Tednikov pogoror Darja Harb • Ženske na Ptuju imamo dobro podlago
O Stran 5
Po mestni občini Ptuj • Odprava nezakonitosti ne ukinja bolnišnice
O Stran 10
Ptuj, torek, 3. januarja 2012
letnik LXV • št. 1 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Zagorci • Weingartnerjevi s svojo okrasitvijo spet navdušujejo
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport 2012
Vrhunec OI v Londonu, v ospredju tudi EP v nogometu in rokometu
O Stran 11
Ko zivis v pravi zimski pravljici ...
Čeprav nas zima v prazničnih dneh s pravo poSiljko snega doslej Se ni razveselila, je čarobnost zadnjih decembrskih in prvih januarskih dni moZno začutiti tudi zaradi dejstva, da so naSi domovi lepo okraSeni.
Tenis • TK Terme Ptuj med najboljšimi v Sloveniji
O Stran 13
ii «H «» [ *m2S B
Za prav posebno zimsko idilo tudi letos skrbijo v Juršin-cih, kjer je hiša družine Wein-gartner zasijala v soju 46 tisoč lučk. Vsaka je skrbno postavljena na svoje mesto in v sebi nosi delček zgodbe ...
Tudi letos se Weingartnerje-vi niso izneverili tradiciji. Po stari dobri navadi so svojo hišo in dvorišče okrasili z več kot 40 tisoč lučkami, ki skupaj tvorijo pravo idilično zimsko pravljico. Zadovoljstvo družine je v tem, da osrečujejo druge - v prvi vrsti obiskovalce - nedvomno pa tudi elektro podjetje, ki z njihovim konjičkom lepo služi. A pravijo, da je to cena zadovoljstva, ki jo je pač treba plačati. Njihovo osrečevanje ljudi pa ni le v postavljanju lučk, v kleti imajo še prostor, v katerem ponujajo kuhano vino, čaj, domače kekse, med in marsikaj zanimivega. Ob vsem naštetem lahko prisluhnete tudi zgodbi o nastanku projekta okraševa-nja, ki vam jo bo s ponosom predstavil gospodar Franc.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Kegljanje •
Avanturisti ponovili lanskoletni uspeh O Stran 14
Ptuj • Kadrovske spremembe v mestni občini
Odstopi in menjave se kar vrstijo
Ob koncu leta je prišlo v ptujski občini do nekaterih kadrovskih sprememb, pričakovanih in nepričakovanih, nekatere pa so še na vidiku.
Zadnji decembrski dnevi so prinesli odstop direktorja ptujske bolnišnice Roberta Čeha, ki ga je na tej funkciji začasno od 1. januarja 2012 do imenovanja novega direktorja nadomestila Mirjana Bušljeta, dosedanja pomočnica direktorja za zdravstveno nego.
Na izteku leta 2011 se je končal tudi kratek direktorski mandat dr. Tomaža Pliberška, ki je 17. oktobra prevzel vodenje ptujskega Komunalnega podjetja. Nadzorni svet Komunalnega podjetja, ki ga vodi direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Janko Širec, je na seji 28. decembra njegov nepreklicni odstop sprejel.
Komentarjev glede odstopa z ene in druge strani ni bilo, Širec je dejal le, da razlogov ne pozna in da mu je žal za izgubljen čas, saj je stvari, ki jih je treba v tem podjetju urediti, veliko. V naslednjih treh mesecih do izvolitve novega direktorja Komunalnega podjetja Ptuj ga bo vodila Tanja Hočurščak Sternad iz plansko-analit-ske službe.
Do kadrovskih sprememb pa je prišlo tudi v občinskem podjetju Javne službe, saj dr. Dušan Klinar od 1. januarja letos ni več vodja deponije. Neuradno je slišati, da naj bi Javne službe zapustil tudi Branko Brumen, ki se ga omenja v zvezi z vodenjem občinske družbe KKS Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
MG Iz Mestne hiše v zadnjem času veje veter kadrovskih sprememb.
Slovenija • Kronologija leta 2011
Kaj in kdo vse je zaznamoval iztekajoče se leto
Leto 2011 je bilo polno dogodkov; nekaj najpomembnejših iz sveta politike in gospodarstva, ki najbolj usodno vplivajo na življenje vseh ljudi, smo povzeli v pričujočem kratkem pregledu.
JANUAR
Uporabljati se je začel zakon o urejanju trga dela, ki je razširil krog upravičencev do nadomestila za brezposelnost in zvišal nadomestilo za prve tri mesece brezposelnosti.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Študentska organizacija Slovenije sta začeli zbirati podpise za razpis referenduma o zakonu o malem delu, ki se je zgodil aprila.
Vse sindikalne centrale so začele zbirati podpise za razpis referenduma o pokojninski reformi.
Termoelektrarna Šoštanj (Teš), Holding Slovenske elektrarne in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) so podpisali 200 milijonov evrov vredno posojilno pogodbo za izgradnjo šestega bloka Teš.
Italijanski tednik L'Espresso je poročal, da naj bi bila mariborska nadškofija, ki je lastnica finančne družbe Gospodarstvo Rast (ta pa družb Zvon Ena Holding, d. d., in Zvon Dva Holding, d. d.), zadolžena za 800 milijonov evrov.
Začel se je postopek prisilne poravnave nad največjim slovenskim gradbincem SCT.
FEBRUAR
Na podlagi odločbe ustavnega sodišča je DZ sprejel zakon, ki ustanavlja občino Mirna,
medtem ko se je ustanavljanje občine Ankaran zaradi nasprotovanja Mestne občine Koper zapletlo.
Mariborski nadškof Franc Kramberger je po ugibanjih o visoki zadolženosti nadškofije odstopil; na njegovo mesto je papež Benedikt XVI. imenoval Marjana Turnška.
Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska so objavile poziv za nakup 23,3-odstotne-ga deleža v Mercatorju. Prispele so tri ponudbe, med njimi Agrokorjeva. Prodaja je zaradi odločitve varuha konkurence, da Laščanom in nekaterim bankam začasno prepove razpolaganje z Mercatorjem, 26. 4. propadla.
Nova Ljubljanska banka (NLB) je sporočila, da je leto 2010 sklenila z 202,2 milijona evrov izgube pred obdavčitvijo.
Evropska komisija se je odločila, da bo vložila tožbo proti Sloveniji na Sodišču EU, ker slovenski predpisi o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju niso skladni z evropskim pravnim redom. Začel se je stečaj gradbenega podjetja CPM.
MAREC
V Ljubljani so odprli Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer), prvo agencijo EU s sedežem v Sloveniji.
Število registriranih brezposelnih na zavodu za zaposlovanje je februarja doseglo 115.608, kar je največ po avgustu 1999.
Upravno sodišče je odpravilo okoljevarstveno dovoljenje Lafarge Cementu. Trboveljska cementarna je 9. 3. ustavila sežiganje odpadkov in se na odločbo pritožila.
Začela se je 250 milijonov evrov vredna dokapitalizacija NLB, pri kateri je država v dveh krogih vplačala skupaj 243 milijonov evrov in svoj delež povečala na 45,6 odstotka.
Po večmesečni stavki zaposlenih in neizpolnjenih obljubah je bil uveden stečajni postopek za Tovarno vozil Maribor.
The Sunday Times je tri evropske poslance, med njimi Zorana Thalerja (SD/S&D), obtožil koruptivnosti. Thaler je obtožbe zanikal, dan kasneje pa odstopil z mesta evropskega poslanca.
Sovjetski Gazprom in Geo-plin plinovodi sta podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija, v katerem bosta imela vsak 50-odstotni lastniški delež.
Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke je izdala dovoljenja za promet s prvimi homeopatskimi zdravili v Sloveniji APRIL
Začela se je dokapitalizaci-ja NKBM, s katero se je banka okrepila za 104,3 milijona evrov. Na zahtevo AUKN so namesto države delnice NKBM kupile tudi Gen Energija, Eles in Pošta Slovenije, kar je povzročilo precej razburjenja.
Zakon o malem delu je na referendumu zavrnilo 80,07 odstotka volilnih upravičencev. Padec zakona je okrepil razhajanja v koaliciji.
Služba vlade za lokalno samoupravo je ugotovila kršenje pogojev javnega razpisa, po katerem je ministrstvo za šolstvo sofinanciralo gradnjo stadiona Stožice. MOL mora vrniti 1,9 milijona evrov od skupno prejetih 9,4 milijona evrov.
Ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan iz DeSUS-a je po le približno treh mesecih nepreklicno odstopila s položaja; njene posle je prevzel Boštjan Žekš.
DZ je na podlagi približno 44.000 podpisov, zbranih na pobudo ZSSS, za datum referenduma o pokojninski reformi določil 5. junij. S tem so dokončno propadli pogovori med vlado in sindikati o možnem umiku pokojninske reforme in odstopu sindikatov od zahteve za referendum. MAJ
Izteklo se je sedemletno prehodno obdobje, v katerem so lahko stare članice EU ome-
jevale prost pretok delavcev iz Slovenije ter ostalih držav, ki so se EU pridružile maja 2004.
DeSUS je zaradi nestrinjanja s pokojninsko reformo, ki so jo zagovarjale ostale vladne stranke, izstopil iz koalicije.
DZ je v sedmem poskusu sprejel novelo zakona o poslancih, ki določa nezdružljivost poslanske in županske funkcije; veljati je začela 9. 6., uporabljati pa se bo začela z dnem konstituiranja novega DZ po prvih naslednjih volitvah.
Po propadu poskusa ustanovitve občine Ankaran je DZ sprejel zakon o razpisu lokalnih volitev v Kopru, ki so mu v Pobudi za ustanovitev občine Ankaran napovedali ustavno presojo.
DZ je sprejel novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katerima je zamaknil začetek uporabe zakonov na 1. 1. 2012.
Po 20 letih so slovesno odprli obnovljene Rimske terme; vrednost naložbe je znašala 48,5 milijona evrov. Zaradi likvidnostnih težav je podjetje od 25. 11. v prisilni poravnavi.
JUNIJ
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je odstopil; 22. 6. ga je začasno nasledil minister za šolstvo Igor Lukšič.
Volivke in volivci so na »su-perreferendumskem« odločanju zavrnili vse tri zakone: padla je pokojninska reforma, ki jo je zavrnilo 72 odstotkov volivcev, proti zakonu o delu na črno je bilo 75,4 odstotka volivcev, noveli zakona o arhivih pa je nasprotovalo 70,9 odstotka volilnih upravičencev. Referendumski poraz je v vladi, ki so ji javnomnenjske ankete kazale rekordno nizko podporo, zaostril krizo.
Ustavno sodišče je ustanovilo novo občino Ankaran, kjer bodo prve volitve leta 2014.
Banke, družbe iz skupine Pivovarne Laško in NFD so podpisali sporazum o skupni prodaji 52,10 odstotka delnic Mercatorja.
Zares je objavil, da zapušča koalicijo. Predsednika preostalih vladnih strank SD in LDS, Borut Pahor in Katarina Kresal, sta ocenila, da do nove vlade ne bo mogoče priti in se zavzela za predčasne volitve.
JULIJ
Začela je veljati nova prometna zakonodaja, ki je prinesla višje kazni za najhujše prekrške.
Telekom Slovenije si je pripojil hčerinsko družbo Mobi-tel.NLB in NKBM sta uspešno prestali evropske stresne teste. Meja najbolj kakovostnega temeljnega kapitala je znašala pet odstotkov, NLB je dosegla
5,3 odstotka, NKBM pa osem odstotkov.
Vlada je pripravila predlog novele interventnega zakona, s katero bi prepovedali zaposlovanje v javnem sektorju do konca leta 2012.
Pivovarna Union je s prodajo 93,7-odstotnega deleža v Fruc-talu srbskemu Nectarju iztržila 35,5 milijona evrov.
AVGUST
Mariborsko okrožno sodišče je začelo postopek prisilne poravnave gradbene družbe Konstruktor. Računsko sodišče je v revizijskem postopku o pravilnosti najema stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Dimičevi in najema stavbe na Litostrojski v Ljubljani ministrstvu za notranje zadeve izreklo negativno mnenje. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je nepreklicno odstopila.
V 68. letu starosti je umrl nekdanji premier, poslanec, minister za finance in predsednik NSi Andrej Bajuk.
Udeleženci v agroživilski verigi so podpisali kodeks, s katerim naj bi se odpravile nepoštene pogodbene in trgovinske prakse v verigi.
Družba Aha Moda je na dražbi po izklicni ceni 9,65 milijona evrov kupila večino Murine-ga stečajnega premoženja.
Začel se je stečajni postopek nad največjo revijalno družbo Delo Revije, ki upnikom dolguje 27,6 milijona evrov.
SEPTEMBER
Sindikati javnega sektorja so vladni strani predlagali umik novele zakona o interventnih ukrepih.
Slovenija je na lestvici globalne konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma za 2011 izgubila 12 mest in se znašla na 57. mestu med 142 državami.
Nadzorni svet NLB se je strinjal z novim predlogom uprave o dokapitalizaciji banke v višini 400 milijonov evrov še v letu 2011. Prvotno je bila predvidena še ena 250-milijonska dokapitalizacija.
Vlada premiera Boruta Pahorja v DZ ni prestala glasovanja o zaupnici, ki jo je Pahor vezal na imenovanje novih ministrov. Za zaupnico je glasovalo 36, proti pa je bilo 51 poslancev. Sledile so predčasne volitve.
Delničarji Adrie Airways so na skupščini podprli dokapi-talizacijo družbe z državnim vložkom v višini 50 milijonov evrov.
Predsednik republike Danilo Türk je sporočil, da bo 21. 10. razpustil parlament, za 4. 12. pa razpisal predčasne volitve. V 80. letu starosti je umrl legendarni narodno-zabavni glasbenik Lojze Slak.
OKTOBER
Na Haitiju so slovesno odprli osnovno šolo za 300 otrok, za katero je sredstva v višini 240.000 evrov dala slovenska vlada.
Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant je napovedal, da bo za državnozborske volitve oblikoval svojo kandidatno listo, stranko Državljanska lista Gregorja Viranta.
Ljubljanski župan Zoran Jankovic je napovedal vstop v predvolilno tekmo s svojo stranko Pozitivna Slovenija.
Predsednik republike Danilo Türk je podpisal akta o razpustitvi DZ in o razpisu predčasnih volitev v DZ. Teči so začeli roki za izvedbo šestih volitev v samostojni Sloveniji.
Lastniki Mercatorja, konzorcij bank in Pivovarna Laško so se odločili, da se bodo prihodnje tri tedne ekskluzivno pogajali z Agrokorjem.
NOVEMBER
Začela se je enomesečna volilna kampanja pred predčasnimi državnozborskimi volitvami. Za 90 poslanskih mandatov se je potegovalo več kot 1300 kandidatov, 20 strank in list.
Vlada je dodelila finančno spodbudo Revozu za investicijski projekt proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smar-ta v višini 45,5 milijona evrov.
Uprava Mercatorja je izrazila nasprotovanje nadaljevanju postopka prodaje večinskega deleža družbe zgolj Agrokorju; podporo pogojuje z udeležbo vsaj ene mednarodne finančne ustanove.
HSE, GEN energija in Savske elektrarne so podpisali družbeno pogodbo o skupnemu nastopu pri projektu izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi, vrednem 1,3 milijarde evrov. OECD je v najnovejši gospodarski napovedi Sloveniji za 2011 napovedala enoodstotno gospodarsko rast, za 2012 pa 0,3-odstotno.
DECEMBER
Potekale so prve predčasne parlamentarne volitve v samostojni Sloveniji, na katerih je po neuradnih končnih podatkih zmagala Lista Zorana Jankovica Pozitivna Slovenija, ki je prejela 28,55 odstotka glasov oz. dobila 28 poslanskih mandatov. SDS je prejela 26,22 odstotka glasov (26 sedežev). Sledijo stranke SD (10,51 odstotka, deset sedežev), Državljanska lista Gregorja Viranta (8,41 odstotka, osem sedežev), DeSUS (6,98 odstotka, šest sedežev), SLS (6,88 odstotka, šest sedežev) in NSi (4,81 odstotka, štirje sedeži). Volilna udeležba je bila 64,97-odstotna.
Koalicijska pogajanja o sestavi bodoče vlade so se zavlekla v novoletno praznično obdobje.
STA (Izbrala in pripravila: SM)
Uvodnik
Tekma še ni končana
Velik del slovenskega volilnega telesa doživlja volitve, kot da bi šlo za športni dogodek, v katerem naše moštvo porazi vašega. Moram priznati, da so bile volilna kampanja ter same državnozborske volitve res razburljive. Prišlo je do kopice preobratov in (ne)pričakovanih razpletov. Kot da bi gledali režiran spektakel, ki mora publiko do zadnjega držati v negotovosti. In ta se še kar nadaljuje, saj kljub temu da je zmagovalec volitev znan, spremljamo še nekakšne podaljške, v katerih se vse vpletene opcije trudijo dobiti čim več dodatnih točk. Pri ljudeh se počasi pojavljata naveličanost in dvom, začenjajo se spraševati, kaj bodo imeli od vsega tega oni in okolja, v katerih živijo.
Za ormoške kandidate seje tekma za uvrstitev v državni zbor končala slabo. Tako prvič po 15 letih v slovenskem parlamentu ni predstavnika iz občine Ormož, pa je imela v najboljših časih celo dva, tretji pa je pred leti le za mišjo dlako ostal pred pragom parlamenta. Razmišljanja o tem, ali občina zaradi tega manjka v parlamentu kaj izgublja ali ne, so različna. Kajti ormoška izkušnja z „domačimi ljudmi" na visokih položajih ni preveč spodbudna. V času ko je imel kraj dva poslanca v parlamentu, so v Ormožu zaprli tovarno, po kateri se jim bo še dolgo tožilo, in na dno črne luknje zabrisali načrte za novo cestno povezavo s svetom, vprašanje pa je, ali jih bodo še kdaj našli. Or-možanom ni uspelo zlobirati za nove programe za ormoško gimnazijo, se zagrebsti za regijsko odlagališče ali kaj podobnega, v mesto ni bila pripeljana nobena nova gospodarska dejavnost, uradi in pristojnosti pa so se selili v večja mesta. Kljub drugačnim zagotovilom se je razkorak med osrednjeslovensko regijo in prleško periferijo vedno bolj večal.
Na tokratnih volitvah so dobili priložnost poslanci iz drugih okolij, ki bodo morda znali bolj spretno unovčiti svoj položaj v dobro svojega kraja.
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Mladi politiki o letu 2011 in o pričakovanjih v letu 2012
V	pričakovanju sprememb na bolje
V	letu 2011, ki je Sloveniji prineslo prve predčasne parlamentarne volitve, so se za izvolitev v državni zbor potegovali tudi trije mladi politiki s Ptujskega: Dejan Levanič (SD), Andrej Čuš (SDS) in Taja Strelec (LDS). Najbliže parlamentu je bil Andrej Čuš, ki je prejel rekordnih 4270 glasov, za vstop v parlament pa mu je zmanjkalo pet glasov.
Mlade politike smo vprašali o letu 2011 in o pričakovanjih v letu 2012.
