich, bivši zaupnik S. D. P. Z. Frank Pavlovčič, pomoini blag. S. D. P. Z.
Novi nadz. odbor: Ivan S. Kaker, 1. nadz. Nick Povše, 2. nadz.
Stari nadz. odbor: William Sitter, 1. nadz Nick Povše, 2. nadz.
IZ URADA GL. PREDS. S. D. P. ZVEZE.
Clev.land, O.
Prevzel nem od bivšega sobrata Fiank Paulovčiča posel gl. predsednika S. D, P. Zveze, ter me veie doli-I nost, da ob nastopu urada pozdravim vse sobrste in sosestre naše vrle organizacijo S. D. P. Zveze. Sobratje in •»oaest.re S. D. P. Zveze, zagotavljam Vam, da bom deloval bolj ko bo moino za koristi organizacije. Prizadeval si bom, da bo vsa članstvo zadovoljno z mojim delovanjem; v prvi vrsti se | bom trudil, da zaaigurnmo trajen obstanek organizaciji, in ravno tako bom skusil zanigurati, da ostanejo vsi so-danji ter bodoči dobri in svasti član» [S. D. P. Zveze. S pravimi in zvestimi
člani si bo organizacija pridobila najboljše pogoje za svoj obstanek, dočim s slabim članstvom vsaka organizacija nazaduje. Jaz sam, ie večletni član naše delavske organizacije, priznam S. D. P. Zvezo za pravo delavsko organizacijo; ni se mi še zgodila nobena krivica, vse sem še prejel, za kar vem, dn sem obvezan i njo, ter upam, da se tudi drugi ne morejo pritoie-
I vati. Ako se Je pa ie dogodilo par udarcev organizaciji, tega mi člani ne moremo pokriti. Grafterji so bili, a ne pridejo več k naši organizaciji tisti, ki so organizacijo največ pokopavali, pa je niao mogli pokopati. S. D. P. Zveza je danes še na dobrem stališču, ravno tako dobro, kot je ena najmočnejših $1 organizacij v Ameriki. V resnici ne moremo primerjati
novanjih, katerih so gospodarji, j zanikrn, da hoče biti tudi na-čeprav niso v svojem življenju pran» delavcem nepristranski i»» storili nič koristnega, a vlečejo o-!je celo rekel, da .bi podjetniki gromne profite od vaaega dola. lahko tudi več plačali, cele 5 do-
Vi izprevidite, da se vam godi larjev. Krivica, pričnete govoriti o orga j Zdaj me zanima najbolj sloven-nizaciji in o izboljšanju razmer, sko časopisje. Vse je za pouk in • potem zaštrajkato, zahtevate bolj- izobrazbo. Vraga! Ljudje morajo šo človeško razmero.	biti podučeni, da vedo, kaj jo do-
Kapitalisti najamejo brutalno bro ii» kaj jo slabo. Pokažite mi ljudi, ki so vodno pripravljeni (pa le o»i časopis, izvzemši Prolo-stroljati na mirne delavce. Taki tarča, da bi nam pokazal izhod, barabo povzročajo nemire v stav- kako bi so delavec rešil iz toga kah, postroljajo. nekaj štrajkar - modernega sužonstva. Samo tožiti jev, potom aretirajo mirno dela v- pomagajo. To žo sami prav dobro ce, jih obdolže umora, razgraja i vemo, da jo slabo in da živimo nja, in hujskanja k razgrajanju, pori ničvrednim sistemom. Ampak Kapitalistični listi prično laga- kaj nam to pomaga! Povej mi, ti zoper štrajkarjo in slikajo mir- dragi čitatolj ,ali spoznaš iz tega, nc delavec kot nevarne hudodol- kar piše našo slovensko časopisje, co .zahtevajo da so z obdolženimi kako naj si z boljša m o svoj polo-postopa strogo, in da se izženo iz žaj? Kvečjemu, da pravijo, da je okraja.	unija dobra; dnizega ne vedo.
Potom so prične obravnava; ka- Ampak o izobrazbi govore in zo-pitaliatični hlapci pričajo, da jo pet o izobrazbi. Pa smo videli tolpa štrajkarjev vdrla v delavni- kako jo bilo, ko jo bil predlog so-co, razbila stroje, izgnala delavce druga Kristana za Akademijo, r. dola itd.	kako so se zanimali zanjo. Taki so
Ta in oih obdolženec je bil med ljubi naši voditelji slovenskih čara zgrajači*V resnici pa še nikdar Mopisov. Saj si videl, dragi čita-proj niso videli v svojem življenju tolj, kako jo bilo s Slovensko Li-človeka, zoper katerega pri vseh „o, z zavetiščem i. t. d. (J. S. jo bogovih prisegajo, da je b»l mod WVrtH kolo za zavetišče, da je o.» razgrajači..	todot» samo letelo, potom pa po-
Potem jih obsodijo na več let časneje in počasneje, dokler so ni joče, in presedeti morajo v ječi ¡ustavilo, amen. Ravno tako je bil lato, ker so zavedajo, da so oni za «druženje slovenskih Jcdnot in tisti, ki ustvarjajo vso hogatatvo, zvez, potoni jo pa ravno Konda da so oni tisti, ki grade železnice, začel ustavljati ii» ovirati, da je lepe hišo. kopljejo premog, rudo sedaj skoraj vso zaspalo. Tako jo in opravljajo koristno delo, ki je * vsako rečjo, ki so tiče Sloven-potrebno za življenje. In ker se cev v Ameriki. Socializem bi radi
\
PWOLSTAREC
7
podirali, sezidati pa ne znajo^T? hinavci, največ hussinessmanl\ ničesar. Delavci, oklenite se «o i iz druge naselbine poročajo,-'kako rializma, da doaežete moč, in z t je tukaj, in obratno, in nevedne-močjo premagate sistem, ki Vam ii oiuahovalei jhn verujejo, ker sesa kri ix lil iti mozeg is kosti! ne znajo sami misliti. Listu N. V.
H soe. pozdravom	pa priporočam, da ako hočt» še
John Paulič. ¡kaj časa živeti, naj prvo gleda, kaj je res ali kaj ni, in če pride poročilo od hussinesiunna ali de-lavea; ker se^lsj fino si nasprot nt ter si ostanemo r.akaj mi bojujemo boj z uma mv it I i ininečem za
Aurora, Minn
Sodrug urednik!