Dejan Levanič: »Leto 2011 je bilo predvsem razburljivo, miselno pa nekoliko moreče, saj je vsa pozornost bila usmerjena v reševanje krize, ki se je pokazala ne samo v finančnem in gospodarskem smislu, ampak tudi v sistemu družbenih vrednot. Mnogo ljudi v naši družbi živi slabo, energija in upanje za svetletjšo prihodnost sta usahnila. Vsak dan se zdi kot borba za preživetje naše družbe, ki bo morala kmalu poiskati primerne re-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič
šitve, ljudi pa nikakor ne sme pustiti na cedilu. Ta del pesimizma se bo zavlekel tudi v leto 2012, ki pa bo, v to verjamem, leto preloma. Ali vsaj začetek obračanja trenda na bolje, predvsem kar zadeva medsebojno razumevanje, strpnost in medsebojno pomoč. Optimizem nima meja in tako je tudi prav. Osebno verjamem v ljudi in njihovo pripravljenost pomagati sočloveku. Zaradi tega smo kot družba dozoreli in se skozi zgodovino razvijali. Vsakemu posamezniku in posameznici osebno želim, da najde mir med svojimi najdražjimi, da pridobi dovolj energije za spopad vkonkurenčnem svetu, da ne obupa in vedno poskuša ponovno. Vsakič znova ljudje doživljamo vzpone in padce. Včasih smo zaradi kakšnega padca na naši poti lahko samo uspešnejši in vzdržljivi. To je smisel, zraven prijateljev, družine in tistega, kar nas osrečuje. Vse dobro.«
Taja Strelec: »Leto 2011 je bilo zame kar naporno predvsem zaradi študija, v okviru katerega sem na prav-
Foto: Črtomir Goznik
Taja Strelec
ni fakulteti v Ljubljani morala opraviti kar nekaj težkih izpitov. Pa tudi doma se je veliko dogajalo, med drugim se je poročil moj brat. Dogodek, ki je leto 2011 še posebej zaznamoval, pa je bila moja kandidatura na državnozborskih volitvah. V kandidaturo je bilo vloženega veliko truda in energije. Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je bila v veliko oporo, predvsem brat, ki je opravil resnično veliko dela. Ne glede na volilni rezultat po prvi tovrstni izkušnji lahko rečem, da bi jo z veseljem še enkrat ponovila. Glede
nadaljnjega političnega udej-stvovanja je pri meni še vse odprto. Pri štirinajstih letih sem postala članica Mlade liberalne demokracije, sodelovala pri različnih akcijah. V letu 2012 pričakujem veliko sprememb. Upam, da bo več pozitivnih kot pa negativnih. Pričakujem pa tudi uspešno politično leto. Kot bodoča pravnica si želim, da bi čim prej zaključila študij. Želim si tudi, da bi se uredila zakonodaja in zaobšla številne luknje, ki jih ima, in da bi se čim bolj uredile človekove pravice. Ne sme se več zavlačevati pri uresničevanju nove zakonodaje, ker ima to negativne posledice predvsem za ljudi, za katere pa pri vsem tem pravzaprav gre.«
Andrej Čuš: »V letu 2011 se je v mojem življenju zgodilo veliko. 12. marca sem postal predsednik podmladka SDS Slovenije. Dobil sem več priložnosti, da se izkažem tako ob referendumih o malem delu kot o pokojninski reformi. Premik sem naredil tudi na področju izobraževanja, saj sem se prepisal s FDV, kjer nisem bil zadovoljen s
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Čuš
študijskim procesom. Politika me je spremljala vse leto. Še vedno pa sem ostal tudi v športu, ubranil sem namreč tretje mesto v državi v judu pri mlajših članih. Lahko rečem, da sem z doseženim v letu 2011 zadovoljen. Na začetku leta si nisem niti predstavljal, kaj vse se bo zgodilo. Ob koncu leta 2011 sem dobil še priložnost, da kandidiram na državnozborskih volitvah. Ne glede na nasprotnika v 9. volilnem okraju, Franca Pu-kšiča, sem se odločil dati vse od sebe. V 25 dneh smo volilni okraj prehodili od vrat do vrat. Po številu prejetih
glasov gre za enega boljših volilnih izidov v Sloveniji, saj sem dobil dvakrat toliko glasov kot moj protikandidat. Pokazal sem, da je treba vlagati tudi v mlade in jim zaupati. V bodočnost gledam z optimizmom. S trenutnim političnim stanjem pa nisem niti malo zadovoljen, saj se je država ponovno rekordno zadolžila. Medtem ko je bil v začetku leta vsak Slovenec zadolžen za približno pet tisoč evrov, se je ob koncu leta 2011 ta dolg povečal že na okrog devet tisoč evrov na prebivalca. Ob gospodarski in finančni krizi se Slovenija sooča še s politično krizo, ki je ob večinskem volilnem sistemu ne bi bilo. Pri proporcionalnem sistemu pa se dogaja, da tisti, ki je dobil osem odstotkov, vodi igro. Ob tem pridejo v parlament tudi takšni, ki dobijo 500 glasov. Ker se bo kriza v letu 2012 še poglobila, se bo treba vrniti k temu, kar imamo: k svojim vrednotam, dobrinam, prijateljem, se bolj posvetiti drug drugemu, ker je kriza nastala tudi zaradi krize vrednot.«
MG
Ptuj • Predstavitev novih knjig o Ptuju
Trte umirajo stoje in Strojarska hiša
V hotelu Mitra na Ptuju bodo v četrtek, 5. januarja, ob 18. uri predstavili novi knjigi o Ptuju. Eden najbolj priljubljenih in branih slovenskih pisateljev Bogdan Novak je napisal knjigo pod naslovom Trte umirajo stoje, ki je spomenik mestu Ptuj in skupni slovensko-nemški zgodovini, saga o Ptuju, kakršne še ni bilo, Ptujčan Jakob Emeršič pa je prevedel roman Strojarska hiša štajerske pisateljice Anne Wittule, ki je odraščala v Mariboru, na Ptuju in v Ljubljani; gre za družinski roman iz časa bidermajerja na Ptuju o ptujskem strojarskem mojstru Henriku Wundsmanu in njegovih otrocih.
Pisateljica Anna Wittula je na Slovenskem skorajda povsem pozabljena, njen spomin je ohranjen samo še med poznavalci, predvsem na Ptuju, ki ga je ove-kovečila v dveh romanih, je med drugim v spremni besedi zapisal Maksimilijan Fras.
Obe knjigi sta izšli letos v založbi Didakta.
Bogdana Novaka je za pisanje knjige o Ptuju že leta 2004 spodbudil Franc Mlakar, ptujski podjetnik, zbiratelj umetnin, kulturni in turistični delavec, ki je bil nekaj časa koordinator projekta Evropske prestolnice kulture. Kot poudarja pisatelj, je predvsem po Mlakarjevi zaslugi ta knjiga postala del ptujskega projekta
EPK. »Razkazal mi je Ptuj, Slovenske gorice in Haloze, pripovedoval mi je zgodbe
o teh krajih, me navdušil za svojo rodno Štajersko in na koncu pripeljal tudi na Me-
stni Vrh, kjer sem našel na Mogili še zadnjo spodbudo za pisanje te zgodbe. Po-
tem me je potrpežljivo zalagal z gradivom o mestu in okolici, pomagal mi je zbirati podatke, svetoval mi je in me spodbujal, da nisem odnehal. Ko je bil roman skoraj dokončan, ga je pregledal in mi dal še zadnje prijazne nasvete. O, ko bi bilo v tem našem svetu še več takšnih gospodarstvenikov, ki bi se zavedali tudi svojega kulturnega dolga do slovenstva!« je povedal pisatelj Bogdan Novak o začetkih pisanja sage o Ptuju.
Franc Mlakar pa ima ob Jakobu Emeršiču, Bogdanu Novaku, Maksimilijanu Frasu in Valeriji Trojan tudi zasluge pri izdaji knjige Strojarska hiša Anne Wit-tule. Založba Didakta jim je izrekla posebno zahvalo,
saj bi brez njihove pomoči ta biser srednjeevropske kulture še vedno ostal pozabljen. Izid romana Strojarska hiša je finančno podprla Agencija za knjigo Republike Slovenije, izšla je s pomočjo donacije Franca Mlakarja, ki je donator tudi pri izdaji knjige Bogdana Novaka Trte umirajo stoje.
Četrtkova predstavitev obeh knjig v hotelu Mitra je zagotovo že na začetku leta eden prestižnejših dogodkov v letu EPK 2012 na Ptuju. Redko ali skorajda nikoli se ne zgodi, da bi neko mesto lahko sočasno predstavilo dva romana o sebi, ki vsak na svoj način postavljata slavo temu mestu, njegovi zgodovini in življenju v njem.
MG
IT

'"Strojarska Hiša
. AnnA VittulA
Foto: Črtomir Goznik
Novi knjigi o Ptuju: Tite umirajo stoje Bogdana Novaka in Strojarska hiša Anne VVittule v prevodu Jakoba Emeršiča
Ptuj • Sedemdeset let Edija Klasinca
Življenje je treba živeti vsako minuto
Na izteku leta 2011, natančneje 29. decembra, je 70. rojstni dan praznoval Edi Klasinc, še danes zelo aktiven in pri močeh, nabit z mladostno energijo ter poln življenja. Že od mladih nog je del njegovega življenja ugankarstvo, reševanje in sestavljanje križank, ki jih boste našli v Štajerskem tedniku, Delu in zdravniškem časopisu Ledvica, prav tako pa je njegova ljubezen harmonika, ki jo je osvojil sam, ne da bi obiskoval glasbeno šolo.
Foto: Črtomir Goznik
Že legendaren je njegov slovar z 930 tisoč besedami, ki je na internetu na voljo brezplačno (križanke.si). Gre za edinstven slovar v svetu, ki ga sestavlja že 30 let. To je njegov življenjski opus. Na voljo je brezplačno, ker je to njegova želja. Njegov cilj je, da bi imel milijon besed. Rad je ribič in rad tudi kolesari. Osvojil pa ga je tudi Facebook, kjer ima tudi svoj slikovni kviz, ki ga uporabniki vsak dan rešujejo; priznava, da celo malo preveč. Svoj 70. rojstni pa želi praznovati skupaj s harmonikarji, ki jih je zbral na socialnem omrežju. Spomladi letos bo skupaj z njimi organiziral srečanje v naravi, na katerem bo vsak tudi nekaj zaigral. Edi bo nastopil s svojimi najljubšimi evergrini.
Edi se je rodil na Jesenicah očetu zobozdravniku in mami trgovki, ki ji je bila blizu operna pesem. Leta 1947 se je družina preselila na Pragersko, kjer je začel obiskovati osnovno šolo, gimnazijo pa je obiskoval v Spodnji Polskavi, kjer je bi najboljši
Edi Klasinc
športnik na šoli. Bil je odličen atlet v skoku v daljino, skoku v višino, teku, nobeden ga nikoli ni premagal. Dober je bil tudi pri telovadbi. Bil je zelo nemiren otrok, staršev ni preveč ubogal, rad se je potepal. V šoli mu ni šlo preveč dobro; če bi imel takrat vse to znanje, ki ga ima danes, bi bilo
drugače, priznava. Od drugih predmetov mu je šla najbolje slovenščina. Vedno se je izkazal pri obravnavi tujk, ker je bil že takrat zelo načitan po zaslugi križank, ki jih je uspešno reševal že v osnovni šoli. Danes se vse bolj spogleduje s hrvaškimi, ker so mu slovenske že postale prelahke. Po-
klicno se je našel v tiskarstvu, kjer je začel kot ročni stavec. V tiskarstvo ga je usmerila ena od učiteljic v Spodnji Pol-skavi, ki mu je dejala, da naj gre v tiskarstvo, če tako uspešno rešuje križanke. Oče mu je zelo zameril, ker ni šel po njegovih stopinjah in postal zobozdravnik. »Ti si beli ume-
tnik, jaz pa sem črni,« mu je odgovoril. Po pridobitvi interne kvalifikacije se je v svojem delu le še vzpenjal, delo ročnega stavca je kmalu zamenjalo delo v knjigoveznici, nato je delal kot strojni stavec, na koncu je delal na tiskarskem stroju. Upokojil se je po 39 letih dela v tiskarni in danes je upokojenec že 12 let. Lepo mi je, ukvarjam se s športom, največ kolesarim, lovim ribe, sestavljam in rešujem križanke, pove. Samo za Štajerski tednik jih je doslej sestavil več kot tri tisoč. Za reševanje ugank je navdušil tudi svojo ženo, ki jih rešuje tako rekoč vsak dan, pa tudi otroke.
Že od mladih nog pa je njegova ljubezen tudi harmonika, na katero zna na pamet zaigrati 250 skladb, najbolj so mu pri srcu večno zelene melodije, za katere pravi, da bo z njimi umrl. Doma so imeli 32-basno harmoniko, ki je nihče ni oglasil. Ko je ob neki priložnosti prišel na obisk stric, ki je bil virtuoz na kla-virki, in zaigral, se je v njem dobesedno nekaj prebudilo,
se spominja svojih glasbenih začetkov. Harmoniko se je naučil igrati čisto sam, praktično iz nič. »Nimam glasbene šole, sem naravni talent,« predstavlja svoje igranje Edi. Že šest let igra harmoniko ob petkih od 20. ure do polnoči v ptujskem hotelu Mitra. Ker ne vozi avtomobila, je pri svojih glasbenih nastopih omejen.Vabijo ga v Raden-ce, da bi igral pri njih. Žalosten je, ker je na Ptuju tako malo občinstva. Želi si, da bi v najstarejši ptujski hotel ob petkih prihajalo več gostov, da bi postal stalno mesto srečevanja ptujskih seniorjev, podobno, kot je to v tujini. Ljudje bi se morali zavedati, da živijo samo enkrat in da bi morali vsak dan polno živeti. Škoda je vsake minute, ki jo ljudje preživijo brez druženja. Nekaj časa je nastopal skupaj v tandemu z Matijem Pužem, ki ga je v lanskem letu kot velikega pevskega talenta odkrila tudi Slovenija, v zadnjem času pa se mu odpirajo tudi že hrvaški odri. Z Matijem sta se skoraj do popolnosti ujela. Po njegovem odhodu v Ljubljano v glavnem igra sam. Če imaš pevca, pride tudi več ljudi, kar je normalno.
Edi živi polno življenje, dobesedno vsako minuto. Pravi, da to človeka drži pokonci, mu daje energijo in elan. To želi tudi drugim. Življenje se dogaja zunaj doma, v druženju s prijatelji, ne pa za pečjo doma.
MG
Juršinci • Dom Weingartnerjevih ponovno navdušuje
Praznični pravljici manjka le sneg
Čeprav vsako leto marsikdo pomisli, da je okraševanje doma družine Weingartner doseglo svoj vrhunec, pridni gospodar vedno znova razveseli s svežimi idejami. V Zagorcih že po tradiciji decembra in januarja okrog 40 tisoč lučk tvori zanimivo zgodbo, ki jo piše celotna družina.
Lučke v teh prazničnih dneh prav gotovo prispevajo levji delež k temu, da se sploh zavedamo, da smo stopili v novo leto. Vreme nam pri ustvarjanju prazničnega vzdušja ni kaj prida pomagalo, saj sneženih kulis letos nismo imeli. Ravno zato smo se sami morali toliko bolj potruditi
Praznična pravljica v Zagorcih
in v svojih domovih pričarati praznično vzdušje.
Za prav posebno zimsko idilo že več let skrbijo v Jur-šincih, natančneje v Zagorcih, kjer stoji hiša družine Wein-gartner. Ta je tudi letos zasijala v soju več deset tisoč lučk, vsaka pa je skrbno postavljena na svoje mesto in predstavlja
delček celotnega mozaika. Gospodar Franc in gospodinja Vida sta okraševanje svojega doma pričela že pred leti, ko sta na dvorišču postavila 300 lučk. Te sta pridno zbirala in ob 40. obletnici poroke na svojem domu postavila kar 40 tisoč lučk. Takrat je marsikdo bil prepričan, da je to vrhunec
zgodbe. A svojo idejo sta vse do danes širila in letos njihov dom krasi kar 46 tisoč lučk.
Sleherna lučka ali okrasek je na določenem mestu postavljen po tehtnem premisleku in načrtu, saj je njihov namen tvoriti pravljično zimsko idilično zgodbo.
Okraševanje je pričel gospodar Franc, ki pravi, da je to njegov (precej drag) konjiček. A sam prav gotovo ne bi uspel; pri izvedbi mu pomaga celotna družina, saj delo zahteva veliko truda in časa.
Pravljica od začetka decembra do sredine januarja
Pravljično zgodbo na svojem dvorišču Weingartnerje-vi zmeraj postavijo v začetku decembra, lučke pa zasijejo na prvo adventno nedeljo. Za ustvarjanje potrebujejo kar tri mesece priprav in še približno štiri teden za postavitev.
A trud se splača, saj njihova hiša v teh dneh izgleda kot
prava zimska pravljica: v soju tisočerih lučk se v hiši dan in noč pečejo piškoti, moški del družine pa skrbi, da se v kleti obiskovalcem postreže prijetno toplo kuhano vino ali čaj. Radovednežev je zato iz leta v leto več. Ne prihajajo zgolj iz naše bližnje okolice, temveč tudi iz tujine. Za božič so letos tako imeli več kot tisoč obiskovalcev, dnevno pa jih našteje-jo okrog 500. Veliko večino postavljenih svetlečih nizov
so kupili v sosednji Avstriji, nekaj pa jih je iz Italije. Samo svetlečih cevi je za približno 600 metrov, ogromno pa je pravljičnih motivov iz lučk, ki jih družina s svojo ustvarjalnostjo in domišljijo izdela sama. Skupna vrednost zimske pravljice na dvorišču Weingar-tnerjevih ocenjujejo na tisoč evrov, zanemarljiv pa ni niti račun za elektriko. Ta znaša okrog 900 evrov, obrok za položnico pa skoraj 300 evrov. Franc Weingartner pravi, da gre za drag konjiček, a dejstvo, da si njegovo hišo in dvorišče dnevno ogleda več tisoč ljudi, in nasmeh na obrazih otrok poplačajo ves trud.
Pravljica v Zagorcih bo sijala do 15. januarja, zgrešiti pa je zagotovo ne morete, saj je postavljena tik ob glavni cesti.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ptuj • Pogovor z Darjo Harb
Ženske na Ptuju imamo dobro podlago
V zadnjih mesecih se je o delovanju Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Revivis in njegovi (ne)uspešnosti veliko govorilo. Deljena mnenja in očitki so pripeljali do tega, da je stari direktor dr. Oto Težak kandidaturo za ponovno izvolitev najprej vložil, nato pa umaknil, njegovo mesto pa je novembra prevzela mag. Darja Harb, ki tokrat za naše bralce predstavlja svojo vizijo Revivisa.
Harbova je magistrica ekonomskih znanosti, ki ima na področju šolstva veliko izkušenj. Od leta 1991 je bila zaposlena na Šolskem centru Ptuj, kjer je dijake Ekonomske šole poučevala dobrih 15 let. Deset let je bila tudi članica državne predmetne komisije za ekonomijo. Leta 2003 se je začela aktivno vključevati v nacionalne in mednarodne razvojne projekte, dve leti kasneje pa je kot predavateljica pričela predavati na Višji strokovni šoli Ptuj, ki deluje v okviru Šolskega centra Ptuj. V zadnjih letih je bila aktivna tudi pri prijavljanju na različne razpise in pridobila sredstva za številne razvojne nacionalne projekte, predvsem s področja povezovanja področja dela in izobraževanja.
Za mesto direktorice Revivisa, ki ga je leta 2004 ustanovila Mestna občina Ptuj, je Harbova kandidirala skupaj še z dvema kandidatoma. Po umiku kandidature sedaj že bivšega direktorja dr. Ota Težaka sta ostali še dve kandidatki, med katerima je 21. novembra za direktorico bila imenovana mag. Darja Hrab. Z opravljanjem dela je pričela 1. decembra.
Zakaj ste se odločili kandidirati za mesto direktorice Revivisa?