Stavka ne nadaljnje z vso silo; to je horha želodca na življenje iu smrt. Koliko veselje je zavla» dalo med delavsko maso oh izbruhu stavke! Danes, po 5 tednih stavke se je vse izpremenilo; kajti ljudstvo se je razgubilo si-rum Amerike za kruhom, tukaj pa nas je ostalo malo, povečini ozenjeni. Ampak na žalost je ravuo med temi do mozga isko-riieauiiu očeti nekoliko propa lic, ki se ih» zavedajo več svoje moči (sli jih pa ni še dohitela pa met), ker kot se sliši, nekateri na skrivnem skehajo. Ampak l»oj-te se svojega početja, ker ako izgubimo, vedite,da boste samo vi tega krivi, in nad vas pride kle te v in sramota od zavednih delavcev iu zaničevanje od vaših lastnih otrok, ki se bodo sramovali, da je njih oče skeb, namesto da bi jim priboril boljše razmere in jih rešil nesramnega izkoriščanja. Sramota za takega o-četa, ki hoče imeti ohileii rod, a ne skrbi za njega boljšo bodočnost !
Krivo je to, ker so nam skoraj vse govornike zaprli; sedaj so zopet 3 prosti, a kot pravijo, jih je 13 še zaprtih, zato ker so "šutitar-ji", puntarji", "ubijalci" in kaj veiu kaj še vse! Samo, da bi kako stavko razbili!
V angleških kapitalističnih listih je bilo poročano, da se bomo vsi vrnili na delo 10. julija, češ da je stavka končana (mislili so: Vodje govornike smo zaprli, sedaj pa samo trobimo po časopisju, da je sta> ka propadla, in nevedna inasa «bo preeej verjela, potem jih pa imamo). Mi smo jim odgovorili tako: Ob 8:30 m. dop. smo odkorakali iz Aurore na Biwahik. kjer so se nam pridružili stavkar-ji iz Uilberta; ua to smo odkorakali vsi skupaj (brez govornikov-organizatorjev. ker so bili zaprti) na Auroro z zastavami in raznovrstnimi napisi; sprevoda so se udeležile tudi zavedne žene stav-karjev; to je 800 kruhoborcev! Tako znamo odgovarjati ua njih jHiilli iu nesramni način hlufa,
"ti, kar učiiuo iu dajati dobe? zgled. Ne bodimo socialisti le z je v.ikoin, ampak hodimo z delom, t« ♦kar smo. V stranki ne moremo iskati časti in hvale j kdor išče to ni pravi socialist. • Organi'.iraiiu se zato, da dosežemo boljše raz «uerc; zmaga v boju, ki nam pri
imajo Zetfinjeue drla ve (TovoljT ljudi za veliko armado, ki bi eventualno lahko "uspešno" tekmovala z evropsko civilizacijo.
Ali če bi teh 21 tniijouov uiož poznalo svoje interese l < V bi ta množica razumela svoj položaj v družbi in svojo nalogo! Tedaj bi
îesè boljšo bodočnost, moru biti|se začela tla majati pod kapitalističnim božanstvom iu trajalo bi le kratek čas, da bi ljudstvo
liana nagrada.
' t'dele/aijte se sej in ne izosta jajte zaradi vsake malenkosti
praktično okusilo pravičnost.
svoj obstanek proti odkritim ali Kot večleten član stranke vem. Večina teh iniljoiiuv,pa je si
hinavskim izkoriščevalcem. Du gače mu bo sledil pogin kot "Lu ka Glasnik".
Še nekaj je. kar je tako tež ko za nas Slovence, to je da ni mamo nobenega slovenskega go ▼urnika; v vseh jezikih jih Ima iuo dovodj, samo slovenskega ni; kaj je vzrok, ne vem! Zatrdilo se mi je, da pride za gotovo sod. K Kristan, urednik Pr., med nas za govornika, in organizator A rt ur Boos, kateremu sem dal naslov, je bil nato v zaporu, pa nisem mogel več z njim govoriti; sedaj je zopet na prostem ter prireja govore z dvema pomočnikoma v Ore Dock, Duluth, Minn., in mislim, da 17. julija zastav kaj o tudi taiu.
Torej prosim, da se zgovorite z organizatorji od I.W.W. ter nam pošljete vsaj enega slovenskega govornika, ker vojna brez dobrega vodje nima uspeha; tako je tudi z našim slov. narodom!
Toliko za danes; prihodnjič kaj več.» Sodrugi, bratje in sestre,| stojmo trdno in zmaga je naša. .los. Omerza, h. 242,
da je socialistična pot trnjeva; a ti tega se ne smemo ustrašiti, ako hočemo kdaj doseči svoj cilj. Na svidenje dne 23. julija I John Goršck, konfereučui tajnik.
CONEMAUGH, PA.
Obvestilo !
Slov. soe. klubi iz Cambria Co. I nalogo prirede skupni piknik v nedeljo, dne 13. avgusta ua slov. prostoru v Morrelville. Prosimo, da bi društva vzela to na znanje iu da bi n
sovražnem taboru. In vendar jih je ircha odtegniti ml tant in privesti tja, kamor spadajo, v armado delavskega ljudstva. Mnogo je ti la, da se to izvrši, in to delo se tu ira opraviti. Zato mora poina-|g ti vsak, kdor je sam zaveden ! L » s skupnim delom je mogoče i> vršiti to veliko, a neizogibno
Nervozni ljudje
. i
nam bodo hvaUtni. ako jim naznanimo, da se ,im bo zdravj« Čudovito zbotjtalo in iivdevjo pokrapilo — ako uživajo
SEVERAS NERVOTON
(Stvorov Nervoton) tako) na prvi prikaz ii»6na r»a-priltke. To zdravilo je bilo že popolnoma praiaku-ieno Ur je izkaialo tvojo vrednost pri zdravljenju iivčnih nuprilik. Donaia hitro olajtbo v alufiajih
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI AU INSOMN1JE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE AU NERVOZNOSTI.
t«u* ti 00
Eksplozija nitroglicerina.
Zopet Du l'ont Powder Conipu-Štiri osebe mrtve, sedeniln-
piltta po nai cirkular: "SEVEROV NERVOTON. - Kdaj in kako ga rabiti. Razpo&iljamo ga zastonj.