„Kot zelo dejavna v številnih nacionalnih in mednarodnih razvojnih projektih sem imela priložnost spoznati skorajda vse izobraževalne sisteme v Evropi, zlasti na področju poklicnega izobraževanja. Pritegnili so me zlasti sistemi, ki vzporedno z univerzitetnim izobraževanjem razvijajo tudi visoko šolstvo pod imenom politehnika ali univerze uporabnih znanj. Eden takšnih primerov je Finska, kjer sem sodelovala z institucijami na različnih ravneh izobraževanja, zlasti so name naredili vtis v posameznih regijah, v katerih je v konzorcije povezana celotna vertikala poklicnega izobraževanja: od poklicnega, strokovnega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja. V Sloveniji že nekaj časa v okviru Nacionalnega programa visokega šolstva RS govorimo o možnostih vzpostavitve politehnik kot aplikativnih visokošolskih strokovnih zavodov in na to temo smo na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj organizirali že dve okrogli mizi. Pri tem smo naleteli na podporo lokalnega okolja, ki vzpostavitev takšne institucije odobrava, prav tako smo v okviru Višje šole ŠC Ptuj pripravili že dva atraktivna izobraževalna programa in povsem upravičeno je, da želimo v interesu študentov in partnerskih podjetij razmišljati v smeri visoke strokovne šole. In ravno to, da potencialnim
uporabnikom čim prej omogočimo pridobivanje uporabnega praktičnega znanja na visokošolski ravni, je razlog in izziv, ki se mi je z razpisom za direktorja Revivisa ponujal."
Imate kakšne vodstvene izkušnje doslej?
„Poleg nacionalnih in mednarodnih projektov, pri katerih sem koordinirala in vodila delovne skupine, sem z ustanovitvijo Medpodjetniškega izobraževalnega centra na ŠC Ptuj opravljala delo vodje MlC-a."
Ženske na Ptuju so zelo uspešne direktorice. Kako vi nameravate izpolnjevati zastavljene cilje?
„Veliko žensk je uspešnih direktoric in to ne samo na Ptuju. Če pa pogledamo Ptuj kot najstarejše mesto, nastalo izpod rok Rimljanov, lahko ptujske ženske morda najdemo razlog za svoj uspeh pri naših daljnih predhodnicah. Naloga ženske v rimski družbi je sicer bila
skrb za centralni prostor rimske hiše, skrb za otroke in njihovo vzgojo ter sprejemanje gostov ob moževi strani. Skrbele so tudi za duhovno življenje v družini in bile odgovorne za hišne bogove. Za razliko od grških žensk pa so se rimske ženske smele pojavljati v javnosti. Včasih so v javnosti zahtevale enakopravnost spolov tako, da so tekmovale v dirkah z vozovi oblečene kot moški. Nekatere so se učile rokoborbe, a jim v arenah niso pustili nastopati. Rimske ženske so navdušili tudi helenistični ideali, zato so se začele izobraževati, postale so književnice, odvetnice in se celo ukvarjale s politiko. Skratka, ženske na Ptuju imamo dobro podlago ... "
A samo dobra podlaga ne bo dovolj. Kakšna je vaša vizija Revivisa?
„Razvoj aktivnosti bomo usmerjali skladno z razvojem mikro in makro okolja na po-
dročju novih tehnologij ter v skladu s smernicami regionalnega koncepta vseživljenjske-ga učenja. Zavedam se, da bo v prihodnje treba programe izobraževanja in usposabljanja še tesneje povezati s potrebami podjetij in predvsem povečati njihovo učinkovitost z vidika zaposlovanja udeležencev. Hiter razvoj zahteva nova sodobna znanja, potrebe po znanjih pa se v skladu z razvojem tudi neprestano spreminjajo. Med drugim se bomo trudili tudi prepoznavati potrebne zahteve in potrebe delodajalcev po znanjih in usposobljenosti zaposlenih in bodočih zaposlenih. Krepili bomo zavedanje, da posamezniki z učenjem povečujejo zaupanje vase, razvijajo ustvarjalnost, podjetnost, spretnosti in kvalifikacije, ki jih potrebujejo za aktivno udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju. Seveda pa je snovanje vizije razvoja šole treba obravnavati tudi v smeri, ki jo glede razvoja slovenskih šol narekuje aktualna politika Ministrstva RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, v smeri decentralizacije, deregulacije in večje avtonomije. Težko pa je natančno predvideti, kaj se bo v prihodnosti zgodilo na področju industrijskega in splošnega tehnološkega razvoja. Osebno med prioritetnimi strategijami v naslednjem obdobju vidim interdisciplinarne tehnologije, biotehnologijo, nove materiale, nanotehno-logije, mehatroniko in še zlasti bioniko. Prepričana sem, da bo prav bionika v prihodnosti povezana s poklici, ki šele nastajajo."
Želja: redni visokošolski program
Načrti in želje občine in župana dr. Štefana Čelana, povezani z Revivisom, so visokoleteči. Ste usklajeni?
„Glede na to da je Mestni svet občine Ptuj dal soglasje k mojemu imenovanju in da je sklep podpisan s strani župana, so naši načrti in želje v veliki meri usklajeni. Naša skupna želja je, da možnosti izobraževanja na Ptuju čim prej obogatimo z rednim visokošolskim programom, ki bo zadovoljeval potrebe našega okolja."
Upate trditi, da bo Ptuj v kratkem imel politehniko?
„O politehniki smo na Ptuju že veliko govorili. Seveda si tega vsi želimo, je pa uresničitev naše želje prvenstveno odvisna od zakonodaje, ki trenutno tega še ne omogoča, čeprav se o tem veliko govori v Nacionalnem programu visokega šolstva RS. Ta opisuje, kako je v kontekstu večje diverzifikacije, fleksibilizaci-je, deregulacije in povečanja transparentnosti slovenskega visokega šolstva treba bolje opredeliti binarnost univerzitetnih in strokovnih študijskih programov in visokošolskih institucij. 'Teoretsko-razisko-valna' usmeritev in 'strokovna' usmeritev študija bi morali biti zaradi boljšega in predvsem kakovostnejšega razvoja vseh potencialov institucij in študentov ločeni, in sicer tako, da ne bi prihajalo do danes zaznanih zaviralnih prepletanj univerzitetnih in strokovnih programov ali posameznih vsebin. Zato je bil dan predlog, da v prihodnje univerze ne bi več vključevale visokih strokovnih šol in ne izvajale visokih strokovnih programov. Potreba po kompleksnih in neposredno uporabnih družbenih in tehnoloških strokovnih znanjih je vse večja, kar zahteva strokovno poglabljanje znanj in usposobljenosti tudi na drugi študijski stopnji. Slovenski visokošolski prostor bi tako poleg univerz tvorile tudi t. i. politehnike, ki bodo izvajale visokošolske strokovne študijske programe na prvi in drugi sto-
pnji. Skratka, ko bo sistemsko urejen status politehnik, bomo verjetno na Ptuju storili vse, da jo pridobimo. Na tem delamo že danes, dobili pa smo tudi priložnost, da se konec meseca marca 2012 sestanemo z odgovornimi za področje politehnik na ministrstvu za šolstvo in kulturo na Finskem."
Prvi študenti oktobra 2013?
Kdaj pa si lahko po vašem mnenju obetamo kak redni visokošolski program?
„To je po enomesečnem delu zelo težko vprašanje. Za pripravo vloge je potreben čas, izvesti je treba vse zahtevane postopke imenovanj, od akademskega zbora, senata, do dekana, pripraviti številne pravilnike in učne načrte. Vse to je treba delati po merilih NAKVIS-a (Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu), ki od leta 2010 daje soglasja za akreditacijo visokošolskih izobraževalnih programov. Glede na to da so sedaj ob menjavi vodstva Revivisa pričakovanja glede tega zelo visoka, ne bi rada dajala obljub v tako kratkem času, seveda pa si želim, in to je kar optimistična napoved, da prve študente vpišemo oktobra 2013."
Težak je začrtal nekaj dobrih iztočnic: tri programe, za katere bo treba pridobiti le še akreditacijo. Boste nadaljevali s tem?
„Slišati je, da je to čisto preprosta zadeva, ki jo pač narediš in vpišeš študente. Pa temu ni tako. Kot sem že omenila, sem na Revivisu zaposlena slab mesec in v tem času sem poskušala dobiti vpogled v stanje na področju akreditaci-je visokošolskega zavoda kot tudi izobraževalnih programov. Res je, da so bili v pripravi trije programi: tehnologije in menedžment prehranske verige, lokalni turizem ter naravne dediščine. Na podlagi teh treh je bilo pridobljeno tudi pozitivno mnenje Sveta RS za visoko šolstvo (leta 2009 in 2010), čigar delo je marca 2010 prevzel že prej omenjeni NAKVlS. To pozitivno mnenje je omogočilo tudi ustanovitev visokošolskega zavoda. Od tukaj naprej pa zadeve niso več enostavne in ne gre samo za »le še pridobiti akreditacijo«. Programi - od omenjenih je bilo največ narejeno na programu tehnologije in menedžment prehranske verige - oz. vloga se je pripravljala leta 2006, kar pomeni, da je narejen po starih merilih, pri katerih ni upoštevan bolonjski sistem, pisma o podpori so prav datirajo v leto 2006 ... Tudi učni programi ne zadostujejo današnjim zahtevam. Verjetno bi se dalo marsikaj od tega uporabiti, je
pa dejstvo, da je treba pri programih tako rekoč začeti od začetka. Ker je za izvedbo izobraževalnih programov treba zagotavljati laboratorije, opremo in specializirane učilnice, je verjetno v tem trenutku smiselno in umestno razmišljati predvsem o programu, za katerega imamo na Ptuju vse to zagotovljeno."
Kako pa ste nasploh zadovoljni s tistim, kar vas je pričakalo v predalih Revi-visa? Kakšno je vaše mnenje o zapuščini, ki vas je pričakala?
„Papirji, papirji . registra-torji, prazni prostori. V tem trenutku se z vidika moje vloge v Revivisu ne želim postavljati na stran tistih, ki govorijo, da nič ni bilo narejenega na tem področju, kot tudi ne na stran tistih, ki to zanikajo. Dejstvo je, da naše širše lokalno okolje potrebuje visokošolsko strokovno izobraževanje, ki je povezano z gospodarstvom ter usklajeno s potrebami trga dela danes in v prihodnosti. Prepričana sem, da Revivis s tem, ko je vstopil kot soustanovitelj tega zavoda še Šolski center Ptuj, veliko pridobiva. Z izkušnjami, ki jih ima Šolski center Ptuj pri pridobivanju in razvijanju višješolskih programov, ter mrežo podjetij, s katerimi sodeluje v okolju, lahko v sinergiji z Revi-visom v prihodnosti vsi skupaj veliko pripomoremo k razvoju visokega strokovnega šolstva na Ptuju."
Sočasno z vašo izvolitvijo se tudi selite v nove prostore. Ste zadovoljni s to odločitvijo?
„Seveda. Po eni strani s tem povezujemo izobraževalni prostor na Ptuju, po drugi strani pa bomo s tem omogočili Revivisu in visoki šoli tudi večjo dostopnost do sodobne opreme in tehnologije, s katero razpolaga Šolski center Ptuj in ki bo Visoki šoli vsekakor v pomoč v postopku akreditaci-je izobraževalnih programov."
Kje vidite Revivis čez pet let?
„V prihodnjem desetletju bodo višješolske in visokošolske institucije morale pri svojem delovanju več in bolje sodelovati ter se aktivno povezovati z raziskovalnimi inštituti, gospodarstvom in negospodarstvom. Da bi v prihodnosti še bolj poglobili sodelovanje med izobraževanjem in gospodarstvom, se bo Revivis vključeval v izvajanje ukrepov za večjo integracijo in boljšo dostopnost ponudbe izobraževanja, usposabljanja, svetovanja in informiranja ter strateškega razvoja koncepta vseživljenj-skega učenja v svojem okolju. Seveda je to naloga Revivisa tudi danes, v prihodnosti pa se bomo trudili biti boljši."
Dženana Kmetec
Anketa
Novoletne želje
Kako ocenjujejo leto 2011 in kakšne so njihove želje v novem letu, smo povprašali nekaj ljudi, ki se zaradi svojega dela večkrat pojavijo na straneh Štajerskega tednika. Po pričakovanjih so njihove ocene in želje zelo različne...
Foto: M. Ozmec
Robert Brkič
Vodja medobčinskega re-darstva Robert Brkič: „Z doseženimi cilji v letu 2011 sem v glavnem zadovoljen. Z vidika naše službe je zaskrbljujoče vse večje uživanje alkohola otrok in mlajših mladoletnikov ter vse oblike vandalizma. Starost mladostnikov ki na javnem kraju pogosto sežejo po kozarcu, se je spustila zelo nizko. Zadovoljni smo s preventivnimi ukrepi, ki smo jih izvajali skupaj z občinskimi upravami vseh 19 občin ter policijo. V letu 2012 pa
želimo poleg izvajanja svojih rednih nalog sodelovati pri rešitvah problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujejo naši občani. Vsem prebivalcem Spodnjega Podravja želim veliko zdravja in uspehov, izpolnitev njihovih ciljev ter da se varno, peš ali z vozilom, vračajo domov k svojim najdražjim. Ljudem, ki so ostali brez službe, želim, da čim prej dobijo zaposlitev, tako da bodo lažje izpolnili svoje življenjske sanje. Naši mladini pa želim veliko sprostitve, več prepevanja in ljubezni ter manj jeze in razbijanja."
Foto: M. Ozmec
Dragomir Murko
Poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Podravja Dragomir Murko: „Za področje zaščite in reševanja je bilo iztekajoče se leto vsekakor dobro. Niso nas prizadele hujše naravne nesreče in uspelo nam je uresničiti večino začrtanih nalog. Največja in zdaleč najzahtevnejša naloga je bila izvedba državne vaje Starošince 2011. Najpomembnejša naloga v letu 2012 bo vzdrževati stalno pripravljenost, sposobnost in odzivnost na nesreče, upoštevaje tudi nove in sodobne vire ogroženosti, še izboljšati učinkovitost in racionalnost posameznih rešitev in aktivnosti. Na operativnem področju moramo v prihodnjem letu na regijski ravni usposobiti in bolje opremiti tehnično-reševalne enote. Načrtujemo tudi oblikovanje in usposabljanje enot za podporo poveljnikom in štabom Civilne zaščite. Vsem sodelavcem na področju zaščite in reševanja in pomoči želim mirno leto 2012, veliko poslovnih uspehov, vesele in prijetne praznike in osebne sreče."
Foto: M. Ozmec
Boris Kozenburger
Pomočnik komandirja policijske postaje Ptuj, Boris Kozenburger: „Leto 2011 je zaznamovala nova prometna zakonodaja, ki se je pričela uporabljati s 1. julijem 2011, in s tem povezano veliko število izobraževanj policistov, ki smo jih morali usposabljati, saj so s tem dnem pričeli veljati 4 novi zakoni s področja prometne varnosti. S 1. oktobrom 2011 pa so pričele veljati posamezne določbe zakona o prekrških, ki so spremenile postopek pri odvzemih vozniških dovoljenj za najhujše kršitve cestnopro-metnih predpisov. Leto 2011 so žal zaznamovale tragedije na naših cestah, v katerih so umirali predvsem mlajši udeleženci. Ocenjujem, da je bilo 2011 na področju prometne varnosti eno izmed najbolj črnih, saj je za posledicami prometnih nesreč na območju, ki ga pokriva PP Ptuj, umrlo
Obiskovalce so toplo pozdravili in vodili skozi koncert učenci gledališkega kluba z mislimi o božiču, družinskem prazniku, pomenu prazničnega decembra. Decembrsko dogajanje z največjim veseljem pričakujejo najmlajši, zato so
otroci vrtca očarali s pesmijo in plesom, predvsem pa z iskricami v očeh. Predstavili so se tudi domači pevci. Ljudske pevke so zapele pesem Tecite, pastirci mladi, glasbena skupina Vokalis je obiskovalce skupaj s kvartetom Baklius pope-
ljala v Snežno noč, posebej pa so presenetili pevci skupine Bakhus in vzgojiteljice juršin-skega vrtca. Za konec je domači kvartet zapel Silvestrski poljub. Obiskovalce sta nagovorila župan Alojz Kaučič in ravnateljica Jelka Svenšek.
kar 10 ljudi. Kot vzrok za povzročitev prometnih nesreč je še zmeraj neprilagojena hitrost. Na osebnem področju pa se leta 2011 spominjam predvsem po slabi gobarski sezoni, saj v prostem času rad gobarim. V novem letu 2012 pa si želim predvsem, da bi tragedije z naših cest izginile in da bi pričeli razmišljati, da se vsakomur izmed nas lahko pripeti tragedija, ki spremeni naše življenje. Na osebnem področju pa si želim predvsem zdravja in veliko bero gob, nabranih iz naših gozdov."
Martin Verbančič
Juršinci • Božično-novoletni koncert
Čas zime - skrivnosten čas
Božično-novoletni koncert se je v nedeljo, 18. decembra, ob 15. uri v večnamenski dvorani v Juršin-cih začel z mislijo: »Čas zime je skrivnosten čas. Odpirajo se bela vrata, naredi se prostor za posebno tišino, ki leže kot pajčolan na ljudi in naravo. Tišina stopi v naš svet skozi padanje snežink, ko postane vse ogrnjeno v belino in hlad in molčanje.«
Foto: D. Simenko
Osrednji gostje juršinskega božično-novoletnega koncerta so bili pevci Komornega zbora K0R iz Markovcev pod vodstvom Daniela Tementa.
Osrednji gostje so bili pevci Komornega zbora KOR iz Markovcev. Predstavili so se s pesmimi: White Christmas, Pridi v svet ljubezni, Caravan of Love, Naj sneži, Dan ljubezni, Autumn Leaves, Abba Medley, Bog je ljubezen, Heal the World in Najlepši letni čas. Poslušalci so pevce nagradili z glasnim ploskanjem, saj so z izborom in izvedbo pesmi naravnost očarali vse v dvorani.
Vesel božič in srečno novo leto 2012 nam je zaželela tudi predsednica odbora za družbene dejavnosti Dragica Toš Majcen, ki je k mikrofonu povabila častnega občana jur-šinske občine Dejana Zavca; vsem je zaželel vse lepo ob prihajajočih praznikih.
Decembra si ne moremo predstavljati brez božiča in božiča ne brez Svete noči. Ravno zato so otroci vrtca in osnovne šole ter vsi nastopajoči pevci skupaj z obiskovalci koncerta zapeli to najbolj znano božično pesem.
Dragica Toš Majcen, Ksenija Žmauc
Foto: M. Ozmec
Ivan Sivec
Foto: M. Ozmec
Poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj Martin Verbančič: „Leto 2011 je bilo za gasilce precej razgibano, saj smo imeli več dela, kot običajno. Vletu 2012 pa si predvsem želim, da bi ljudje bili strpnejši drug do drugega, da bi našli svoj notranji mir, si vzeli več časa za sebe, svoje bližnje, sosede ter za okolje, v katerem živijo. Želim, da bi ljudje pričeli ceniti vrednote, kot so poštenost, spoštovanje, nenasilje, solidarnost; da bi kolegi gasilci še naprej z veseljem prihajali v gasilski dom in prispevali še naprej svoj delež pri izvajanju nalog, ki jih ptujsko gasilsko društvo ima in izvaja. Želim si tudi, da bi tudi v prihodnjem letu bili uspešni pri izvajanju nalog zaščite in reševanje, pri nudenju pomoči občanom, ko ti našo pomoč potrebujejo. Ob vsem tem pa seveda želim, da bi nas še naprej podpirala ožja in širša javnost - od državne in občinske uprave do občanov - tako moralno kot materialno, da bi se javnost skupaj z nami veselila naših uspehov in rezultatov našega dela. Vsem, ki berejo te želje, pa želim vse dobro v 2012 in da bi znali ceniti tisto, kar imamo in kar smo dosegli."
Najplodovitejši in eden najbolj branih slovenskih pisateljev ter največkrat nagrajeni pisec besedil za domačo zabavno glasbo Ivan Sivec: „Vesel sem, saj mi je v minulem letu 2011 kljub krizi, na katero se vsi zaradi propadanja moralnih in etičnih vrednot sklicujejo, izšlo kar pet novih knjig, med katerimi sem še posebej ponosen na knjigo Najine sledi, ki govori o Ivanki Kraševec in Ivanu Prešernu, ter na zbirko besedil Pod cvetočimi kostanji, v
kateri je zbrano tristo mojih najlepših besedil. Še posebej pa sem vesel četrtega ponatisa svoje prve povesti Pesem njenih zvonov, ki je pred 40 leti izhajala v Kmečkem glasu kot podlistek. Po drugi strani pa je bilo to slabo leto, saj sem izgubil nekaj odličnih prijateljev in sodelavcev, med drugimi tudi Lojzeta Slaka, Toneta Kmetca, Marjana Ma-rinška. V novem letu 2012 upam, da se bo država spet začela postavljati na noge, da bodo polovili vse barabe in jih kaznovali, da bodo delavci in kmetje dobili več veljave, da bo Slovenija znova zaslovela po tistem, po čemer nas pozna ves svet: po pridnosti, poštenosti, vztrajnosti. Srečno, mlada Slovenija!"
Foto: M. Ozmec
Janez Pislak
Največji slovenski in eden največjih evropskih čebelarjev Janko Pislak: „Na poslovnem področju si bom minulo leto 2011 zapomnil po povprečni čebelji letini tako pri vzgoji matic kot pri pridelavi matičnega mlečka in medu. Pa tudi po tem, da zaradi prevelikih količin uvoženih in manj kvalitetnih čebeljih izdelkov preveč padajo cene domačih, zagotovo kvalitetnejših izdelkov. Na osebnem področju pa mi bo zagotovo ostalo v spominu zato, ker sem poleg štirih vnukov dobil še vnukinjo. Od novega leta 2012 pa pričakujem predvsem to, da bi kljub slabim napovedim bilo vsaj tako, kot je bilo minulo. Sicer pa si želim, da bi ljudje kljub kriznim razmeram ostali strpni, delavni in zadovoljni. Nas, starejše ljudi, je že pred mnogimi leti življenje izučilo marsičesa, predvsem pa tega, da moramo biti zadovoljni tudi z malimi rečmi, kadar večjih ni."
-OM
Markovci • Božično-novoletna prireditev
Osnovnošolci znova navdušili
Učenci in učitelji Osnovne šole (OŠ) Markovci so v četrtek, 22. decembra, pripravili božično-novoletno prireditev z uprizoritvijo zgodbe Čarovnik iz Oza.
Glavni igralci predstave Čarovnik iz Oza (spredaj) in njihovi plesni »pomočniki« so ob koncu prireditve poželi bučen aplavz in navdušenje publike.
Foto: MZ
Celotno igro so učenci naštu-dirali pri dramskem krožku, ki ga vodi učiteljica Doroteja Ko-stanjevec. S pesmijo in plesom so zgodbo o Doroteji in njenih prijateljih dopolnili skoraj vsi učenci markovske osnovne šole skupaj s svojimi učitelji in mentorji. V predstavi so tako sodelovali otroški in mladinski pevski zbor, ki ju vodi učiteljica Slavica Lajh, ter učenci vseh razredov, ki so se predstavili s plesnimi točkami.
Tokratna božično-novoletna prireditev markovskih osnovnošolcev je znova postregla z izjemno domiselnim in dode-
lanim programom. Največja nagrada za trud in delo, ki so ju učenci in učitelji vložili v pripravo dogodka, pa je bila zagotovo do zadnjega kotička polna večnamenska dvorana. Prireditve markovskih osnovnošolcev so namreč tako zanimive, da se o njih dober glas sliši daleč naokrog. Med publiko, ki z navdušenim aplavzom vsakič znova potrdi dobro delo otrok in mentorjev, ne sedijo samo starši otrok, ki obiskujejo markovsko osnovno šolo, ampak prihaja na predstave tudi občinstvo iz sosednjih krajev, kar je navsezadnje veliko priznanje za vse, ki
soustvarjajo prireditve na mar-kovski osnovni šoli. »Tudi v tokratno decembrsko prireditev je bilo vloženega ogromno truda,« je po predstavi povedal ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela in dodal: »Naši učenci dobesedno živijo s temi prireditvami. Samoiniciativno se vključujejo v pripravo predstav in ni jim težko ostati v šoli tudi v popoldanskem času, ko denimo oblikujejo in barvajo sceno, vadijo tekste in podobno. Z besedami pravzaprav težko opišem ves ta entuziazem, ki se je razvil okrog priprav na šolske prireditve. To je res nekaj enkratnega in zato
vse pohvale tako učiteljem kot tudi učencem.«
Za pripravo decembrske praznične prireditve sta se tokrat še posebej potrudili učiteljici Doroteja Kostanjevec in Slavica Lajh, ki sta bili idejni vodji predstave, učiteljica Olga Zorko, ki je skupaj z učenci in ob pomoči obeh hišnikov pripravila domiselno in izjemno bogato scenografijo, ter pomočnik ravnatelja Boris Šegula, ki je zaslužen za glasbeni in tehnični del dogodka. Seveda pa predstave ne bi bilo brez učiteljskega kolektiva in vseh učencev, ki so z veliko mero veselja in nav-
dušenja sodelovali. Njihov trud in uspešno zaključeno delo sta ob koncu predstave pohvalila tako ravnatelj Ivan Štrafela kot tudi podžupan občine Markovci Franc Ferčič. Ob robu prireditve pa je ravnatelj Štrafela še pojasnil, da so misli markovske-ga šolskega kolektiva že usmer-
jene v prihodnje leto, v mesec april, ko bodo v sklopu občinskega praznika zaznamovali Dan šole. Za takrat obljubljajo prireditev, ki bo v narečju in z etnološko vsebino, vključujoč šege in navade iz območja mar-kovske občine.
MZ
Zavrč • V novem krožišču haloški putar in imena zaselkov
Kmalu še povezava na hitro cesto Ptuj-Ormož
Sredi novega krožišča pri gostilni Gregurec v Zavrču je amaterski kipar Franc Tobias postavil skulpturo haloškega putarja, ki ga obdaja 9 plošč z imeni krajev in zaselkov v občini.
Kot je pojasnil Janko Lor-bek, predsednik odbora za gospodarstvo Občine Zavrč, so po ureditvi novega krožišča in položitvi grobe asfaltne prevleke, dokončno ureditev otoka sredi krožišča zaupali amaterskemu kiparju Francu Tobiasu iz Maribora, ki je pred leti izdelal velik kovinski spomenik ob pokopališču v Gorišnici. Skulp-tura haloškega putarja v sredini otoka je izdelana iz nerjaveče pločevine, ki jo je doniralo podjetje RM Vuk iz Ptuja, sicer pa je celotna skulptura gibljiva in se, podobno kot haloški klo-
Foto: M. Ozmec
Sredi otoka novega završkega krožišča je skulptura haloškega putarja, ki jo je izdelal kipar Franc Tobias iz Maribora.
potec, obrača po vetru. Okrog skulpture putarja je v zemljo vgrajenih devet plošč iz naravnega kamna z vklesanimi imeni vseh devetih vasi in zaselkov na območju občine Zavrč, ki bodo vidne tudi v nočnem času, saj bodo osvetljene. Da bo videz še bolj privlačen in prijetnejši za oko, pa bodo otok sredino krožišča spomladi zasadili tudi z rožicami, svojo dokončno podobo pa bo dobilo, ko bodo nanj položili še drugo finejšo plast asfalta.
Naj dodamo le še to, da so predstavniki države županu Mi-
ranu Vuku in občanom občine Zavrč zaradi degradacije okolja na račun izgradnje in razširitve Mednarodnega mejnega prehoda Zavrč že pred tremi leti obljubili tri investicije. Poleg ureditve krožišča državnih cest pri gostilni Pongrac še modernizacijo ceste na odseku Zavrč-mejni prehod Drenovec ter skorajšnjo izgradnjo nove povezovalne ceste neposredno iz mednarodnega mejnega prehoda Zavrč prek novega krožišča in Drave do bodoče hitre ceste Hajdina-Ptuj-Ormož.
-OM
Kidričevo • Sprejem svetovnega prvaka Antonia Kodermana
Osvojil prvo slovensko medaljo v potapljanju
V predprazničnih dneh je župan občine Kidričevo Anton Leskovar pripravil sprejem za potapljača Antonia Kodermana iz Kidričevega, ki je na svetovnem prvenstvu v Grčiji v disciplini potapljanje na vdih s 105 m osvojil odlično tretje mesto.
Mlad, komaj 21-letni potapljač Antonio Koderman iz Kidričevega je na svetovnem prvenstvu v potapljanju v grški Kalamati osvojil bronasto medaljo v prostem potopu. S potopom do globine 105 metrov pa je postavil tudi nov državni rekord in osvojil prvo slovensko medaljo na svetovnem prvenstvu v potapljanju na vdih. Letošnjega individualnega globinskega svetovnega prvenstva v prostem potapljanju se je sicer udeležilo 163 tekmovalcev iz 33 držav.
Med vso svetovno elito je nastopila tudi slovenska reprezentanca, ki je bila tokrat v zelo močni zasedbi, vanjo pa so se uvrstili trije člani H2O teama: Antonio Koderman, Jure Daic
in Andrej Ropret. Že na treningih je najboljše rezultate pokazal komaj 21-letni Antonio, na tekmovanju pa je presegel vsa pričakovanja. Tekmovanje se je pričelo z disciplino konstantna obtežitev brez plavuti (CNF), v kateri je Antonio Koderman s potopom na globino 74 m osvojil peto mesto in postavil nov državni rekord. Drugi tekmovalni dan so se tekmovalci pomerili v konstantni obtežitvi s plavutmi (CWT). Med slovenskimi potapljači se je ponovno najgloblje potopil Antonio Koderman, ki je globino 104 m sicer dosegel, vendar je bil zaradi krajše izgube zavesti na površini diskvalificiran. Samo Jeran-ko, Luka Pengov in Andrej Ro-pret so se v slabih vremenskih
Foto: M. Ozmec
Zupan Anton Leskovar je čestital 21-letnemu Antoniu Kodermanu, ki je na svetovnem prvenstvu v Grčiji osvojil bronasto medaljo.
pogojih obrnili pred doseženo globino in tako prejeli kazenske točke. Jure Daic pa zaradi infek-
cije ušesa ni mogel nastopiti. Zadnji tekmovalni dan je bila na vrsti disciplina prosti potop
(FIM) in vsi slovenski tekmovalci so svoje potope uspešno opravili. Še posebej je navdušil Antonio Koderman, ki je osvojil tretje mesto. S potopom na globino 105 m je Antonio postavil nov državni rekord in osvojil prvo slovensko medaljo na svetovnem prvenstvu v potapljanju navdih. Njegov uspeh je s potopom na 85 m in doseženim 11. mestom dopolnil Jure Daic. Samo Jeranko se je uvrstil na 15. mesto s potopom na 75 m globine.
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je ob pomembnem dosežku v svetovnem merilu Antoniu Kodermanu čestital tudi v imenu vseh občanov ter dejal, da so nanj vsi ponosni. „Tudi jaz sem vesel, saj
mi je po štirih letih treningov in prizadevanj vendarle uspelo. Sicer sem član H2O teama iz Maribora, vendar treniram na Reki, kjer tudi študiram," je odvrnil Koderman. Na vprašanje, kakšne so njegove ambicije in cilji, pa je odgovoril: „Moj velik cilj je, da bi prihodnje leto dosegel globino 110 m na vdih in da bi ob tem postavil tri nove državne rekorde, tudi s plavutmi in v prsnem stilu prsno. Največjo željo pa verjetno delim z mnogimi drugimi potapljači na svetu, saj si močno želim, da bi se lahko potopil tudi v znameniti Blue Hool na Bahamih, kjer je voda topla in bistra in brez podvodnih tokov."
-OM
Evropa in svet • Kronologija leta 2011
Kaj in kdo vse je zaznamoval iztekajoče se leto
Leto 2011 je bilo leto, ki so ga zaznamovali izjemno veliki nemiri, upori, padli so številni režimi in diktatorji, ubit je bil vodja teroristov Osama bin Laden, Japonska je doživela jedrsko katastrofo. V Evropski uniji pa je vladala finančna in gospodarska kriza, ki ji še vedno ni videti konca.
JANUAR
Estonija je kot 17. država prevzela skupno evropsko valuto evro.
Italijanski ustavni sodniki so delno razveljavili zakon o imuniteti, kije premieru Silviu Berlusconiju in članom njegove vlade podeljeval imuniteto pred sodnimi postopki.
Tunizijski predsednik Zine El Abidine Ben Ali je po skoraj mesecu dni proti-vladnih protestov zapustil državo; oblast je prevzel premier Mohammed Ghan-nouchi.
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je potrdila poročilo o nezakonitem trgovanju s človeškimi organi na Kosovu konec 90. let prejšnjega stoletja, za katerim naj bi stal premier Hashim Thaci.
V	Egiptu je ob nadaljevanju množičnih protestov proti voditelju Hosniju Mu-baraku odstopila vlada, Mubarak pa je prvič v 30 letih vladavine imenoval podpredsednika države.
FEBRUAR
Izbruhnili so krvavi spopadi med nasprotniki in privrženci egiptovskega predsednika Hosnija Mu-baraka. Ta je nekaj dni kasneje odstopil in zaprosil vojsko, da vodi državo.
V	okviru pomoči globoko zadolženi Irski je sklad za stabilnost evra Dublinu nakazal 3,6 milijarde evrov.
Finančni ministri EU so se dogovorili, da bo posojilna zmožnost stalnega mehanizma za zaščito evra 500 milijard evrov.
V	Libiji so izbruhnili množični protesti proti režimu Moamerja Gadafija. Več libijskih mest je prišlo v roke nasprotnikov režima voditelja Moamerja Gada-fija, nemiri so terjali več sto življenj. Gadafi je napovedal zatrtje upora.
Kosovski parlament je za predsednika države s tesno večino izvolil gradbenega tajkuna Behgjeta Pacolli-ja, Hashima Thacija pa za drugi mandat na položaju premiera.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanjeJugoslavije je nekdanjega srbskega generala Vlastimirja Djordjeviča obsodilo na 27 let zapora.
VS ZN je soglasno uvedel sankcije proti režimu libijskega voditelja Moamerja Gadafija.
Odstopil je predsednik začasne tunizijske vlade Mohamed Ghannouchi.
MAREC
Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo o zločinih proti človečnosti proti libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, njegovim sinovom in več predstavnikom režima.
Evropski preiskovalni sodnik na Kosovu je potrdil obtožnico proti štirim osumljenim, ki so sodelovali pri nezakonitem trgovanju s človeškimi organi.
Severovzhod japonskega otoka Honšu je prizadel najmočnejši potres v sodobni zgodovini Japonske z magnitudo 8,9. Sledil mu je orjaški cunami, nato pa še eksplozije in jedrska nesreča v nuklearki Fukušima. Skupno je umrlo več kot 15.600 ljudi.
Mednarodna skupnost je sprožila vojaško akcijo proti režimu libijskega samodržca Moamerja Gadafija
Jezuiti v ZDA so privolili, da bodo okoli 500 žrtvam pedofilskih duhovnikov v petih ameriških zveznih državah izplačali 166 milijonov dolarjev odškodnine.
APRIL
Portugalska je zaprosila EU in IMF za finančno pomoč v višini okoli 80 milijard evrov.
V Franciji je začela veljati prepoved nošnje burk ali nikabov na vseh javnih krajih.
Japonska je stopnjo nesreče v jedrski elektrarni Fukušima dvignila na najvišjo, sedmo stopnjo.
Haaško sodišče je zaradi vojnih zločinov med operacijo Nevihta leta 1995 obsodilo hrvaška generala Anteja Gotovino in Mlade-na Markača na 24 let oz. 18 let zapora, generala Ivana Čermaka pa oprostilo.
Poročila sta se drugi v vr-stiza britanski prestol, princ William, in Kate Middleton.
MAJ
Ameriški vojaki so v tajni operaciji blizu Islamabada v Pakistanu ubili vodjo teroristične mreže Al Kaida, Osamo bin Ladna.
Sodišče v Salzburgu je odobrilo izročitev bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja Hrvaški. Sana-derja so 10. 12. 2010 prijeli v Avstriji na podlagi tiralice Hrvaške.
Ameriška policija je zaradi poskusa posilstva sobarice v hotelu aretirala generalnega direktorja IMF Dominiquea Strauss-Kah-na. Strauss-Kahn je odstopil zaradi teh obtožb.
Belgija je sprejela prepoved nošenja burke v javnosti.
Na severu Srbije so aretirali haaškega obtoženca, vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladica, ki so ga nato izročili Haagu.
V	Nemčiji je bakterija Ehec zahtevala več smrtnih žrtev, zaradi sumov, da se prenaša s svežo zelenjavo, pa je v EU močno upadla njena prodaja.
JUNIJ
Nemška vlada je v luči jedrske nesreče v japonski Fukušimi predlagala takojšnje zaprtje osmih nemških jedrskih elektrarn in postopno zaprtje preostalih devetih do leta 2022.
Evropski parlament je podprl vključitev Bolgarije in Romunije v schengensko območje, ker sta izpolnili tehnične pogoje.
Novi vodja teroristične mreže Al Kaida je postal Egipčan Ajman al Zavahiri.
Generalna skupščina ZN je soglasno potrdila Ban Ki Moona za drugi petletni mandat na položaju generalnega sekretarja ZN
Evropska komisija je sprejela predlog proračuna EU za obdobje 2014-2020, ki predvideva izdatke v višini 1997,2 milijarde evrov.
Hrvaška je končala pogajanja za vstop v EU, kijih je začela oktobra 2005.
JULIJ
Poročila sta se monaški knez Albert II. in nekdanja južnoafriška plavalka Charlene Wittstock.
Južni Sudan je postal neodvisna država, v ZN je bil sprejet 14. 7.
Po škandalu z vdiranjem v telefone je Rupert Murdoch po 168 letih izhajanja ukinil britanski tabloid The News of the World.
Z odhodom 650 vojakov so ZDA začele postopen umik iz Afganistana.
Avstrija je Hrvaški izročila bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja.
V	Srbiji so prijeli še zadnjega haaškega ubežnika, bivšega vodjo hrvaških Srbov Gorana Hadžica in ga izročili Haagu.
Norveški desničarski skrajnež Anders Behring
Breivik je v Oslu in na otoku Utoya ubil 77 ljudi; 25. 7. je pokol priznal.
Japonskiparlamentje odobril za 17,8 milijarde evrov dodatnih proračunskih sredstev za obnovo po marčnem potresu in cunamiju.
Prvič v zgodovini Turčije je odstopil celoten vrh turške vojske, in sicer zaradi nesoglasij z vlado.
AVGUST
Predsednik ZDA Barack Obama je z voditelji republikancev dosegel dogovor o zvišanju meje javnega dolga. S tem so se ZDA izognile znižanju bonitetne ocene.
Kfor in Beograd sta dosegla dogovor o rešitvi krize na severu Kosova, v skladu s katerim so Srbi 10. 8. odstranili večino barikad.
Znanstveniki Nase so našli dokaze o tekoči slani vodi na Marsu.