Iie prirejala na ta dan svojih pik- d ajset ranjenih, med temi neka-j uikov. Menda je čas, da se slov. t« re smrtno nevarno, delavci v tej okolici pokažejo, da V Hsskell, N. .J., je 13. t. ni. na-!>o soe. piknik vsestransko dobro1 stila eksplozija v poslopju, kjer
obiskan in imel dober moralen iu finančen us|>eh.
Na pikniku bo več dobrih soe. govornikov, deklamacije in dosti raznovrstnega duševnega užitka. Program v celoti bo priobčen pozneje.
(2x)	Odbor.
se mesa nitroglicerin. Šestnajst n .njši!i stavb, v katerih je bilo ti'O funtov nevarnega razstreliva, j<* bilo razdejanih. Daleč naokrog s»> po hišah popokale šipe. Nekatere hiše je dvignilo od tal. V IlidvsU
S*-vrruvl prlpmvltl *> n«pr.*lnj v 1. k.rnah VMpor««ll. Z»l»t«v»JU 8»«w»« ZdriivU». oiiifuiUi lujt* iwvi.ru ter n » Win obvurujt. t»»doiii««tlt*v. Alto u. uiu«»t« Uobiti Sevwov« I'ripruvko v v-ll oltollcl. uafofiijt» JU» ud a»». J»»»Umw»
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL. RECEIPT)
Stone City, Kans.
J. S. klub štev. 91 v Stone City, Kans., naznanja sodr. klubov št.|s< v. Aurora, M inn. J 31 West Mineral, št. 82 Corona
Y. idvale je vrglo telegrafista s kj nfm ^rft po&]jf postni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je s'(>»la. V Passaie, 20 milj daleč, je (Ie||U|. pos)fl|1 nMsloviiikuf bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, b lo slišati eksplozijo. Eden ubi- kl s{{> jj posla]j .jenar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da
tili delavcev, Stanley Brnzulcs, je |uhko yg|ik |>OÄI|jaie<> sam prc.priča o prejemu poslane vsote, b i raztrgan na več kakor 40 ko-
I Stran Ka !
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dn« 10. junija 1916.
Navzoči so Dimič, Polovina, Koko-tovič, Godina, Hren, Mrgole, Sava, Dubravac, Petrich. Žikič in Suša.
Predseduje Hit i, zapisnik vodi Du-bravuc.
Na pismo člana iz klubn št. 9, ki »e pritožuje, da je bil izključen brez porote, ae nalaga tajniku, da pine tajniku kluba, naj se njegova zadeva reši na podlagi pravil.
Kakor poročilo z bojišča. In in štev. 81 Skidmore, da se vrši si oraj vsak teden se ponovi po-prihodnja konferenčna seja pri d bno poročilo — kakor na vojni, sodr. Fr. Cej v Stone, Kans., dne Pa je vendar v Ameriki "mir"! 13. avg. liUfi ob 2 popoldan. 11 • delavstvu se priporoča "har-Z ozirom na bližajočo se volil- ni mija s kapitalom".
I no kampanjo bi bilo želeti, da se	-
! sodrugi omenjenih klubov neko-	Se ena eksplozija,
jliko bolj zanimajo za konferenc- Zopet DuPont Powder Compa-ne seje, da se ne bo zgodilo, ka- n — Skladišče smodnika blizu kur zadnjič na West Mineral, kjer 1 impton Lakes je zletelo 13. t. in. ni bilo niti toliko sodrugov pri- p poldne v zrak. Tri osebe so ubi-čujočih, da bi se bila mogla vršiti t". — Kdaj pride prihodnje poro-
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek In Klavnica $669,672.99 Hranilne sloge $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHIOAOO, ILLIONOIS.
seja.
Vaš za socializem
Mike Fine, tajnik.
I čilo?
Atentat na železnico.
Pri Bellevvoodu, sedem milj od
rentov, ki imajo nalogo predložiti zho-
, * . .	.ru resolucije, du jih objavijo v naših
katerega se poslužujejo proti n®-|g|Mnn><
vednosti delavstva. O, pa še so se Zak]j:uii R6i da se poVftbi Bolgarsko-1 nam pridružili — za spremstvo mac<Hi0naka socialistična federacija,} in prvo stražo—pravi pravcati bn-|dm po*lje delegata na zbor. mi in hlapci prizadetih kompanij:
Ako želiš čitati najnovejše in Aitoone v Pennsylvaniji je bil dne Do^ia^iodiugn Svil kovic h a iz Bea-| dobre novice, potem se naroči na 11?. julija zjutraj uprizorjen aten-ver College, Pa., vr.nme na znanje. I "Milwaukee Leader" navečji so-11:.t. Ko se je peljal vlak iz Ilarris-Odboru za pravila «e nalatra, da iz- cialistični dnevnik vzhodno od*f) iVga minpo vodne postaje, je nadela načrt za pravila, ki ae predloie mesta New York. Stane 25c na'st ila elfspliozija. Detektivi penn-zboru; iatotako ae zuključi glede refe- mesec. Milwaukee, Wis.
LISTU v PODPORO.
s; lvanskč železnice so takoj preiskali progo in so našli 86 kosov d naniita v paketih raztresenega
Društvo "Bratstvo" št. (J. S. N.iP » tiru. Ob 2. zjutraj se je prime-
P. J. v Morgan, Pa. *!V00. — H. Stanieh 80e, .loe Perko 10c, ,1. Tancek lOe. Vsi v Cleveland, O —
Končno se zaključi, da dobi gl. taj
8 avtomobilov, na katerih »o sede-lnik pomočnika, kadar ga potrebuje, Mike Kočevar lOe, A. Spelič lOc,
le barabe v vsakem po 5—6 s pu- ker je aodr. Cvetkov izjavil, da nima |. Spelič lOc, .1. Zupančič lOc, .1
krepelci itd. ičssa.
Alaa. Dubravac, t. č. zapisnikar.
rila druga eksplozija. Cstaviti so morali vse vlake, dokler ni bila profira osnažena. Sedaj se vesli preiskava.
škarni, samokresi, (Opremljali io nas, mogoče radi varnosti, skozi do Aurore v mesto ter se uvrstili pred mestno hi-i šo, češ da nam preprečijo vstop v
SEJA EKSEKUTIVE J. S. Z. dn« 23. junija 1916.
Navzoči »o Polovina, Godina, Pe-dvorano, kar se jim pa ni posreči-juldi, Žikič, Pojič, Mavrich, Dubra-lo. .laz sem jo mahal z drugimi I vse, Dimich, Hren, Mrgole in Sava. naravnost v dvorano brez vsake-1
Kožnian 10c, K. Jurkovsek lOc. Vsi v Bishop, Pa. — M. V. Smols-nik, Sheboygan, Wis. ,r>0c. — Dr.
Ford gTadi novo tovarno.
Kakor je videti, se Fordu njegov sistem "visokih plač" snme
"Sokol" št. 98 S. N. P. J. v La mu najbolje izplačuje. Sedaj je Salle, lil. $2.55. — A. Kaučič lOc, sklenil pogodbo za zgradbo nove Fany Kaučič lOc, John Dolenc tovarne v Youkersu za $100.000. lOc, Katarina Dolenc lOe, F. Ro- Poslopje bo imelo štiri nadstrop-
ga zadržka od strani kotnj). prete-¡Godina pačev in po dokončanih govorih P1"^1^ ni bvlo ne sluha duha za njimi. Pravijo, da jih je mestni inož Till-man iztiral iz mesta, kar je pa
Predseduje Polovina, zapisnik vodi Hfh I0c, (i. Casich lOc, I, Furlan ja, zgrajeno bo iz jekla iu kamna »dina. — Zapisnik zadnje seje se 10c, L. Murko lOc, .1. Pintar 15c. in bo baje ognjevarno. To bo ečiu in sprejme.	M. Bergaut lOe, .1. Notar 20c, J. 'osma Fordova tovarna* Kakor je
RazMrtte svoje r.ntinji'! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duhat 4 * Prob'tari»c " iuiu v avoji književni zalogi aledeče knjige in broSure. Pollji-
te naročilo 8e dane*:
Mak.snu (Krki: Mati, mehka veiba ...............................tl.00
Upton Sinclair (poslov. Jon. Zavertnlk in It. K&ker): Džungel. Povest
iz chlcaiiklb klavnic ..........................................
Enrlco Ferrt: Socializem in moderna veda.........................
Prolotariat.....................................................
Etbln Kristan: Nevarni socializem ...............................
Kdo uničuje proizvajauje v malem ................................
Socializem......................................................
Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Naša bogatstva" ............
Kapitalistični razred............................................
Vojna ln socijalna demokracija..................................
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naziranje
ln svobodna znanost ........................................
O konsunuiih društvih...........................................
Zadružna prodajalna ali konsum ..................................
Kako je bp vojaški stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" G. snopič.)...
Katoliška cerkev ln sociaUzem ....................................
Spoved papeža Aleksandra ........................................
Francka in drugo..............................................
Vso to knjige ln broiure pošljemo poštnine prosto.
.75 .60 .10 .10 .10 .10 .10 .10 .16
.26 .10 .06 .10 .10 .10 .26
sprej
Prečita in na znanje se vzame pia- i Majtlič ŽOe. Vsi v Hudson, Wyo. znano, plačuje Ford delavcem po mo konferenčnega odbora št. 1 v __ slov. soč. klub št. 4 Ln Salle, p^t dolarjev na dan. Seveda mo-Pennsylvania v zadevi obtožbe kluba ||| $.").(KI. — Društvo "Prijatelj
4008 W. 31st St..
PROLETAREO,
CpiCAGO, IIJ.INOI8.
rajo zato "pošteno" sa rat i. Ani-
i i oWnA «Iro	iib na'4*- ^ naPram Savichu- v Pismu P°- št. 76 S: N. P. J. v Skidmore, pak dokazano je, da mu nosi ta «elo malo ročajo, da je nasvet ekaekutive da se K ^ Prostovoljni prispevki sistem krasen dobiček, je, tedaj je storil le OJ«, ^deva uravna med kluboma it. G9,1
dolžnost, ker živi od nas	delav-|2o in sodr. Savichem, neumestna ter
članov istega društva $1.60. —
cev, torej je naš, ne pa kompanij-|da zadevo reši odbor naTboru."-7e Vesela družba v Palace Inn, Chi-
cago 111., J. Oven 25c, F. Oglar,
Potopljena ladja.
Premogovna lad in ameriške
Central Hotel
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
da se pošljejo prošnje za pomoč v Predlog kluba št. 71, da se zbor is-^c, M rs M. Aleš 25c, J Trčelj vojne mornarice lleetor seje dne naši borbi na vse glav. odbore|javi za posebno tiskan list v cirilici, 25e. — F. C. Oglar, Detroit, Mich.|14 t. m. v viharju blizu ( harles-
Jednot in Zvez. in mislim, da ta klic ne «bo zastouj;- soe. stranke
50c. (Ta svota je bila zadnji te- ton, S. C., potopila. Moštvo se je «len pomotoma izpuščena pod ru- rešilo na male čolne. Ladje v hli-
ip!Ob neMvajam, ^ ^ J ^ j m Savicha. Zadeva gre Istotako pred S. Z.) Slov. soe. klub št. 26	vom pozvane, naj poišče o te čol	. T^tVon «Tk^T
zm.raj žrtvovala, kolikor je bilo tozadevni odbor na xbor.	{	Doneski celega	ne	mesečno in stane $100 na leto. ~
v njeni moči, kar kaže članek v	««.u\ia1 #oi aZ l a «i V. aSSf?!	__Nfealov: Int. Soc. Review, S41 B
A Jmivi If a1 a.I o »• 111 ttk loin 1ftli>	I vouna f«a>w. muuji nam favi.i.)	nuu o»	ni
s« izroči odboru za referate.
Prečita in na znanje se vzame pismo kluba št. 6 v zadevi aodr. C/vetkova jbriko : Nabrana ob času kongresa i žin iso bile z brezžičnim brzoja-
Ena najboljših socialistic*!* re vil v angleškem jeziku t Ameriki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhajs
A. drui. koledarju za leto 1»16 pod naslovom "Kako pomngs so eialistična stranka itrajkarjem."
pisma klubov it. 182, 159, 147 in 161, Vsega do danes $225.73. kakor tudi ono konf. odbora v Knnsn su, katerih vsebina »e nanaša na zn-
Dalje je sklenjeno, da se vsa po Rt0pstvo na zboru. To, se zaključi, se ročila glede stavke objavljajo ttt prMMi zboru.