V	londonski četrti Tottenham so po smrti 29-letnika izbruhnili najhujši izgredi v zgodovini države.
Libijski uporniki so začeli ofenzivo na Tripoli; večino prestolnice so zavzeli 21.8.
Tožilstvo je umaknilo vse obtožbe o spolnem napadu proti bivšemu generalnemu direktorju IMF Dominiqueu Strauss-Kahnu, ki je bil že prej izpuščen iz pripora.
Soustanovitelj podjetja Apple Steve Jobs je zaradi bolezni odstopil s položaja glavnega izvršnega direktorja. 5. 10. je umrl za posledicami raka.
SEPTEMBER
V	EU so prepovedali prodajo navadnih žarnic z močjo več kot 60 vatov.
Minilo je 10 let od terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001, ki so terjali skoraj 3000 življenj.
Italijanski parlament je izglasoval zaupnico vladi Silvia Berlusconija, vezano na 55 milijard evrov vreden varčevalni paket.
Ameriški astronomi so odkrili prvi planet, ki kroži okoli dveh sonc. Planet Ke-pler-16b je od Zemlje oddaljen 200 svetlobnih let.
Zaradi poplav so na Kitajskem evakuirali milijon ljudi, umrlo jih je najmanj sto.
IMF je ocenil, daje svetovni finančni sistem ogrožen bolj kot kadarkoli po izbruhu finančne krize.
Nizozemska in Finska sta preprečili širitev schengen-skega prostora na Romunijo in Bolgarijo.
Ženske v Savdski Arabiji so dobile volilno pravico.
V	Kataloniji so pripravili zadnjo bikoborbo. Te so prepovedane po 1. 1. 2012.
V	monsunskih poplavah je na vzhodu Indije umrlo 600 ljudi, prizadeti so bili štirje milijoni.
OKTOBER
Nobelov nagrajenec za književnost za leto 2011 je postal švedski pesnik Tomas Transtromer. Dobitnice Nobelove nagrade za mir za leto 2011 so postale liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, njena rojakinja Leymah Gbowee in Jemen-ka Tavakul Karman »za nenasilen boj za varnost in pravice žensk«.
Sodišče EU je odločilo, da lahko potniki v primeru odpovedi letov od letalskih družb zahtevajo plačilo nadomestila zaradi stroškov, ki jih je povzročila odpoved.
Sile libijskega nacionalnega prehodnega sveta so v Sirti ubile Moamerja Ga-dafija, s čimer se je končal osemmesečni upor proti njegovemu režimu.
Teroristična organizacija Eta je objavila konec več kot 40 let trajajočega oboroženega boja za neodvisnost Baskije.
Ameriški predsednik Ba-rack Obama je razglasil konec vojne v Iraku in napovedal umik vseh ameriških vojakov iz države do konca leta.
Voditelji članic EU so dosegli dogovor o celoviti rešitvi krize v območju evra. Dogovorili so se še za krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize na okoli 1000 milijard evrov.
NOVEMBER
Položaj predsednika Evropske centralne banke (ECB) je za osem let prevzel Italijan Mario Draghi.
Italijanski premier Silvio Berlusconi je v parlamentu izgubil večino, zato je napovedal odstop po potrditvi protikriznih ukrepov v parlamentu. Nekaj dni kasneje je res odstopil.
Priseglajeprehodnagrška vlada pod vodstvom nekdanjega podpredsednika ECB Lukasa Papademosa.
Prisegla je nova italijanska vlada pod vodstvom bivšega evropskega komisarja Maria Montija, ki naj bi Italijo rešila pred finančnim zlomom. V tehnični vladi ni političnih imen.
Pogajalci članic EU in Evropskega parlamenta so
dosegli dogovor o evropskem proračunu za leto 2012. Odobrena plačila naj bi se glede na leto 2011 zvišala za 1,86 odstotka.
Umrl je zadnji predsednik vlade bivše SFRJ Ante Markovič (87)
V	največji stavki v Veliki Britaniji po letu 1926je dva milijona javnih uslužbencev protestiralo proti spremembam pokojninskega sistema.
DECEMBER
Na parlamentarnih volitvah na Hrvaškem je zmagala levosredinska koalicija (SDP, HNS, IDS in HSU), ki jo je podprlo 44,5 odstotka volivcev, doslej vladajočo HDZ pa 22 odstotkov.
Na parlamentarnih volitvah v Rusiji je s 50 odstotki glasov zmagala vladajoča Enotna Rusija premiera Vladimirja Putina, ki pa je izgubila ustavno večino v parlamentu. Opozicija je trdila, da so volitve zaznamovale nepravilnosti, in je organizirala proteste.
Pred belgijskim kraljem Albertom II. je prisegla nova vlada premiera Elia Di Rupa, potem ko je bila Belgija brez izvršne veje oblasti rekordnih 541 dni.
Voditelji EU so dosegli dogovor o paktu za krepitev fiskalne unije v območju evra, v katerem pa ne bo sodelovala Velika Britanija.
Hrvaška je podpisala pogodbo o pristopu k EU, ki predvideva, da bo polnopravna članica povezave postala 1. julija 2013.
V	Evropskem parlamentu je začelo z delom 17 od 18 novih poslancev, ki so v parlament prišli v skladu z lizbonsko pogodbo.
ZDA so s spustom zastave v bazi pri Bagdadu uradno končale vojaško misijo v Iraku, ki so jo začele marca 2003 z invazijo za strmo-glavljenje režima Sadama Huseina.
V	starosti v 69. let je umrl severnokorejski voditelj Kim Jong Il, kar je državna televizija sporočila 19. 12. Eno najbolj izoliranih držav na svetu naj bi poslej vodil njegov sin Kim Jong Un. Pokopali so ga 28. 12.
V	starosti 75 let je umrl nekdanji češki predsednik in junak žametne revolucije Vaclav Havel.
Liechtenstein seje kot 26. država članica pridružil schengenskemu prostoru brez nadzora na notranjih mejah.
STA (Pripravila in izbrala: SM in JŠ)
Anketa
Leto 2011 - varčevanje, varčevanje ...
Leto 2011 si bomo v Sloveniji zapomnili po marsičem, v prvi vrsti nedvomno po tem, da je kriza udarila na vseh gospodarskih področjih. To se je odrazilo tudi pri delovanju zavodov, ustanov, šol, domov in društev. Povprašali smo, kako posamezniki ocenjujejo minulo leto in po čem si ga bodo zapomnili.
Ce so vtisi o starem letu precej turobni, so želje, ambicije in načrti polni optimizma. Naj se uresničijo!
Danica Starkl, direktorica Dijaškega doma Ptuj
Danica Starkl
„Leto 2011 s poklicnega vidika ocenjujem kot slabo. Vpis dijakov v srednje šole in posledično v dijaške domove se znižuje in trend se bo nadaljeval še do leta 2020. Ustvarjanje novih programov in njihovo verificiranje je bilo v letu 2011 nemogoče, saj je bilo v ospredju varčevanje in še enkrat varčevanje. 'Moralna' podpora s strani ustanovitelja je bila in je prisotna, vendar se ustavi pri denarju. Prav tako je bilo malo možnosti pridobivanja finančnih sredstev iz Evropskih socialnih skladov in želim si, da bi v letu 2012 bilo razpisov več in da bi na teh bili uspešni. V letu 2011 sem postala predsednica Skupnosti dijaških domov Slovenije in s tem posledično tudi članica upravnega odbora Zveze SŠ in dijaških domov Slovenije, kar je za Dijaški dom Ptuj dobro, saj sem stalno na tekočem z vsemi potrebnimi informacijami na nivoju države.
V prihodnjem letu si obetam izvedbo verifikacije izvajanja vzgojnega programa za učence osnovnih šol, ki ga že vrsto let izvajamo, vendar zanj ne dobivamo denarja s strani ministrstva za šolstvo in šport. Tako za nastanitev teh učencev iščemo donatorje, botre; stroške vzgojiteljevega dela pokrivamo iz sredstev EU, ki jih pridobimo z razpisi. Obljubljeno je, da se bo verifikacija izvajala na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve - pismo o nameri sodelovanja bo tako s strani CSD Ptuj in MO Ptuj. V letu 2012 bi torej imeli 'nov' financiran program. Obetam si tudi enak ali višji vpis dijakov.
Trenutno imamo enega dijaka iz Makedonije, delali bomo na tem, da pomagamo (skupaj s ŠC Ptuj) pridobiti čim več mednarodnih štipendij za poklicno izobraževanje na Ptuju in s tem zvišati vpis. Izkušnje imamo, znamo in zmoremo. Birokracije je veliko in denarja malo, ampak bomo videli.
Seveda pa si obetam začetek gradnje nove OŠ Ljudevita Pivka Ptuj na dvorišču dijaškega doma. Pred 6 leti smo dali pobudo, da se šola gradi ob stavbi dijaškega doma, s čimer se znižajo stroški gradnje, saj bi skupaj uporabljali obstoječo domsko kuhinjo z jedilnico. Takrat so bili vsi navdušeni nad rešitvijo, saj so bili predvideni stroški novogradnje bistveno nižji, začelo pa se ni nič. Žalostno, saj imajo učenci te šole, med katerimi so tudi oskrbovanci našega doma, za delo v šoli katastrofalne razmere. Posledično je tudi malo učencev te šole nastanjenih v dijaškem domu, saj se starši odločajo za OŠ s prilagojenim programom v Mariboru ali Sl. Bistrici (tudi tisti, ki bi glede na kraj stalnega bivališča morali biti v šoli na Ptuju)."
Klavdija Markež, direktorica
Ljudske univerze
Ptuj
Klavdija Markež
mi in kakovostnimi pristopi k delu ter z zanimivimi izobraževalnimi programi, stremimo k dvigu izobrazbene ravni v širšem lokalnem okolju. Poleg slednjega je eden izmed naših osnovnih ciljev tudi skrb za ponovno socialno vključenost ljudi iz ranljivih skupin, ki jim v času izobraževanja, pa tudi po njem, nudimo strokovno podporo. Tudi v prihodnjem letu bomo skrbeli za ljudi v našem širšem okolju ter s pestro ponudbo različnih oblik izobraževanja poudarjali, da smo nepogrešljivo andragoško središče v širšem lokalnem okolju, predvsem pa s celostno ponudbo izobraževanja odraslih, ki bo vključevala tudi svetovanje in informiranje, skrbeli bomo, da bomo ostali enakovreden partner in sogovornik snovalcem politike izobraževanja odraslih doma in izven naših meja. Za nas je ključnega pomena, da gradimo na občutku skupne odgovornosti za vseživljenjsko učenje med vsemi ključnimi dejavniki, socialnimi partnerji ter regionalno in lokalno oblastjo. S svojim delom poudarjamo in širimo pomen vseživljenjske-ga učenja ter izobraževanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije."
Robert Harb, direktor Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj
„Leto 2011 je na Ljudski univerzi Ptuj potekalo v bogatem duhu vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih. Dolgoletni sen izobraževalcev odraslih, vsesplošno ljudsko pro-svetljevanje, se je uresničeval. Učenje je postalo dostopno prav vsem, tako v vsebinskem, fizičnem kot finančnem smislu. Ljudem nismo ponujali le različnih izobraževalnih programov, temveč predvsem številne brezplačne tečaje, delavnice, svetovanje in informiranje o možnostih izobraževanja. S sodobnimi motivacijski-
Robert Harb
v prihodnost gledam pozitivno. Zavedam se tudi dejstva, da naše politike v prihodnjem letu čaka težka naloga. Čeprav po predvidevanjih nekaterih bistvenih izboljšav ne moremo pričakovati, pa kljub temu upam, da bo nova vlada sprejela take reforme, ki nas bodo sčasoma popeljale iz krize.
Znanje je vrednota, ki je v današnjem času še kako pomembna. Višja strokovna šola, ki deluje kot organizacijska enota Šolskega centra Ptuj se ves čas zaveda svojega poslanstva v regiji, državi in širšem okolju. Osebno sem najbolj zadovoljen ob dejstvu, da je Strokovni svet RS sprejel in potrdil naš novi študijski program bi-onika, v katerega je bilo vloženega veliko časa, truda, vztrajnosti in dela zavzete ekipe, s katero smo ga pripravili. Družbene spremembe nas namreč prisiljujejo k razvijanju novih, sodobnih, interdisciplinarnih programov. Znanja s področja bionike bodo povečala možnost (samo)zaposlovanja ljudi z našega lokalnega okolja. Potrebe po ljudeh s takim znanjem potrjujejo tudi vse številnejši razpisi tovrstnih delovnih mest. Pričakujem, da bo študijski program bionika v naslednjem študijskem letu resnično zaživel in bomo vpisali prvo generacijo študentov.
V prihajajočem letu vsem želim veliko pozitivne energije in smelosti. Kriza naj postane priložnost za nas."
Janko Šuman, predsednik društva Sožitje Ptuj
Janko Šuman
„Minulo leto je zaznamovalo veliko dogodkov tako v svetu kot doma. Žal so bili nekateri med njimi precej negativni in kažejo na to, da ljudi ne bremeni le finančna oz. gospodarska kriza, temveč tudi kriza osebnih vrednot. Najvišja vrednota bi moralo biti življenje samo, pa vidimo, da ni tako. Po naravi sem optimist, zato
„Leto 2011 imamo v Društvu Sožitje Ptuj v lepem spominu, saj smo realizirali vse zastavljene projekte. Žal pa smo morali v drugi polovici leta okusiti tudi grenkobo, saj nam je država spremenila zakonodajo in s tem zmanjšala sredstva za izvedbo vsakoletnih programov za osebe z motnjo v duševnem razvoju.
V letu 2012 pričakujemo, da dobimo širitev koncesije. Za starejše osebe z motnjo v duševnem razvoju moramo najti ustrezne rešitve. V našem društvu in VDC imamo kar nekaj varovancev, starih okrog 60 let, in z njimi se moramo posebej ukvarjati, kar v danih razmerah ni možno. Želimo si dobrega sodelovanja z ljudmi odprtega srca in, da najdemo skupno pot na lepše."
Dženana Kmetec
Pa brez zamere
Diagnoza
Slovenski posluh za sočloveka in ostale psihoze
Baje smo Slovenci zelo dobrodelen narod. Zmeraj radi priskočimo na pomoč tistim, ki so je potrebni, radi prispevamo sredstva in donacije v dobrodelne namene. Skoraj vsaka akcija zbiranja sredstev za pomoči potrebne, ki nam je predstavljena preko televizije, radia ali svetovnega spleta, obrodi lepe sadove. Lahko bi rekli, da imamo Slovenci dobrodelnost v krvi. V kolikor bi nas na podlagi tega ocenjeval nekdo, ki ne pozna našega karakterja malce globlje, bi skoraj zagotovo bil navdušen nad našo plemenitostjo, čutom za sočloveka in sposobnostjo empatije (eden izmed zadnjih primerov dobrodelnosti je tudi akcija za pomoč nesrečnemu fantu, jadralnemu padalcu, ki je na neoznačenem minskem polju na Jahorini izgubil obe nogi). A stvari s Slovenci so le malokrat tako enostavne, kot se kažejo na prvi pogled. Tako je tudi pri velikem nagnjenju do pomaganja, pri nekakšni narodovi kakovosti in značaju dobrodelnosti. Preden se torej udobno zleknemo v naslanjač in si zadovoljni sami s seboj odpremo pivo, le malce premislimo, kako je s to našo hvalevredno lastnostjo dobrodelnosti in nagnjenjem pomagati drugim.
Najbrž se strinjate, da je sposobnost pomaganja drugim, dobrodelnost, karakterna lastnost. Lahko rečemo, da spada na področje psihične in psihološke dimenzije našega bitja, tako nas samih kot tudi naroda in nacije. Če že po vsej sili vztrajate, bomo temu rekli tudi - duševna lastnost (za razliko od fizičnih/telesnih lastnosti). Ta lastnost je torej nekaj, kar spada k nam samim, je nekaj, kar smo. A vendar nam veliko vsakdanjih situacij jasno kaže, da nismo tako dobrodelni, sočloveku naklonjeni in polni empatije, kot se zdi zgolj na podlagi medijsko podprtih akcij organiziranja pomoči sočloveku.
Poglejte na primer zgolj obnašanje marsikaterega pripadnika našega naroda v prometu. Ravnanju, kot ga je pri veliko ljudeh moč vsakodnevno zaslediti na tem področju, bi težko rekli empatije polno, sočloveka razumevajoče in, če že hočete, dobrodelno. Agresivna vožnja, ki ogroža soljudi, besno hupanje in signaliziranje z lučmi, če se le ne umakneš dovolj hitro, ko se ti na zadnjico prilepi kakšna cestna zverina, nespoštovanje prednosti in popolna ignoranca ter aroganca - to je le nekaj „cestnih" primerov, ki kažejo na to, da karakterniprofil Slovenca leni tako brezmadežno prijazen do sočloveka, kot pa bi se to morda zdelo na prvi pogled. Na ne pretirano visoko stopnjo omenjenih lastnosti kaže tudi vsakodnevno obnašanje na primer v trgovinah, restavracijah, čakalnicah, sredstvih javnega prevoza, drugih javnih prostorih - skratka, skoraj povsod, kjer se srečuje ali se na istem mestu nahaja več ljudi, lahko opazimo znake pomanjkanja te (srčne) kulture, ki si jo pripisujemo na podlagi dobrodelnih akcij ter odzivov nanje. Pa še bi lahko naštevali; majhne življenjske situacije, ki razkrivajo veliko.
Seveda s tem nočemo reči, da državljani podalp-ske državice nismo dobrodelni in da ne znamo prisluhniti sočloveku. Znamo. A hkrati nam vsakodnevna izkušnja kaže, da o tukajšnjem človeku nikakor ne moremo govoriti kot o striktno in izredno dobrodelnem, soljudem prijaznem in tako dalje, saj se o nasprotnem lahko znova in znova prepričamo. Kar nas pripelje do nujnega sklepa oziroma vprašanja: pa ne, da smo Slovenci psihotične in razcepljene osebnosti? Da je naš karakter potreben zdravljenja?
Gregor Alič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
Ptuj • Še o sanaciji ptujske bolnišnice
Odprava nezakonitosti ne pomeni ukinjanja
Ptujska bolnišnica se neuspešno spopada s sanacijo. Sanacijski program, ki je bil sprejet na začetku leta 2011, ne daje pričakovanih rezultatov. V letu 2010 je ptujska bolnišnica izkazala največjo izgubo med splošnimi bolnišnicami v Sloveniji, ki je znašala 1.771 milijona evrov ali skoraj osem odstotkov celoletnih prihodkov. Za leto 2011 naj bi po ocenah bila sicer manjša, gibala naj bi se okrog 1.2 milijona evrov, kar pa je še vedno preveliko odstopanje od planiranega v letu 2011, ko bi se moralo poslovati v okviru uravnoteženega finančnega načrta.
Zaradi negativnega poslovanja se povečujejo tudi likvidnostne težave, kar stroške samo še povečuje. Z izvajanjem sanacijskega programa so se na vsaki seji v tem letu podrobno ukvarjali tudi na svetu zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Tudi na decembrski seji, na kateri je dosedanji direktor bolnišnice Robert Čeh odstopil - eden od razlogov je bila tudi visoka izguba -, so največ razpravljali o izvajanju sanacije in sklepov sveta zavoda za normalizacijo poslovanja, ki pa že doslej s strani bolnišnice niso bili vselej upoštevani. Stroški storitev, stroški materiala in stroški dela so med odhodki še naprej izstopajoči.