81oVence v Predetareu. zs Hrvate Plače gl. odboru in referentom »o v R. Straži itd., ker samo d lav , po $3.00 dnevno. Zveza plača tudi vse ■ki listi poročajo resni«*» in se t»i Ulruge stroške, ki bi nastali v zvezi z di bore za njo in dehrvstvo! Tu-<lvorano 7.a zborovanje, kajšnji list N. V. piše v eui zad-| n jih št. med poročili iz Minn ale-ieče: "Tukaj na Aurori so #ll<o vali zadnji četrtek za dela ali na daljno stavko in i*'.d Ae ni znan.
Listnica uredništva, j Herminie ; Olencoe :
¡njič!
Filip Godina, t. č. zapisnikar.
21,000.000 mož.
V Washiiigtonu so hoteli izvedeti, koliko ljudi bi mogle Zedi-niene države v slučaju "potrebe
Cene živil so letos baje za 1 odstotek padle. Do lanskega teta so se zvišale za 40 odstotkov. Da Prihod- postanejo normalne, se morajo torej znižati še za M odstotkov. Cc pojde tako kakor letos, doživimo to že v 39 letih.
Ohio St., Chicago, DL
ROJAKOM NA ZNANJE.
Cenjenim rojakom v Chicajru, Wau-keganu, Kcuoshi in Milwaukee naznanjam. da sem prevzel dobroznano gostilno .Jazbec in Omahne, bivši Martin Potoknrjev Place, na 162.r> S. Kacine Ave., ter se jim priporočam za ojilen obisk. Točil bodem naj i zbor ne jši ji-jače ter vsakemu kar najbolje postregel.
JOE PITT
Jo«. Puntr«rcič ali po domač« Skut
1025 S. Racine Ave., Chicago, III.'
Telephone Canal 3014
To je velika lai, ker mi o t"iu nič ie vemo,
levi dela .....—	r, t
h Chisholma govori, da že večine oh dveh	popoldne v Franklin,,
dela; v dopisu M' pa čita, da samo ¡Kans., v navadni dvorani.
11 je verjeti * Mali notici, kCstajajte od teh sej, V s katerih se runi nitih, ki *c sedaj oglašajo za ^ • irala biti skovana od nnše posvetujemo in sklepamo o va/ "h'4p enteh Villa", je telesno narjn y ( im.rotnika, ali dopisu iz de nih ričeh in moremo le tedaj do tako sposobnih, da jih obdrže na hva|m n
dva Slovenca skebata. torej katerem Je morala |a ua*|
»avskih vrst? In zopet se čita ne ko poročilo iz Kveletha, da tuka lelajo v par nidnikrh, kakor s poroča is Aurore in Biwal.ika Tako se glase v prodanem listu N
Dve sestri v Chieagi sta hoteli namenoma umreti od lakote. Se-ii>«islnti v človeško klavnico. Sta- dem «lni sta stradali, <la jima ne jflstični urad je izračunal na pod-j bi bilo treba stradati vse življenje. Tudi to je znamenje, da živimo v najboljši družbi.
KNJIŽEVNOST.
"Čas", mesečnik za poduk, izobrazbo in napredek, ima v junijski številki sledečo vsebino: Glus delavca, pršem. — Tri ptičice, pesem. — Knj je naša prva dolžnost v Ameriki. — dajajte podpor, ne pošiljajte de-stnti kraj. — Zakaj moramo . ašc alovonske vojake. — V
seči pravi uspeh, ako se udeležil rekrutnih postajali, tedaj imamo onMtit pesem. _ F.rncit Hacckel in jemo vsi posvetovanj. Svojim to o telemeiu rdravju onih 21 miljo-j Slovenci. — Iz geologije, varišem priporočamo, naj se or ,nov opravičene dvome.	,
Ne gle<le na to seveda veruje
OBVESTILO.
Radlev. Kans,
Vsem sodrugoni in sodniAicam la«ri zadnjega ljudskega štetja iz ker"ni bil rstop všem dovoljen." naznanjam, da bo prihodnja leta 1910, vpoštevaje deset od-
skupnr konferenca	stolno pomnožitev, da je 21 miljo-
le vemo, da bi kdo glasoval v *a J. H. klubov v Cravvford Co.. dr/.i nov telesno zdravih mož med 18. la in stavi e' In poročilo! va Kans. dne 2:1. julija 1fM6 točnojin 4", letom nn razpolago.
Ne vemof če hi praksa potrdila, kar je i/.računala teorija. Najbrže Sodrugi in sadružieel Ne i/o- ne. Zlikaj če vidimo, kako malo iz-
Iz astronomije. — Dragoceni biseri in turkizi. — Iz življenja Mohameda — Kraj,
ganizirajo v socialistični stranki; torej moraiuo tudi sami izvrseva- mo v itevilko. Prepričani smo, da 1 kjar ni nobana ženaka. — Med apači.
VABILO NA VELIKO VESELICO,
katero priredi
Slov. Socialistični klub, štv. 13.,
DND 29. JULIJA 1916
v dvorani društva "Bratstvo", štv. 6.,
S. N. P. J , v Sygan, P*.
Igrala bode slovenska godba na pihala iz Thorn's Hunn, Pa.
Začetek veselice ob 7 uri a večer«
Vesellrnl odbor. ;
—- I »o v na divje konje. — Zanimivosti iz življenja in r.je aligntorjev. —
reji kanarčkov. —Naš vrtnar. —- Je tika. — Pleša Je nepotrebna. — Na-
Previdnost s plinom. -cigare in katere so
Kako delajo rmnina en dolar na leto t or se po najboljše. — ,Šilja na naslui: "čas"*¿7il S. Mil-
Znanatvena kokoijereja. — Denar v lard Ava., Chicago, 111.
V povodnji, katero je povzročil Milen naliv v okraju Guanajuato
v Mehiki, je utonilo 23 oaeb.
LJUDJE BREZ ŽEJE.
Nov pojav bolezni, o kateri m do-alej ni« ni vedelo, j« odkril inomoftki profesor dr. Schmidt in jo kratil a ime nom oligodysie, to j« brezžejnoat. Pri naki bolnici, ki mu j« pravila, da ie dalje čaaa ne občuti nobene ioje več, je poatal potoren in kmalu je naiel med avojimi klijenti več oaeb, ki so imele tako malo rasvit čut ieje, ne da bi ae zavedale vedno tega svojega ata-nja. Gre akoro vedno sa nevraatenike, ki ne morejo Ukazati nobenega dokazljivega znaka bolesni v organih. Tudi pri veliki vročini bolniki ne občutijo ieje. ae tudi ne pote, niti v parni kopelji, niti po aapirinu. Kakih ne-prilik zaradi tega po njihovem tatrdi-lu nimajo. Valed pomanjkljivega spre jemanja vode ae pa takim bolnikom zelo rad dela mehumi in iolČni kamen.
UTRINKI.
"Leipziger Volkszeitung" poroča, da je hila v pondeljek, 10. julija, Roza Luxemburg v svojem stanovanju v Berlinu aretirana. Vzrok te aretaeije ni naznanjen. Koza Luxemburg je iele pred kratkim zapustila ječo, v kateri je presedela daljšo kazen zaradi žalitve nemške armade in je bila izvoljena v predstojuištvo socialno demokratične strauke. Ona pripada radikalnemu krilu in pruske oblasti iiuajo nanjo prav tako piko kar na Liebknechts
EVROPSKE ZNAMENITOSTI.
Katere reči ao v Evropi najbolj znamenite in kateri kraji imajo največje znamenitosti? Na ta vprašanja je iskal odgovora ameriški časnikar Charles K. Kitchen, ki je tekom.vojne potoval po Evropi. Sedaj poroča o svojih vtiakih v newyoriki "World", kjer našteva v posebnem članku tudi 1'petdeset naj poglavitne jših zanimivosti v Evropi. Nekatere izmed teh so aledeče: Najboljša jed je na Dunaju 1n v Parizu, najboljša opera "Scala" v Milanu, najbolj veaelo meato Budimpešta, najboljša podzemska ieleznica v Parizu, najbolj puato meato Rim., _ naj bučne j še meato Lizbona, najfinej- Kapitalom, ši hotel Adlon v Berlinu, najloie ae j dobi človek, ki čaka napitnino, in lju-kakršnih nI nikjer drugod., v; Napolju, na j gosto l j u b n e j ši ljudje so Rusi, najlepše iene v Petrogradu, najboljši igralci v Moskovskem umetniškem gledališču; najgroznejši moj račun v "hotelu de Pariz" v Monte Carlu.
Kar ae zadnjega tiče, mialimo, da bi hotel v Monte Carlo lahko našel ne- i koliko konkurentov v Ameriki, čudno je pa, da je Kitchen pozabil na največjo evropsko znamenitost, na vojno. Ali pa morda misli, da ta reč, o kateri čivkajo vrabci na vseh atrehah, sploh j A rk. Jennv Lind ni več znamenitost.	( Colo. Pueblo . . .
Na Španskem je izbruhnila velikanska želez-ničarska stavka O polnoči 12. julija se je pričela in na severni železnici je bil ves promet ustavljen. Da je položaj resen, je spoznati po tem, da sta ministrski predsednik in prometni minister razpravljala z voditelji organizacije in z ravnatelji železnic, pa nista mogla doseči nobenega sporazuma. Potem je imelo vse ministrstvo sejo.
Kakor je že navada, se je vlada postavila ne. stran podjetij. Vse važnejše postaje so zasedene od vojaštva. Vsem železniškim uslužbencem, ki so vojaški rezervisti, so namignili, da morajo na daljevati svojo službo, češ da jih sicer lahko pokličejo pod orožje. Predvsem se trudijo, da bi na ta način vzdržali službo pri ekspresnih in poštnih vlakih. Železniške družbe obljubujejo tistim, ki ostanejo prostovoljno v službi, da bodo povišani, to se pravi, da jih mislijo postaviti na višja mesta štrajkarjev.
Neprenehoma se kapitalistična družba baba s svojo moralo. Čim nastane kakšen boj med vladajočimi in izkoriščanimi, se pa gospodujoči vendar poslužujejo najnemoralnejšib sredstev, kakor
! tudi ne moremo v kratkem pričakovati. Vsekakor je vest precej čudna. Šušteršič je bil vseskozi čmoruuien'; vlado je podpiral na žive in mrtve; bil je prvi, ki je v Avstriji po sarajevskem atentatu javno hujskal na vojno proti Srbiji; posvetil je kranjsko deželo "srcu Jezusovemu"; vsem generalom je pošiljal vdanostim telegrame; govo-ranči! je vojakom, kadar so odhajali iz Ljubljane; cesarju je pošiljal izjave pasje ponižnosti, sploh se je vedno vedel kot vrhovni lakaj Habs-buržanov, vlade in avstrijskega sistema. Če je res aretiran, je torej stvar pač malo čudna. Sicer pa ni padel kot "naroden mueenik", ampak pravijo, da so ga zaprli zaradi sleparij pri dajatvah za vojaštvo. Ker je silno koprnel po velikem bogastvu in se že prej zapletal v dvomljive špekulacije, bi bilo to lože razumljivo. Ampak tudi v tem slučaju bi bila njegova aretacija zelo značilna. Avstrija rada pogleda skozi prste, če gre za zvestega hlapca, katerega potrebuje. Ako je res aretiran, bi bilo soditi, da je izgubil vpliv v klerikalni stranki ali pa da je klerikalna stranka izgubila vpliv na ljudstvo in ga vlada zaradi tega ne potrebuje več.
Kakor rečeno, so pa to le možne kombinacije; na misel nam ne pride, da bi trdili kaj pozitivnega, dokler nimamo potrjenega poročila.
Baje so zaprli tudi dr. Kreka v Ljubljani in poslanca Orafenauerja na Koroškem, oba iz. političnih razlogov.
Angleška vojna mornarica velja sedaj po zadnjih poročilih iMH) miljonov dolarjev na leto; pred vojno je veljala' 240 miljonov. V mornariški je videti iz situacije na španskem in kakor je bi- službi je 33/».000 mož; če se prištejejo delavci, ki lo videti skoraj v vsakem konfliktu med deloiu in j delajo za mornarico, jih je dva miljona.
Kdor dandanašnji še ne ve, da je politika boj za interese, ne sme biti v čudu, ako se mu pravi, da je neumen človek. Kdor to ve, pa vendar tr«.; pi, da zastopajo nasprotniki njegove interese, pa tudi ni nič manj neumen.