Glede na finančni plan za letos so se stroški pogodb o poslovnem sodelovanju celo povečali za 18 odstotkov, ugotavljajo v svetu zavoda. Poseben problem v ptujski bolnišnici so pogodbe za izvajanje zdravstvenih storitev preko s. p. in d. o. o., ki jih ta sklepa z lastnimi zaposleni, kar pomeni, da so sočasno javni in zasebni delavci. Šlo naj bi za 18 takšnih pogodb za dežurstva in dodatno delo. V upravnem nadzoru, ki ga je ministrstvo za zdravje opravilo v letu 2010, odločba za odpravo nepravilnosti pa je bila izdana 14. januarja letos, je bilo tudi ugotovljeno, da zdravstveno dejavnost kot zasebnik izvaja tudi direktor, kar je v nasprotju s 35. členom zakona o zdravstveni dejavnosti, ki govori o tem, da je lahko zasebnik tisti, ki ni v delovnem razmerju. Robert Čeh je ob tem tudi pojasnil, da je ob sklepanju pogodbe s svojim s. p. ministrstvo za zdravje sicer zaprosil ta soglasje, a naj bi mu odgovorili, da ga ne potrebuje. Od lanskega novembra do oktobra letos je prek s. p. prejel iz ptujske bolnišnice 133.536 evrov oziroma največ med zdravniki v ptujski bolnišnici, ki so sočasno javni in zasebni delavci.
Ptujska bolnišnica bi tako glede na upravni nadzor morala pridobiti ustrezna dovoljenja za opravljanje zdravniškega dela direktorja, prav tako bi morala uskladiti vse podjemne pogodbe in pogodbe o strokovnem sodelovanju z uredbo o merilih za sklepa-
nje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe. Svet zavoda ptujske bolnišnice je tudi na novembrski seji zahteval odpravo nezakonitosti in pospešeno izvajanje ukrepov za zmanjšanje negativnega finančnega stanja, prav tako pa tudi ponovno preverjanje pogojev za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva po pravilniku o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva v obliki izmenskega dela, dežurstva ali stalne pripravljenosti in pripravo organizacije dela po 31. decembru 2011, skladno s tem pravilnikom, zahteval pa je tudi, da se pred sklenitvijo novih pogodb za leto 2012 izdelajo analize potreb po sklepanju pogodb o strokovnem sodelovanju in podjemnih pogodb. Sprejem teh sklepov je naletel na širok odmev tudi v lokalnem okolju. Nekateri so jih namreč razumeli kot ukinjanje nekaterih dejavnosti v ptujski bolnišnici oziroma celo kot ukinjanje celotne bolnišnice. S strani pogodbenih s. p. so prišla ostra pisma z napovedmi o prekinitvi sodelovanja pod drugačnimi pogoji in da tudi ne bodo dežurali dlje od predpisanega obveznega delovnega časa, Pisma so razburila tudi svet zavoda, še posebej Zmaga Turka, ki jih je ocenil kot organizirano sabotažo.
V zvezi z novembrskimi sklepi sveta zavoda ptujske bolnišnice se je oglasil tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki ga je v skrbi za bodočnost ptujske bolnišnice predvsem zanimalo, kako bo glede na ukrepe, ki jih je predlagal, možno izvajati vse že potrjene obveznosti do pacientov v letu 2012. Želel pa je tudi pojasnilo o tem, zakaj ukrepi, ki jih nalagajo ptujski bolnišnici, veljajo samo zanjo, vse ostale slovenske bolnišnice pa teh ukrepov ne izvajajo, zato v MO Ptuj tudi predlagajo, da svet zavoda za določen čas preloži izvedbo teh ukrepov, in sicer do konstituiranja nove vlade in resornega ministrstva, ki mora te stvari urediti enotno za celo državo, torej za vse slovenske bolnišnice. S tem bi se izognili nepotrebnim zapletom in zastojem pri zdravstveni oskrbi občanov s Ptujskega. V svetu zavoda so ptujskemu županu odgovorili, da niso sprejeli nobenega ukrepa, ki bi onemogočal izvajanje dogovorjenega programa zdravstvenih storitev. Po veljavni zakonodaji je mogoče zdravstvene storitve izvajati v različnih oblikah rednega dela, dežurstva in pogodbenega dela. Potrebno dodatno delo zaradi kadrovskega deficita in dodatnega dela zaradi skrajševanja čakalnih dob pa je mogoče izvajati s podaljšanim delovnim časom (nadure) in podjemnimi pogodbami ter pogodbami o strokovnem sodelovanju. S tem, ko je zah-
teval odpravo nezakonitosti, svet zavoda ni posegal v organizacijo in oblike dela, so še dodatno poudarili. Predlog za preložitev izvedbe sprejetih sklepov so posredovali ministrstvu za zdravje zaradi pridobitev usmeritev za svoje nadaljnje delo, ne glede na to pa v svetu zavoda menijo, da je potrebna takojšnja odprava nezakonitosti in izvajanje ukrepov za boljše poslovne rezultate bolnišnice, saj poslovna neuspešnost ogroža njen nadaljnji razvoj kot tudi ohranitev dosedanjega obsega in vsebine dela.
Kot smo te dni neuradno slišali, hišnih s. p.-jev po 31. decembru naj ne bi bilo več, nadomestile jih bodo pravno primerne (zakonsko dovoljene) oblike sodelovanja. V nobenem primeru pa tudi ni vprašljivo sodelovanje zdravnikov od zunaj, ki je potrebno zaradi kadrovske podhranjenosti, pravi dosedanji direktor bolnišnice Robert Čeh, ki s koncem decembra prepušča direktorski stolček svoji naslednici Mir-jani Bušljeta, ki jo je kot v. d. direktorico do imenovanja novega imenoval svet zavoda. Še vedno pa je tudi prepričan, da so s tem načinom dela (prek s. p.) veliko prihranili, in sicer 16 odstotkov plačila za izplačani bruto znesek. Podobno pa naj bi delali tudi v drugih slovenskih zdravstvenih zavodih, kjer pa upravnega nadzora, ki bi to razkril, niso imeli.
MG
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Se bomo potrudili?
Leto, ki se je izteklo, smo preživeli različno, eni bolje, drugi slabše, ali bolj ali manj slabo, nekateri pa tudi dobro. Sami najbolje veste, kako je bilo pri vas. Leto sta zaznamovali kriza in politika, ki sta in še naprej krojita naše življenje in delo. Žal! Ko sem zapisal, da sta nam ga zaznamovali kriza in politika, bi moral zapisati, da sta ga zagrenili. Žal je tako, čeprav je vpliv politike v vse pore našega življenja katastrofa za družbo. To počasi spoznavamo, čeprav tega sploh ne bi smeli dovoliti! Žal smo in zato je slabše, kot bi lahko bilo. Ko svoje doda še kriza, pa je mera polna. V redu. Tako je in iz tega se moramo izviti. Najprej se moramo razmeram prilagoditi, da jih spoznamo in potegnemo ustrezne poteze. Te so nujne, sicer ostajamo ujetniki brezupa, ki se nam vsiljuje. Torej ne smemo le čakati. Kaj torej storiti? Prilagoditi življenje zmožnostim, bi rekli enostavno. To smo najverjetneje storili že skoraj vsi. Pomembno je tudi, da pri tem pomagamo tistim, ki tega ne morejo ali ne zmorejo. Gre resnično za pomoč in ne soljenje pameti tistim, ki se ne morejo prilagoditi. Posebna zgodba pa so tisti, ki tega nočejo. Vendar ne bi o teh. Nato pa sami in skupaj z drugimi poiščimo izhode, da bomo slabe razmere preživeli čim manj stresno in slabo. Vem, da je to lažje reči kot storiti! Vendar naj to ne bo izgovor, da se ne potrudimo. Poiščimo si delo, kakršnokoli, trudimo se najti cenejše možnosti pri hrani, obleki, obutvi, ogrevanju. Poskusimo tisto, kar delamo sedaj samo zase ali sorodnike in sosede, ponuditi v prodajo. Poskusimo najti, kot se temu reče, tržne niše. Delati in izdelovati tisto, kar zanima ljudi in se lahko proda. Ne glede to, ali smo v službi ali trenutno brez nje. Podobno je s tistimi, ki so končali študij in so še brez službe. Povežite se s tistimi firmami, katerih dejavnost je enaka ali blizu vašemu študiju. Ponudite jim, da delate pri njih brez plačila. S tem boste pridobili delovne izkušnje, ki so odločilne pri kandidiranju za delovna mesta. V vsakem primeru pa velja, da morate biti dobri na svojem področju, vedno iskati nove poti, nove možnosti, imeti ideje, skratka dobro poznati področje, na katerem bi radi delali in uspeli. Je že tako, da sedanji čas zahteva več prizadevanj, znanja in truda, kot je to bilo pred leti. Žal pa tudi to ni vedno dovolj, da bi uspeli ali dobiti ali službo obdržati. Kljub temu pa ne gre izgubljati volje in se prepustiti malodušju. Poskusimo z več optimizma, vsaj v svojem okolju, ker ga v širšem prostoru skoraj ni več, kar je slabo. Pomagajmo si tako v družini, ožji in širši, kot med sosedi, znanci in prijatelji. Skupaj bomo močnejši in lažje bomo našli pomoč in izhod iz težav, tudi na čisto osebni ravni. Pesimizem oziroma izguba volje do vsega je nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi v času krize. To je bolj pogubno kot kriza sama. Zato ne čakajmo na luč na koncu tunela, raje jo poiščimo, če v tunelu sploh smo. Saj ni res, da je vse tako črno, kot se prikazuje. Mi nismo tako črni in ne bomo. Se strinjate? Želim in privoščim vam boljše leto, kot je bilo prejšnje! Pa srečno v novem letu!
Ludvik Kotar
Obiščite naš prenovljen spletni portai
www.tednik.si
Anketa med športniki
Po čem si bodo zapomnili leto 2011
in kaj pričakujejo od
leta 2012?
Stran 12
Tenis
Med najboljšimi kljub slabšim pogojem
Stran 13
Kegljanje
Avanturisti ponovili lanskoletni uspeh
Stran 14
Atletika
Uspešna sezona in smeli pogledi naprej
Stran 15 Mali nogomet
Uspeh iz Slovenskih Konjic ponovili v Avstriji Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Srečno 2012
Vrhunec OI v Londonu, v ospredju tudi EP v nogometu in rokometu
Leto 2011 ni bilo bogato po številu vrhunskih športnih prireditev, čeprav smo nekatere vrhunce vendarle imeli: košarkarsko EP v Litvi, smučarsko SP v Ga-Pa v Nemčiji, dvoboj Dejana Zavca v polnih Stožicah ... Zato pa bo s športnimi prireditvami toliko bolj bogato leto 2012.
Začelo se bo že januarja z evropskim prvenstvom v rokometu, ki ga bo gostila Srbija. Izbrana vrsta selektorja Deniča se bo v predtek-movalni skupini D v Vršcu merila z Norveško, Hrvaško in Islandijo. Zaradi bližine prizorišč in
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
zgodovinske povezanosti se bo v Srbijo podalo veliko slovenskih ljubiteljev rokometa, kar bo za Zormana, Špilerja, Brumna, Natka, Škofa in druge zagotovo prednost. Posebej pozorni bomo na igre Marka Bezjaka, ki letos navdušuje v dresu Gorenja, lahko pa bi bil eno od presenečenj prvenstva.
Tudi letos ne bo manjkalo številnih smučarskih tekmovanj; nekaj »klasičnih« organiziramo tudi v Sloveniji: Zlato lisico v Mariboru, Pokal vi-tranc v Kranjski Gori, smučarske polete v Planici, biatlonci se bodo merili na Pokljuki, prvič pa se bodo na tekmi svetovnega pokala merila tudi dekleta v smučarskih skokih (Ljubno).
Športnike čakajo številna evropska in svetovna prvenstva in na nekaterih bodo vidno vlogo igrali tudi slovenski športniki in športnice. Tako bomo prvake Stare celine dobili v atletiki (Helsinki, Finska), judu (Čeljabinsk, azijski del Rusije), gimnastiki (Montpellier, Francija), kajaku in kanuju na divjih vodah (Augsburg, Nemčija),
plavanju (Antwerpen, Belgija) ... Za svetovne naslove se bodo borili atleti v Istanbulu v Turčiji (dvoransko SP), športni plezalci v Parizu v Franciji, smučarji skakalci v poletih v Vikersun-du na Norveškem, biatlonci in biatlonke v nemškem Ruhpoldingu, igralci namiznega tenisa v nemškem Dortmundu, kolesarji v nizozemskem Limburgu, hokejisti elitne divizije na Švedskem, skupine B pa v ljubljanskih Stožicah ...
Glavna vrhunca sezone se bosta v poletnih mesecih zvrstila v Evropi: junija bo na Poljskem in v Ukrajini evropsko prvenstvo v nogometu, mesec pozneje pa bodo v Londonu poletne olimpijske igre. Na EP tokrat ne bo sodelovala slovenska izbrana vrsta, ki pod vodstvom bivšega selektorja Matjaža Keka ni bila uspešna v kvalifikacijah. Zaradi nogometne globalizaci-je, ko lahko preko TV-zaslonov praktično vsak dan spremljamo prenose tekem iz najmočnejših evropskih lig, pa bo EP kljub temu pritegnilo pozornost številnih slovenskih ljubiteljev no-
gometa. Ti pa bodo lahko od jeseni dalje znova držali pesti za našo izbrano vrsto, ki se bo pod vodstvom Slaviše Stojanoviča podala v boj za uvrstitev na SP, ki bo leta 2014 v Braziliji.
Olimpijske igre letos zasedajo posebno mesto, saj bomo konec julija in v prvi polovici avgusta znova stiskali pesti tudi za naše športnike in športnice. Nekateri od njih se bodo borili tudi za medalje, kar daje prireditvi iz vidika slovenskih navijačev poseben čar. London je tudi glede bližine zelo prijazen za obisk kakšnega od tekmovanj, sicer pa bo vsa - z našega vidika -najpomembnejša tekmovanja mogoče spremljati v neposrednih prenosih s prizorišč.
Športniki se najbolj bojijo poškodb, ki jih za krajši ali tudi daljši čas oddaljijo od tekmovanj: prav zaradi tega vsem želimo zdravo leto, v katerem bodo lahko pokazali vse svoje znanje in spretnosti. Srečno 2012!
Jože Mohorič
Atraktivno, dinamično, zanimivo ...
Anketa med športniki: po čem si bodo zapomnili leto 2011 in kaj pričakujejo od leta 2012?
Foto: Crtomr Goznik
Leon Požar, rokometaš RK Drava: »Z novo sezono smo z novim trenerjem v Brežicah začeli pisati neko novo pot. Dokazali smo da zmoremo in da smo prava ekipa. Želim si, da bi postali še boljša ekipa, poleg tega pa čim več zmag in čim boljšo uvrstitev na lestvici.«
Foto: Crtomr Goznik
Dejan Ivančič, rokometaš Velike Nedelje Carrera Optyl: »Zaenkrat smo uspešni v borbi za obstanek ter pred drugim delom prvenstva zasedamo 6. mesto. Ker so razlike v točkah majhne, se bomo v drugem delu prvenstva morali še močno potruditi, da ohranimo to mesto.«
jpaiiiiiiiijiii
t Milil ^^^^
Foto: Crtomir Goznik
Tilen Vidovič, Brodarsko društvo Ranca Ptuj: »Letošnje leto se je zelo dobro izteklo: veliko je bilo priprav, veliko potovanj, ogromno treniranja, ampak na koncu se je vse izplačalo. Sezono sem s trenerjem Stjepanom Janicem odlično tempiral, tako da sem lahko na največjih tekmah res dal vse od sebe. Seveda pa bi lahko šlo še bolje, saj niti en zaveslaj - tudi pri najboljših - ni perfekten. Tako sem tudi kmalu po vseh najpomembnejših tekmah začel s »piljenjem« tehnike. Zdaj se že resno in z veliko optimizma pripravljam na prihajajočo sezono. Leto 2012 bo zame zelo težko: poti so odprte za EP mlajših članov in člansko EP, odprta je mogoče tudi še olimpijska pot, s čimer se sicer ne obremenjujem - pustimo se presenetiti. V prihajajočem letu želim vsem obilo uspeha, sreče, veselja, najbolj od vsega pa zdravja.«
Foto: Crtomr Goznik
Foto: Crtomr Goznik
Rene Glavnik, športni direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: »V letu 2011 je naša članska ekipa bila zelo uspešna. Zmaga Roberta Vrečerja na Poljskem, njegovo tretje mesto na dirki po Sloveniji in zmaga Gregorja Gazvode na Kitajskem so ob vseh ostalih zmagah naših tekmovalcev bile nekaj izjemnega. Kljub velikim uspehom pa smo se v klubu odločili, da se v prihodnosti osredotočimo predvsem na delo z mladimi in tako bomo v letu 2012 delali z lastnim kadrom v korist mladih kolesarjev iz našega celotnega območja.«
Luka Zorli, rokometaš Moškanjci - Gorišnice: »V zaključku prvenstva smo prišli na 2. mesto; imeli smo dva spodrsljaja in poraz v Slovenj Gradcu. Vse to želimo popraviti v drugem delu prvenstva in osvojiti mesto, ki bi pomenilo vrnitev v 1. B slovensko rokometno ligo.«
Foto: Crtomr Goznik
Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj: »V letu 2011 so ptujski športniki ponovno dosegli izredne rezultate na domačem in mednarodnem prizorišču. S svojo ambicioznostjo, zagnanostjo ter neizmernim trudom so nekateri že izpolnili svoje življenjske cilje, ostale pa to še zagotovo čaka v prihodnjem obdobju. Pred-njačila sta Dejan Zavec in Mina Markovič, s svojimi dosežki pa zagotovo niso veliko zaostajali Tadej Toplak, Tatjana Majcen Ljubič, Nina Kolarič, Tilen Vidovič, Urška Urek, Nina Potočnik, kolesarji Perutnine Ptuj, Boks klub Ring Ptuj, ptujske rokometašice ... Torej ogromno odličnih rezultatov, ki dajejo upanje, da bo tudi leto 2012 uspešno na področju športa. In še moja želja za vse ptujske športnike: ne izgubite strasti do tistega, kar najraje počnete.«
Foto: Crtomr Goznik
Foto: Crtomr Goznik
Majda Raušl, Strelski klub Ptuj: »V moji karieri je bila sezona 2011 najboljša do sedaj. Izenačila sem državni rekord v streljanju z zračno pištolo in dobro nastopila tudi na evropskem prvenstvu. V prihodnjem letu želim nastopati čim bolj konstantno in k svojim rezultatom dodati še kakšen krog. Najprej pa moram potrditi normo za nastop na evropskem prvenstvu na Finskem, na katerem bom še poizkušala izboljšati lansko osemnajsto mesto.«
Franjo Rozman, Plavalni klub Terme Ptuj: »Leto 2011 je bilo uspešno na več področjih: število otrok, vključenih v športno treniranje, se je povečalo, v šoli plavanja na srečo ni bilo nobenih poškodb, ponovno je bil naš mednarodni miting najmnožičnejši v Sloveniji ... Naši plavalci so na različnih tekmah osvojili skoraj 50 medalj, Lora Grobelšek pa se je uvrstila med kategorizirane športnike državnega razreda. Če bomo v letu 2012 uspeli uskladiti ambicije vseh z našimi finančnimi možnostmi, bo kljub težki finančni in gospodarski situaciji v Sloveniji po moji oceni uspešneje kot lani.«
Janko Türk, sekretar MNZ Ptuj: »Leto 2011 je na področju Medobčinske nogometne zveze Ptuj postreglo s pestrim nogometnim dogajanjem. Glede na to da je MNZ Ptuj po številu ekip na tretjem mestu med devetimi medobčinskimi nogometnimi zvezami, smo temu primerno zastopani v vseh rangih tekmovanj. Žal smo zaradi spleta nesrečnih okoliščin v novi tekmovalni sezoni ostali brez predstavnika v najelitnejši 1. SNL. Neugodne gospodarske razmere, ki trajajo že nekaj časa, se odražajo tudi v delovanju klubov. Zato še toliko večja pohvala vsem klubom in posameznikom, ki se po svojih močeh iz dneva v dan trudijo, da lahko njihove ekipe nemoteno tekmujejo v posameznih ligah. Tudi v teh težkih časih klubi stremijo k izboljšanju športne infrastrukture in v letu 2011 smo bili priča kar nekaj novim infrastrukturnim pridobitvam (igrišča, tribune, slačilnice).