Neke privatne vesti pravijo, da je bil kranjski deželni glavar in vodja klerikalne stranke dr. Ivan Šušteršič aretiran. Sami nimamo o tem nobenega poročila in ga v sedanjih razmerah
Peročilo o razpečanih znamkah J. S. 1.
J. S. Z. v mesecu juniju 1916
«
>
.3
k. o
Mesto
v
M
E
a
c N
Neko poročilo iz Petrograda javlja, da ae je več ameriških kapitaliatov pričelo zanimati za bogate zlate in srebrne rudnike v Sibiriji. Inveatirali so baje že več miljonov v te rudnike, ki so po mnenju nekaterih akoro neizčrpni. — Da se ameriški kapitalisti zanimajo za take reči, je ie razumljivo.
21 30 80 S 26 20 23 10 30
V nekom razgovoru z ameriškimi časnikarji je dejal ruski minister Sa-zanov:
J
"Mislim, da ne bo nikakršnih ovir pri sklepanju tesnejših zvez, zlasti trgovskih, med Ruaijo in Ameriko. Z
Ind. Gary ;........
" Clinton . nr. . .
111. Chicago, 1.....
Chicago, CO____
" Sesser........
" Staunton. 110..
" Springfield ____
" Zeigler ................60
" Nokomis..............13
" Waukegan ..........23
" Chicago. 6...........100
44 Virden ................20
Kans. Franklin..............36
44 Carona ____....	11
44 Gross ..................20
44 Frontenac ............7
44 W. Mineral..........13
44 Skidmore ............§
44 Stone City..........21
44 Mulberry . ________60
Ringo ...............20
40
a
3
Q
10
kaz.dkljeno
30
40-
20
.. .	.	. . . _ . . . Mo. St. Louis, 14.
idejo se popolnoma strinjam. Ruai in Mont Rpd
Amerikanci smo veliki prijatelji, toda ......
premal » se še poznamo." 0
V Londonu se od najnovejšega časa smatra za lepo, sedeti a akrčenimi nogami na tleh ter a prSti nositi jedi v usta. K tej najnovejši neumnosti angleških dam je veliko pripomogel tudi nek? indijski "filozof", ki trdi, da so človeške duševne sile osredotočene v koncih prstov in da vsled tega naravno prehajajo v hrano. Za tako kosilo ne oblačijo dame v obširna bela kašmirska odevala, na bose noge obu-jejo sandale, a lase imajo razpletene. Obeduje se točno opoludne, a hrana sestoji izključno iz zelenjave. Pravijo, da se mnogo vojvodinj hrani a koruzno kašo, ki jo i prati prinašajo na opisani način v usta. Neki Hindusta-nec, ki živi v Londonu in ai je kot pisatelj pridobil ime, je duhovni poglavar te nove občine, ki šteje preko 200 članov.
Klein 44 Bear Creek . . . Minn. Chiaholm Ohio Cleveland, 27.
44 Barberton____
44 Cleveland, 71.
44 Bellaire......
44 Lorain.......
44 Yorkville ____
v
11 21 23 1» 40 40 106 16 7 6
10
Kaj je bolj važno.
Veliko bolj vsžno je izčistiti čreva, kot pa preobložiti želodec, ne le v slučaju bolezni, temveč tudi ob času zdravja. Ako si večkrat ali redno zaprt, vzemi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono bo odprlo čreva, jih očistilo in jih držalo odprta in čista, ter ne bo pustilo, da bi se nabirale škodljive snovi v telesu. To izvrst-
44 Neffs....................13
44 Steubenville________20
44	Youngstown, 18..	40
44 Glenrne................31
Pa. Wood lawn ..........10
44 Canonsburg ________22
• 44 Steelton ..............6
44 Herminie, 69________34
44 Reading ..............16
44 Large ..................13
44 Farrell ................32
44 Forest City..........4
44	McKees Rocks ..	20
44 Sygan ..................20
44 So. View..............21
44 Conemaugh ________20
41 Johnstown ..........11
44 W. Newton..........28
44	New Brighton . .	20
44 McKeesport ________21
44 Fitz Henry..........40
44 Willock ................8
44	E. Pittsburgh ...	40
W.Va.Milburn ..............12
Wis. W. Allia..............35
10
20
44 Milwaukee .....
Wyo. Rock Springs.... 44 Cumberland ....
" Reliance .......
" Cambria .......
Rad. Straia .........
Polovina refund......
E. Kriatan refund ... . * B. R. Savich refund. . W J. Supanc, org. No. 62. . J. Supanc, org. No. 62.. M. Poaavac, org. No. 61 Frank Speisaer, No. 31. Frank Mrzlikar
82 16 10 11 19
no zdravilo, sestoječe iz zato iz
branih grenkih rastlin in «istega | Ant. Auaec, org. 110... rudečega vina, ti bo vzbudilo tek j Detroit Comrades .......
in prebavo; ono bo olajšalo za- .	1,667 60
prt je in povzročilo energijo. Ono bo ojaČilo prebavne organe in jih primoralo, sprejemati in prebav-Ijati redilno hrano. V boleznih v želodcu, ledvicah in drobovju bo dalo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino popolno zadovo-Ijivost. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalni kemik, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chi-cago, III.
e e
Proti revmstizmu in nevralgiji drgni s Trinerjevim Linimentom prizadeta mesta svojega telesa in opazil boš takojšnjo olajšavo. O ns 25 ir. 60c, v lekarnah, po po iti 35 tal 60c.	(Advert.)
;c
90
S
»
01
6.25 7.50 20.00 .75 6.25 8.50 5.75 4.70 7.50 15.00 3.25 12.36 25.00 6.00 8.75 2.75 5.00
1.75 3.25 2.00 4.25
15.00 5.00 10.00 2.85 6.60
7.76 5.13
10.00 10.00 26.50 3.75 5.05 1.60 3.65 5.00 10.00 7.85 2.50 5.50 1.60 8.50 3.75 3.?5 8.00 1.00 5.00 6.00 5.25 6 00 2.75 7.00 7.50 5.25 10.00 3.00 11.00 3.00 8.00 20.66 4.00 2.50 2.85 4.87 3.60 15.00 26 00 25.00 1.10 1.00 1.00 .60 .80 1.00 5.50
M
c «
k> co
1.05 1.50
4. i 6
N
1.05 1.50
4. i 5
3.15 4.50 12.00 45
3.76 6.H0 3.45 3.10 4.r»o 9.00
zega
16.60 16.50
9.76 2.00
2.75 .95
9.75 2.00
2.75 1.33
2.3!