V letu 2012 želim vsem klubom čim več športnih uspehov in da tekmujejo v duhu fair playa. Pridružujem se željam slehernega športnika, da bi leto minilo brez poškodb in bolezni. Bralcem in bralkam Štajerskega tednika pa želim v letu 2012 obilo zdravja in osebne sreče.«
Foto: Crtomr Goznik
Marko Kmetec, nogometaš Aluminija: »Na splošno lahko rečem, da je bila sezona 2011 zelo uspešna, saj smo bili prvi v drugi ligi v sezoni 2010/11 in tudi trenutno imamo v novi sezoni veliko prednost v tem tekmovanju. Res je, da smo igralci bili razočarani, potem ko nismo šli v prvo ligo, a upam in verjamem, da se bo to v prihodnosti enkrat prav gotovo zgodilo.«
Pripravili: DB, DK, TP, JM
Tenis • TK Terme Ptuj
Med najboljšimi kljub slabšim pogojem od konkurence
Teniška zveza Slovenije ob koncu vsakega leta objavi vrstni red najuspešnejših klubov sezone in razglasi najboljše igralce in igralke v posameznih starostnih kategorijah. Slovenski tenis je v letu, ki je za nami, dosegel nekaj zgodovinskih mejnikov: Blaž Kavčič je dosegel najvišjo slovensko moško uvrstitev na lestvici ATP (72. mesto), Polona Hercog se je veselila prve zmage WTA v karieri, Katarina Srebotnik pa je leto zaključila na 1. mestu v točkovanju dvojic (ob tem je s Kveto Peschke slavila na turnirju v Wimbledonu), Nastja Kolar je osvojila naslov evropske prvakinje (U-18), ekipa deklic U-14 je na svetovnem prvenstvu zasedla 3. mesto ...
V letu 2011 se je med najboljše znova zavihtel TK Terme Ptuj, ki je uvrstitev iz leta 2010, 7. mesto, izboljšal za eno mesto. Ptujski klub je med najboljšo deseterico najmanjši, a vsako leto znova dokazujejo, da se da s strokovnim delom in vztrajnostjo veliko doseči. Če bi imeli vsaj podobne pogoje, kot jih imajo najboljši .
Med posameznicami izstopa Nina Potočnik, ki je osvojila oba naslova državnih prvakinj (na poletnem in dvoranskem DP), bila je najmočnejši člen ekipe U-14, ki je osvojila 3. mesto na SP, z ekipo U-14 je osvojila 1. mesto v ligi U-14 ... K odlični uvrstitvi ptujske ekipe so veliko pripomogli še repre-zentanti Urh Krajnc Domiter,
Vrstni red najboljših klubov v Sloveniji v letu 2011:
1.	ŽTK Maribor
2.	TK Triglav Kranj
3.	AS Litija
4.	TK MAX Ljubljana
5.	TK Branik Maribor
6.	TK Terme Ptuj
7.	TK LTC
8.	TK Otočec
9.	TK Koper
10.	TK Slovan Ljubljan
Slovenska ekipa (Zoran Krajnc, Nina Potočnik in Nik Krapež) in srbski igralec Filip Grbič pred American Airlines Areno v Miamiju
Sven Lah, Tamara Zidanšek in drugi. Oceno lanske sezone je podal predsednik TK Terme Ptuj Zoran Krajnc.
Vaš klub je letos osvojil 6. mesto med 76 slovenskimi klubi, kar je izjemen dosežek.
Zoran Krajnc: »To je v zgodovini našega kluba najvišja uvrstitev med vsemi tekmovalno usmerjenimi klubi v Sloveniji. Pred nami so le »veliki« klubi, ki po pogojih in sredstvih, ki jih vlagajo v tenis, precej presegajo naš klub.«
Čemu pripisujete napredovanje glede na lansko sezono, ko ste bili sedmi?
Zoran Krajnc: »Glavni razlog vidim v tem, da smo vsem štirim reprezentantom omogočili napredovanje: v kategoriji U-18 je to uspelo Urhu, v kategoriji U-14 Nini in Tamari (Nini že tudi v U-16) med dekleti in Svenu med fanti. Vsi visoko kotirajo na lestvicah TZS, čeprav je predvsem Nina več nastopala na mednarodni sceni. Vsi so pridno nabirali točke tudi v starejših kategorijah. Skupek vseh teh elementov nas je potisnil zares visoko.«
Kakšno trenersko strukturo imate v klubu?
Zoran Krajnc: »V delo so zelo vpeti mlajši trenerji, med
katere spadajo Ino Ficko, Goran Djurdjevič, Matej Rus, Robi Pisar. Njim gre čestitka in zahvala za dobro timsko delo. Vsakodnevno se dobivamo na sestankih, usklajujemo strategijo programa, ki ga pozneje izvajamo na teniških igriščih. Ob tem imamo odličnega kon-dicijskega trenerja Bojana Skoka, midva z Lukom Hazdovcem pa imava v tej ekipi največ izkušenj.«
Razveselijo je, da ste nekdanje igralce zadržali v klubu in da nadaljujejo poslanstvo kluba.
Zoran Krajnc: »Domena manjših sredin, kakršna je naša, je ta, da se opremo na lastni kader. To je tudi potrdilo, da smo starejši trenerji v klubu dobro delali in prenašali znanje na mlajše, ki lahko nadaljujejo našo pot. Vsi se tudi dobro zavedamo, da ekonomska situacija v športu nasploh ni rožnata, zato delujejo v okviru naših možnosti.«
Kje so še rezerve?
Zoran Krajnc: »Kakšnih skritih rezerv nimamo; te so samo še v izboljšani infrastrukturi, saj predvsem pozimi delamo v slabih pogojih. Pravkar (pogovor je potekal v petek, op. a.) sem se vrnil s turnirja v
Nina Potočnik in Mary Pierce, štirikratna zmagovalka turnirjev za Grand Slam
Kranju, kjer imajo npr. dvorano s tremi betonskimi igrišči, dvorano s štirimi igrišči s peščeno podlago, premorejo tudi manjšo večnamensko dvorano za kondicijsko pripravo. Če to primerjam z našimi pogoji, potem je naša uvrstitev na 6. mesto zavidanja vredna. Ne bi se želel pritoževati nad našimi pogoji, saj je tudi v teh možno izpeljati zelo kakovosten trening, vendar moramo na tem področju v prihodnje nujno nekaj ukreniti, če hočemo stopiti še kakšno stopničko višje.«
Na sprejemu pri županu je že bilo nekaj govora tudi o tem.
Zoran Krajnc: »V Sloveniji se v zadnjih letih veliko govori o javno-zasebnem partnerstvu: v našem klubu imamo vse po-
goje, da bi k izvedbi takšnega partnerstva pristopili, vendar se vedno znova zatika pri najosnovnejšem - pri lokaciji. Ustavi se torej pri vprašanju, kje bi stala dvorana, ki bi bila sicer racionalno zgrajena izključno za potrebe treningov tenisa.«
Imate sami morda kakšne predloge?
Zoran Krajnc: »Z zasebniki, ki imajo ustrezna zemljišča, se ne moremo uskladiti, saj nam ponujajo zemljišče po ekonomski ceni, česar pa si naš klub seveda ne more privoščiti.«
Kako se odziva lokalna oblast?
Zoran Krajnc: »Na župana apeliram že vrsto let, saj že vsaj 10 let sodimo v vrh športnega dogajanja v naši občini. Upam,
da bodo sprevideli, da tenis že dolgo ni več aristokratski šport, ampak je postal šport množic. Tem zanesenjakom, ki to že zdavnaj niso več, saj so v naši sredini npr. trije trenerji, ki delajo z nacionalnimi selekcijami, je treba omogočiti razvoj. Gre za trdno sredino, ki je ne bi porušil niti odhod vodilnih ljudi, saj mladi nosijo v sebi izjemno bogastvo, ki bi ga znali v naslednjih letih še nadgraditi. Tisti, ki imajo vzvode moči v svojih rokah, bi se morali s to problematiko enostavno soočiti in najti ustrezno lokacijo, s čimer bi lahko z javno-zaseb-nim partnerstvom prišli do ustreznega objekta.«
Z Nino Potočnik in Ni-kom Krapežem (TK Idrija) si se decembra udeležil turnirjev na Floridi (Nina je sicer zaradi poškodbe igrala zelo malo): kakšni so vtisi?
Zoran Krajnc: »Odlični! Najbolj prevladujoči so odlični pogoji za trening, saj imajo okrog 25 stopinj in idealno vlažnost. Imajo veliko zainteresiranih igralcev in trenerjev: ko so videli našo zavzetost na treningih, so pristopili k nam in želeli z nami trenirati. Vsi ti želijo najboljše, te stimulirajo, želijo sami pripomoči k še boljšim treningom, nihče ti ne meče polen pod noge. Vsi si želijo le čim bolj kvaliteten trening. V vsaki sredini se nahaja tudi kvaliteten fitnes studio, o igriščih niti ni treba izgubljati besed. Blizu nas sta tako npr. trenirala Vera Zvo-nareva (trenutno 7. igralka na svetu«), Maks Mirni, naša Petra Rampre.«
Srečali ste se tudi z Mary Pierce, nekdanjo francosko šampionko.
Zoran Krajnc: »Mary je v svoji aktivni igralni karieri osvojila 4 grand slam turnirje, zato je boljšo sogovornico za mlade igralke težko najti. Pozna vse skrivnosti tega športa, zato so bili izjemno koristni pogovori vseh sedem dni, ki smo jih preživeli skupaj. Tudi Nina je spregovorila nekaj besed z njo. Mary je pohvalila rezultat, ki ga je Nina dosegla s slovensko reprezentanco U-14, v isti sapi pa je povedala, da brez pravega pristopa in trdega dela, ki ga zagovarja v 80 %, le 20 % je talentiranost, ni pravega rezultata.«
Torej trening, trening, trening ...
Zoran Krajnc: »Najlepši primer je naš Blaž Rola, ki ga v klubu vedno radi sprejmemo, čeprav je bil pred odhodom v ZDA član mariborskega Branika: on je v mlajših kategorijah zasedal mesta okoli 20. na lestvicah TZS, v kategorijah U-16 in U-18 pa ga je v Sloveniji sploh težko še kdo premagal. Vse to je dosegel z izjemno delavnostjo na treningih in tudi s samo količino treninga.«
Jože Mohorič
Člani TK Terme Ptuj so v letu 2011 dosegli veliko odmevnih uspehov.
Tamari turnir U-16 v Kranju
V Kranju je konec decembra potekal turnir v kategoriji deklic U-16. Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je bila na turnirju 7. nosilka. Tamara je celoten turnir odigrala odlično in na poti do finala ugnala Žano Lapajne (Idrija) 6:2, 6:1, Anjo Ostrovško (Mima) 6:2, 6:1, Kajo L. Emeršič (Domžale, 2) 6:1, 6:0, Tjašo Jerše
(TC Ljubljana, 3) 6:0, 6:4. Dragoceni sta bili predvsem zmagi proti 2. in 3. nosilki. V finalu jo je čakala prvo postavljena Sara Palčič (Talos), ki je Tamara doslej še ni ugnala. Tamara je z nekaterimi taktičnimi presenečenji, ki jih je pripravil trener Zoran Krajnc, presenetila tekmico in jo ugnala 6:4, 6:3. V obeh nizih je povedla 4:1 in prednost zadržala do zmagovitega konca.
Kegljanje • Prvenstvo MO Ptuj
Avanturisti ponovili lanskoletni uspeh
V	mesecu decembru se v premoru ligaških tekmovanj tradicionalno odvija kegljaško prvenstvo MO Ptuj. Tekmujejo v disciplini 120 lučajev mešano, in sicer za ekipe, ženske posamezno in moške posamezno.
V	ekipnem delu je ob koncu lanskega leta sodelovalo 14 ekip s po štirimi tekmovalci. Vsaka ekipa je opravila dva nastopa, na vsakem kegljišču po enega. Tako kot lani je tudi letos zmagala ekipa Avanturi-stov v postavi Dani Kozoderc, Dušan Murko, Boris Premzl in Franc Žnidarič, ki je skupaj podrla 4080 kegljev. S 4018 podr-
timi keglji sledi ekipa Gostišče pri Tonetu (Drago Arnuš, Ivan Čuš, Pavle Ilic, Zdravko Su-šanj), tretja je bila ekipa Dravca I., ki je podrla 3991 kegljev (Selena Bombek, Nada Fridl, Marija Kozoderc, Marina Kramber-ger). Sledijo Dravca II. (3748), Optimisti-Lovec (3744), Deta center (3731) ...
Rezultati iz ekipnega dela so odločali o uvrstitvi v finale posameznic in posameznikov, kamor se je uvrstilo šest najboljših žensk in deset moških. Po prvem finalnem nastopu na kegljišču v DETA Centru so v konkurenci za najvišja mesta
ostale še 4 ženske in 6 moških, ki so se pomerili v super finalu. Slednji pa se že po tradiciji odvija na starem dvosteznem kegljišču na ptujskem mestnem stadionu.
Borbe so bile do zadnjih metov zanimive in napete, saj so tako rekoč zadnji lučaji odločali o najvišjih uvrstitvah. Kljub temu da sta Melita Krušič in Selena Bombek zadnji nastop začeli s precejšnjo prednostjo pred zasledovalkama in je bilo pričakovati njun boj za 1. mesto, jima to ni zadostovalo za zmago. V medsebojnem dvoboju ni šlo ne eni ne drugi, to
... in ženskah
Foto: Miran Ritonja
Prva trojica pri moških .
Foto: Miran Ritonja
pa je bila voda na mlin Ivanke Plajnšek, ki je oba nastopa opravila zelo dobro in na koncu s 1011 podrtimi keglji malce nepričakovano, vendar zasluženo, osvojila prvo mesto, druga je bila Melita Krušič, tretja Selena Bombek, četrta Marija Kozoderc.
Pri moških je zadnji nastop s prednostjo osmih kegljev pred zasledovalci začel Jože Vogrin. V zadnjem nastopu sta po dva keglja več od njega podrla Boris Premzl in Janez Čuš, vendar jima je to zadostovalo le za osvojitev 2. oziroma 3. mesta.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • FC Ptuj
I
Uspeh iz Slovenskih Konjic ponovili še v Avstriji
Mladi nogometaši FC Ptuj do 14 leta starosti so zmagovito zaključili leto 2011. Po zmagoslavju v Slovenskih Konjicah so samo teden dni kasneje nastopili na močnem turnirju v avstrijskem Celovcu, in sicer na 7. McDonalds Hallen cupu. Turnir je bil organiziran samo štiri dni pred iztekom leta 2011, torej v času, ko so otroci sproščeni in so se lahko posvetili nogometu.
Ptujčani so v skupini prepričljivo osvojili prvo mesto, kjer so nekaj težav imeli samo v prvem srečanju proti SV Spittalu (premagali so ga 3:2), nato pa so jim bili naslednji tekmeci nedorasli. Preostali rezultati iz skupine: FC Ptuj - SV Seeboden 10:2, FC Ptuj - SAK 7:0, FC Ptuj - FC Pieris 5:0.
Sledilo je srečanje Korotana in slovenske ekipe iz Prevalj in tudi tukaj so mladi nogometaši iz Ptuja bili uspešni ter slavili 4:3. To je pomenilo uvrstitev v polfinale, kjer je bil njihov nasprotnik domača ekipa Celovca, ki so jo gladko ugnali s 4:0. V finalu jih je čakala ekipa
Ekipa FC Ptuj U-14 s trenerjem Markom Pergerjem je slavila na močnem turnirju v Avstriji.
Austria Kärnten, ki v tej konkurenci (U-14) sodi v sam vrh nogometa pri naših severnih
Za ekipo FC Ptuj so nastopili: Marko Pernat, Jure Perger, Matic Dobnik, Matic Furjan, Marko Panikvar, Dejan Petrovič, Jan Krivec. Trener: Marko Perger.
sosedih. Čeprav je bilo spoštovanje do tekmeca na začetku veliko, so mladi Ptujčani kaj hitro ugotovili, da je strah odveč. Na koncu so slavili 4:1 in se veselili novega uspeha. Sedem zmag na turnirju in razlika v zadetkih 35:8 povesta praktič-
no vse ...
Trener Marko Perger je po turnirju dejal: »Čestitam fantom za dobre igre in pravi pristop. Vse to je privedlo do zmage na kvalitetnem in dobro organiziranem turnirju.«
Antonio Klajnšek
Rezultati:
ŽENSKE 1. Ivanka Plajnšek, 1011 kegljev (505 + 506), 2. Melita Krušič, 1003 (533 + 470), 3. Selena Bombek, 1002 (529 + 473), 4. Marija Kozoderc, 965 (500 + 465).
MOŠKI: 1. Jože Vogrin, 1039 kegljev (525 + 514), 2. Boris Premzl, 1033 (517 + 516) 3. Janez Čuš, 1007 (491 + 516), 4. Milan Čeh, 996 (509 + 487), 5. Danijel Kozoderc, 995 (496 + 499), 6. Branko Šauperl, 965 (500 + 465).
Mali nogomet
Na 41. Kutiji sibica v Zagrebu Goja do četrtfinala
Tradicionalni turnir v malem nogometu Kutija šibica v Zagrebu se je včeraj zvečer zaključil z velikim finalom. Na 41. tekmovanju je v sklepni fazi nastopila tudi ekipa Goja, d. o. o., s Ptuja, ki si je za osnovni cilj pred nastopom v Zagrebu zadala zmagati kakšno tekmo, vendar so naši nogometaši zares pozitivno presenetili, saj so se uvrstili v četrtfinale. Do tja so premagali ekipe Delikventi, Dračevac Ninski Zadar, Ruth Zagreb, Amoz-Gomolava, Gornja Radgona in MNK Kustošija. Slednje so v šestnajstini finala premagali s 4:2 po streljanju sedemmetrovk, pri branje-nju katerih se je izkazal vratar Sašo Simonič. V rednem delu je oba zadetka dal Sašo Kup-čič, ki je na celotnem turnirju dosegel štiri zadetke, toliko jih
je dodal tudi Rok Marinič. Na loteriji sedemmetrovk sta za ptujsko ekipo zadela Denis Kuserbanj in Gregor Furek.
Po štirih zmagah je sledil poraz v četrtfinalu proti ekipi MNK Cvjetno Poliklinika Milo-jevic (0:5). Kljub visokemu porazu se je Goja tekmecem dobro upirala predvsem v prvem polčasu. Ob koncu so po nekaj priložnostih na obeh straneh nekoliko nesrečno prejeli zadetek. Enako se je zgodilo v 27. minuti, nakar so zaigrali z vratarjem - igralcem v polju, pri čemer so prejeli še tri zadetke.
Gledano skozi celoten turnir se je ekipa Goja, d. o. o., predstavila v dobri luči, hkrati pa so se ptujski nogometaši spoznali s kvaliteto najboljših ekip malega nogometa na širšem območju.