16.85 15.85
19.75 .60
' 5.70
2.80
10.76 .60
' V,'. 70
2.80
Dr. Richtir's Pain Expalier
aa revmatične to
letine, aa boleötae otrpneloatl afcie-pov la
Pravi ie dobi le zavitku, kot kale ta alika. N» vzemite ga, ake nima aa aavitka uaJe trine aaaai k« • Sidro.
2d in ¿0 centov /s*k lekarnak, a pa naročite al »a -avnoat od
F.Atf.RIcMtrltt.
74-80 WaahlBftea Street,
New York, M. 1.
■amateitskl téktr
Michael ZioMuer. aaéelai* Koiaauel »araaak Dr AitOa Siaaktai Jota ruclk A. V. Ueriaaar J »h» C. s rana Kroast Kunde Jaman Y * levies C. K. Wallack
lanes F. Slepila,
predsednik.
CkristlM K. Walletk.
I. podprod*.
maniiel Beraork,
II. podpreda.
Uolf J. Krasa,
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue laland Avenue, blizo 18-at« ulice,
CHICAGO, 1LL.
Glavnica in prebitek . . . $500,000.00
iinPRTR" Ponddjek in v četrtek do zvečer UUrnlU« vse diuge dneve pa do 5£ popoldan
Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron ike vrednosti, nemogoče je doloati stalno ceno, ali vse naše cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite po cene.
Obsežnj densmi premet in nizke cene. Vse poiiljatve garantirane.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim v jetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Bruce V. Kdvvards, inženir v New-urku, je sklenil vse račune s svetom ; in «e pripravlja na konec sveta. Pravi, da pride konec sveta kmalu po sedanji vojni; do tega zaključka je prišel po daljšem študiran ju sv. pisma. Ako se pa to še ne zgodi letos ali pri-četkom drugega leta, potem pa baje gotovo leta 1927.
če bi mož, rajši študiral kaj dru-
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-54 Blue laland Avenue, Chlcago, lin.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceikem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nafta posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PRO LETA RISC" se tiska v naši tiskarni
Cenjenim rojakom priporočam, da kupite tobak in slaščice v moji . prodajalni. Vedel bom ceniti Vašo naklonjenost. Poštena 1.95 postrežba.
} J ¡¡S	Emil M. Markich,
'Sloo	6306 Butler St.
5*25	Pittsburgh, Pa.
JJg	(20-7 Advert.)
io!76 -:------
Moderno urejena gostilna
2! 15	VILLAGE INN
9.00	. .	...
3 00 s prostranim vrtom za lzlets
¿0«	MARTIN POTOKAR,
l 50 Ogden Ave., blizo cestno talent
ike postaje, Lyons, 111
g!oo Telefonska štev.: 224 m.
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COMd) 2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
šeseeeseeee	;»<v»»o»«e«»«s»eseeeee»# «eeeeen eeee
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČlC 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le še par sto. Naročite, dokler ni prepozno! Tudi ne kaj zlatnine še imam. Požurite sc, dokler mi zaloga nc poide!
Anton J. Terbovoc, P. O. Box 1	Cicerc, 1)1
LOUIS RABSE l
moderno urejen satun
IA 418 67UID AVE., KEHOSNi, WIS,
Telefon 1199
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI.
Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $600, $1.000 ali $1.500 posmrtnine.
Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, HI.
$515.90 $83.36 ' $83.73 $348.32
Znamk na roki dne 1. junija.............	..... 237
Dobljenih od stranke v juniju...........	..... 2,000
	'J,237
Razpečanih v juniju....................	..... 1,067
Na roki dne 2. junija...................	..... 670
Izjemnih znamk na roki dne 1. junija.....	..... 240
Dano klubom v juniju...................	..... 50
	190
Dualnih znamk na roki dne 1. junija.......	..... 233
Dano klubom v juniju...................	
Na roki dne 26. junija.................	
Fond tiskarnet	
Redni mesečni prispevki v juniju.........	
Detroitski sodrugi .....................	..... 5.50
Dano blagajniku tega fonda.............	.....$88.85
Tajnittvo J. S. Z.
CARL STROVEE
Attorney at Law
Zislspi bi vtik udiiftik.
specialist za tožbe v odškodnina ki h zadevah, suhe 1009
13! IV. IVASHIMTON STREK1
CHICAGO. ILL. Telefon: Main Sin
Dr. W. C. Ohlendorf, M, D
adrarais aa oetranja betaoal
ta raaecelmlk.	f
.airaraiAka prtiekara bretplaia*—pit Aati )• le adravila 19)14 Blae ISev Ave., Galca** Urejuje e4 1 4e • f pol.; ed T Se 9 areéer laves OMaa» livaM belalkl aaj pièeja eleveaaka.
MODERNA KNIOO VKNIOA
Okusno, hitro in irpsftna dete zs privatnike in društva. S preis mamo naroftils tudi isveu Imamo moderns stroja, sns in poitena postrsfba.
«RATTE KOLA M, 1533 Blue Islaa* Ara, (Advar.)	(ÜM^ &
Boj za življenje.
V lekarnah
Hoj za življenje, ostrejši vsak dan, je skod-in\, ako ne poguboneeen, mnogim ljudem, ki po-jabijo nase, postanejo brebriini in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje pre-bavljnlne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; s tem
izboljša apatit, regulira prebavnost, prepreči zabasanoat, odpravi zapeko in pokrapča telo.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite
izgubo apetita, slaboat po jedi, napanjanja crev, »mrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče. zapeko, obladelott, aervozaost in telesno slabost, vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje da lahko opravljate svoje delo vsak dan.
Mari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, Ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
To in moč.
| Cena $1.00
JOS. TRINER
Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chiai0o. m.
in otrnUm ^l!!!^*™,: ^/"«[T v krii«. "™ralgiji, otečenim udom
lah Mene v s I ed ! M?i T T*1""' »^jevega hnimenta. Mišice, os-laMjrne valed dela jeJreba drgnit s Trinerjevim linimentom.
( ena -5c in .,0c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c
- t.jr- t.JAik


' ■ . i. .M '	» S . alt . ■ . ■