David Breznik
Zanimivosti
Mancini Balotelliju prepovedal kaditi
Manchester, 1. januarja (STA) - Trener angleškega nogometnega prvoligaša Manchester Cityja Roberto Mancini je od člana ekipe Maria Balotellija zahteval, da slednji neha kaditi. Ker igralca ne želi kaznovati, ve pa, da kadi, ga je pozval, da preneha s to grdo razvado.
»Vem, da kadi. Rekel sem mu, da bi bilo bolje, če bi nehal, vendar pa nisem njegov oče ali mati. Če bi bil moj sin, bi ga že brcnil v 'taza-dnjo'. Ampak ni moj sin. Saj ne kadi veliko, nekje pet ali šest cigaret dnevno, ampak tudi to ni dobro,« je dejal Mancini.
Enaindvajsetletni Balotelli je v tej sezoni dosegel 11 golov, v medijih pa je bolj kot po svojih športnih dosežkih znan z neprestanimi izpadi. Oktobra je na primer v njegovem stanovanju izbruhnil požar, saj je v kopalnici prižigal pirotehnična sredstva.	(sta)
Atletika • Novinarska konferenca AK Cestno podjetje Ptuj
Uspešna sezona in smeli pogledi naprej
Atletski klub Cestno podjetje Ptuj je leto 2011 zaključil z novinarsko konferenco v Grand hotelu Primus na Ptuju. Na njej je bil poudarek na pregledu lanskih rezultatov vseh generacij, pogledu na delovanje kluba in željah za novo tekmovalno sezono.
Za eno izmed najbolj množičnih in delavnih ptujskih športnih sredin je zelo uspešno leto, v katerem so dosegali odlične rezultate, tako med najmlajšimi kot tudi med najstarejšimi atleti veterani -Miki Prstec je po posebnem točkovanju postal najboljši atlet veteran v Sloveniji. Bogato statistiko je predstavil trener Aleš Bezjak, medtem ko je predsednik Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj dr. Aleksander Lorenčič o celotni sezoni in rezultatih dejal: »Atletska sezona 2011 si z vidika našega kluba zasluži pozitivno oceno. Naši atleti in atletinje so se zelo izkazali, saj so na državnih prvenstvih in pokalih Slovenije skupno osvojili kar
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z novinarske konference AK Cestno podjetje Ptuj, na kateri CP Ptuj Aleksander Lorenčič, trener Gorazd Rajher, Tatjana Majcen
so sodelovali voditelj Uroš Esih, trener Aleš Bezjak, predsednik AK Ljubič in Nina Kolarič.
Foto: Črtomir Goznik
Milan Cimerman in Franc Ivančič sta prejela posebni priznanji za uspešno trenersko delo.
92 medalj. Še posebej nas veseli dejstvo, da so se nekateri naši predstavniki izkazali tudi izven meja naše države. Med drugim smo imeli tudi udeleženko svetovnega članskega atletskega prvenstva Nino Kolarič, pa predstavnico na paraolimpij-skem svetovnem prvenstvu Tatjano Majcen Ljubič in naše odlične veterane.«
Ptujski atletski klub je zgledno urejen, ima bogato tradicijo in veliko perspektivo, kar so pokazali rezultati v zadnjih letih. V tem času je najbolj prepoznavna skakalka v daljino Nina Kolarič, ki se je zaradi poškodb v zadnjih letih kar »lovila«, vendar je lani na atletskem mitingu na Ptuju skočila 667 in s tem dosegla normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji in na letošnjih poletnih olimpijskih igrah v Londonu. Na svetov-
nem prvenstvu je Kolaričeva osvojila 21. mesto. »Sezono bi na koncu ocenila kot uspešno, saj sem nekako dosegla tisti posredni cilj sezone, ki je bil izpolnitev norme za nastop na Olimpijskih igrah v Londonu. Na žalost sem to normo oz. normo za nastop na svetovnem prvenstvu lovila zelo dolgo. Na koncu lahko rečem, da so mi vsi ti skoki pobrali veliko moči, zaradi česar na svetovnem prvenstvu nisem dosegla želenega rezultata. Zadovoljna pa sem lahko s tem, da sem ponovno zdrava in da se bom lahko dobro pripravila za nastop na olimpijskih igrah. V tej sezoni želim skakati čim bolj konstantno in nekako ponoviti rezultate iz sezone 2008,« je
povedala dvakratna športnica MO Ptuj.
Druga izjemna atletinja AK CP Ptuj je Tatjana Majcen Ljubič, ki je v začetku leta 2011 zablestela na SP športnikov invalidov na Novi Zelandiji, kjer je osvojila dve medalji. Maja je k temu uspehu dodala še svetovni rekord v suvanju krogle v svoji kategoriji. Uspešno leto je zaključila z nazivom najboljše športnice invalidke v letu 2011 v Sloveniji. Majcen Ljubičeva je o pripravah na paraolimpijado v Londonu in o uspešni sezoni dejala: »Dveh medalj in odličnih metov v tej sezoni ne morem pozabiti in lahko rečem, da je bilo leto 2011 najbolj uspešno zame v devetletni karieri. Za nastop v Londonu se želim čim bolje pripraviti: moja želja je suniti kroglo sedem metrov.«
Dvakrat sedem metrov
Trener obeh atletinj je Go-razd Rajher, ki je že pred leti napovedal, da je cilj Kolaričeve in Majcen Ljubičeve sedem metrov v njunih paradnih disciplinah. Na novinarski konferenci je ptujski atletski strokovnjak to napoved še enkrat potrdil in obenem zagotovil, da bodo vsi skupaj trdo trenirali za letošnji glavni cilj sezone.
Priznanji za Cimermana in Ivančiča
Za večino atletov in atletinj Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj bo glavni cilj nove sezone izboljšanje osebnih rekordov. Pri prestavljanju teh meja sta jim dolgo časa pomagala sedaj že legendarna atletska trenerja Milan Cimerman in Franc Ivančič, ki so jima na novinarski konferenci podelili tudi posebni priznanji za dolgoletno uspešno delo v ptujski atletiki.
David Breznik
Fotozapis
Skupne priprave judoistov v Ljutomeru
Na tradicionalnih šestih prednovoletnih skupnih pripravah so se v prleški prestolnici zbrali mladi judoisti iz slo-
venskih in avstrijskih klubov. V organizaciji judo sekcije TVD Partizan Ljutomer je v športni dvorani ŠIC vadilo 240 tekmo-
valcev v starosti od 11 do 20 let. Od 26. do 29. decembra je dvakrat dnevno po tri ure borbene veščine naraščajnikom
prikazoval priznani slovenski judoist Brane Vuzem, trener Kranja.
NŠ
Zanimivosti
Stanovnik začel svoj 15. reli Dakar
Z nedeljsko prvo etapo od Mar Del Plate do Santa Rose de la Pampe v Argentini se bo začela tradicionalna vzdržljivostna dirka Dakar. Tudi letos s slovenskim predstavnikom, saj neuničljivi motociklist Miran Stanovnik začenja že svoj 15. nastop na teh tekmovanjih. Njegova največja želja je uvrstitev med deseterico v skupnem seštevku.
Dirko so pred štirimi leti s prvotnega prizorišča v severni Afriki preselili v Južno Ameriko zaradi političnih nemirov in slabih varnostnih razmer. Udeleženci Dakarja so novo domovino v Južni Ameriki odlično sprejeli, v letu 2012 se bo prvič razširila v Peru, kjer bo v Limi 15. januarja tudi cilj po 14 napornih etapah.
Vsi udeleženci bodo morali prevoziti več kot 8000 kilometrov. Moto-ciklisti bodo imeli pred sabo 8363 kilometrov, od tega bo 4406 kilometrov hitrostnih preizkušenj. Skupno je med avtomobilisti prijavljenih 173 dirkačev, motociklistov bo 188, štirikolesnikov 32, tovornjakov pa 76.
Stanovnik je bil doslej najboljši lani, ko je osvojil 11. mesto. Uvrstitev med deset je njegova velika želja že nekaj let, potihem pa upa še na kakšno etapno zmago. Nastopil bo s preizkušenim motociklom znamke KTM, s katerim je tekmoval že lani. Favorita za skupno zmago sta po njegovem mnenju Marc Coma in Cyril Despres.
Med avtomobilisti bodo med favoriti za zmago veteran Stephane Peterhansel, lanski najhitrejši Nasser Al-Attiyah, Giniel De Villiers, Robby Gordon, Nani Roma in še kdo, nastopil pa bo tudi nekdanji poljski skakalec Adam Malysz.
Kopitar z zmago in golom zaključil leto 2011
Slovenski hokejski zvezdnik Anže Kopitar je uspešno zaključil leto 2011, ki ga zaradi marčevske hude poškodbe ne bo ohranil v najlepšem spominu. Hrušičan je v silvestrski tekmi severnoameriške profesionalne hokejske lige za svoje kralje iz Los Angelesa k zmagi 4:1 proti lanskem finalistu Vancouvru prispeval gol, svoj 11. v sezoni.
S 35 točkami zdaj slovenski napadalec deli 20. mesto med najučinkovitejšimi igralci lige, Los Angeles pa je s 44 točkami zdaj sam na vrhu pacifiške skupine lige.
sta
Slovenija • Kaj nam napovedujejo zvezde
Kakšno bo leto 2012?
Sleherna prelomnica v življenju nas spomni, da o marsičem ne odločamo sami in da življenje velikokrat ubira svojo pot. Pot, ki ji radi rečemo tudi usoda. Da je ta zapisana v zvezdah, pa so prepričani astrologi. Tokrat nam priznani slovenski poznavalec zvezd Tadej Šink razkriva, kaj nam te napovedujejo za leto 2012: kdaj bomo končno izšli iz krize, kako bomo dobili novo vlado in katerim nebesnim znamenjem se obeta najboljše leto.
Bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj Šin-ka že zelo dobro poznajo, saj lahko redno spremljajo njegove nasvete, horoskope in prisluhnejo oddaji Astro-čvek. Za Ptuj pravi, da je postal njegov drugi dom, saj se tu pogosto mudi.
Veda, s katero se ukvarja -astrologija - človeka usmerja in mu pokaže določena obdobja, poda odgovore na vprašanja in nakaže smernice prihodnosti. »Vsakodnevno svetujem ljudem in jim poskušam pomagati, da bi na morebitne težave znali pogledati iz drugega zornega kota. Odpraviti je treba slabe misli in tako gre človek naprej. Omeniti velja, da astrologija pokaže pot in da mora svoj križ nositi vsak sam. Le če zna nekdo spremeniti sebe in sprejeti dejstva, ki se mu dogajajo, je umetnost, toda zato se trudimo. Vsak posameznik, naj bo reven ali bogat, je na Zemlji z neko nalogo in ko lekcijo osvoji, gre drugam. Pravzaprav se bogastvo meri v tem, ali si človek do sočloveka, ali verjameš v nekaj dobrega in ali si sposoben deliti vrednote. Ni vedno lahko biti dober, ampak že iz mitologije je znano, da je upanje tisto, ki umre zadnje. Ljudje se le s težavo prilagajamo, postali smo tradicionalno potrošniški, ugodje je na prvem mestu, pozabljamo na kontakt z naravo, na sočloveka in na pravilne vrline. Zdravja ne moremo kupiti, tudi ljubezni ne in ne spoštovanja,« uvodoma o svojem pogledu na astrologijo pravi Šink.
Kaj nas čaka v naslednjem letu?
Če pogledamo v zgodovino števila 12, nam postane
jasno, da je bilo to število zaključka. Poznamo 12 zodi-akalnih znamenj, imamo 12 mesecev v koledarskem letu, na zadnji večerji je bilo 12 apostolov, 13 je nekaj mističnega in skrivnostnega.
Na vprašanje, kaj nas čaka v prihodnjem letu, Šink odgovarja: »Za to leto velja, da je v znamenju volka samotarja in zaradi tega je ključen podatek na zaključku. Vladar leta bo Merkur, ki je v astrologiji analogen s komunikacijo, pisanjem, krajšimi potmi in pogovori. Vse te vrednote bodo v ospredju. Ne morem reči, da je bilo leto 2011 slabo in da smo imeli temne zvezde, je bilo pač leto, ko smo se morali bolj postaviti zase. Sedaj pa nas čaka leto, ko bomo lahko tisto, kar znamo in obvladamo, izkoristili v popolnosti. Poudarjena bo neka razdvojenost in večna borba za nečim drugačnim. Korak za korakom bo moč doumeti, da se zadeve spreminjajo in da pravzaprav ni nič več tako, kot je bilo. Omenjeno ne sme zveneti kot nekaj slabega, ampak nekaj boljšega. Moč recesije se bo še vedno občutila, problem bo brezposelnost, še posebej tistih, ki so na robu«.
Tudi po zvezdnih napovedih bodo še vedno na udaru določene skupine ljudi. A po mnenju astrologa Tadeja Šin-ka ni ključna recesija, temveč dejstvo, da se bo moral posameznik spremeniti in ozavestiti svoje bistvo.
Zvezde napovedujejo zdravstveno reformo, november prinaša pozitivizem
Leto 2012 po zvezdah sodeč prinaša tudi zdravstveno reformo, ki do ljudi ne bo
prijazna, ampak bo nujno potrebna. Kot pravi Šink, se bodo zadeve postopoma uredile in oktobra je v pogledu zdravja videti svetlo prihodnost. November prinaša več novosti in novih pristopov. Tedaj naj bi se, tako kažejo zvezde, odkrila neka pozitivna formula. V ospredje naj bi stopila homeopatija in vede, ki izvirajo z daljnega vzhoda. Pojavili naj bi se ljudje, ki bodo znali zagovarjati vrednote malega človeka. Močan vpliv naj bi pridobila religija.
Politiki - se jim tudi zvezde smejejo?
Na političnem prizorišču se v letu 2012 ne obeta nič kaj bolj umirjenega kot letos. Po besedah sodeč, bodo v ospredju razni spori in polpretekla zgodovina. Nova vlada naj bi imela velike težave, zadeve pa naj bi se normalizirale aprila. Po vročem poletju pa bo spet čas, za mikroskopsko gledanje problemov. »Ljudje bodo tako še bolj razdvojeni med tem, kaj je prav in kaj ne. Pomembno je dati priložnost vsem, ki želijo sodelovati. Slovenija bo kot država dočakala boljše čase, in sicer že aprila, in tedaj bo čas za veselje. Kovali bomo načrte za prihodnost. Gospodarska rast bo odvisna od tujega kapitala in predvsem bodo uspeli tisti ljudje, ki imajo nove ideje. Našli se bodo alternativni viri in promocije, nov vir energije (sonca) se bo dobro tržil in v ospredje bo prišlo ekološko kmetijstvo. Skorja kruha bo trda, toda pridni ljudje bodo počasi doživeli blaginjo. Mnogo bo pristopov, ki v sebi skrivajo nenavadnost. Naučiti se bomo morali lo-
Foto: internet
V zvezdah je zapisano marsikaj.
Astrologija
Je zelo stara veda, ki združuje umetnost značaja, planete in s pomočjo matematičnih zakonitosti vpliva na življenje na Zemlji. Ne more se primerjati z nobeno tehniko vedeževanja. Pravi astrolog se rodi s talentom, a potrebnega je veliko dela, da lahko to delo dobro opravlja. V življenju posameznika je astrološka karta sestavljena iz značaja (kakšen je naš temperament), genetike (kar smo podedovali), vplivov okolja (v katerem smo zrasli) in svobodne volje, po kateri se lahko sami odločimo, kaj je prav in kaj narobe.
jalnosti, rušiti staro in skozi to odpirati nekaj novega in zanimivega. Ljudje ne bomo smeli vsega verjeti, ampak se soočiti s posameznimi dogodki na podlagi izkušenj. Po drugi strani postaja jasno, da je vsak sam svoje sreče kovač. Zanimivo je, da se mora vsak znajti na svoj način in odkriti talent. Morda bo to prednost v tem letu,« še dodaja Šink.
Novo leto obljublja srečo
Po kitajskem horoskopu je letošnje leto v znamenju zmaja, ki vendarle obljublja srečo in dobre iztočnice. Kljub temu pa bodo leto 2012 zaznamovali zelo odmevni dogodki, ki prinašajo nenavadnosti. Vreme nam bo sodeč po zvezdah v osnovi naklonjeno, bilo naj bi edino nekoliko več vetra in hitrih sprememb.
Vihar pa bo po besedah Šinka tudi na področju delavske reforme. »A naj vas pomirim: pokojnine bodo ostale, morda skromne, toda bodo. Socialni transferji se bodo morali spremeniti in pomoč bodo pridobili samo tisti, ki jo rabijo. Tu bo nekaj nezadovoljstva, upajmo, da zmaga zdrava previdnost,« še dodaja.
Komu bodo zvezde naklonjene?
»Težko je reči, katero znamenje bo srečno in katero ne. Seveda pa je resnica v tem, da je usoda v rokah posameznika. Paziti je treba na svoje misli, in kdor verjame v dobro, se mu to zgodi,« pojasnjuje Šink.
Pravi tudi, da bo glede na dejstvo, da je leto 2012 Merkurjevo leto, naši družbi Radio-Tednik Ptuj zelo naklonjeno. Obetalo naj bi se nam kar nekaj drznih novosti in sprememb. »Igro dobijo samo najbolj pogumni ustvarjalci. Bralci in poslušalci vas bodo imeli še naprej radi in se vas veselili. Veliko energije boste usmeriti tudi v družabne dejavnosti, obeta se neka nova rubrika, dve strani bosta prenovljeni in na radio bo prišla nova oseba, ki bo vnesla novosti in nove dimenzije. Zdi se, da bo več novih oddaj. Zvezde še dodajajo, da se spremembe morajo vedno zgoditi postopoma in da pretirana hitrost ni dobra,« zaključuje Šink.
Šink še razkriva, kakšno naj bi bilo leto 2012 za posamezna nebesna znamenja.
Oven (21.3. - 20.4.)
Doživeti popolnost v drobnih rečeh je dar. Osebno boste napredovali v poslovnem svetu; duhovna znanja se bodo odvijala v intimnosti doma. Partnerjeva pomoč in trdnost vam prinašata izzive in motivacijo. Razširiti boste morali svoja krila in zasijati s talenti, ki jih nosite v globini duše. Diplomacija odnaša slabo in prinaša blagoslov.
Bik (21. 4. - 20.5.)
Sprejeti sebe jeumetnost. Tudi sami se boste učili iz različnih zornih kotov. Življenje vam prinaša mnogo izzivov in poslovnih priložnosti. Slediti morate sebi in glasu svojega srca. Duhovna znanja vam bodo v osebno pomoč in odkrivanje neznanih dimenzij. Osrečila vas bo tudi narava, svež zrak in delo na vrtu. Ljubljena oseba bo vaše ogledalo.
Dvojčka (21.5. - 20. 6.)
Življenje vam bo podarilo priložnost v pogledu komunikacije. Razširili boste svoje znanje in pokukali v tiste skrivnosti, ki so vam neznanka. Na delovnem mestu bo štela neka novost in ugodna priložnost na bolje. Prijateljev nasvet bo prinesel ugoden razplet. Poiskati boste morali čas za pogovor z ljubljeno osebo in se veseliti drobnih reči.
Rak (21. 6. - 22. 7.)
Čas prinaša mnogo nenavadnih sprememb. Končno boste v sebi naredili prerez in se ločili od tistega, kar vas bremeni. Usoda vam namenja pogumne korake na bolje. Sreča se skriva na strani pogumnih. Ljubezen bo prinesla mnogo romantike in čustvene skladnosti. Motivacija drugih ljudi bo vaša danost in posebnost. Štejejo prijetne besede!
Lev (23. 7. - 22. 8.)
Preizkušnje bodo dragoceni dar. Odlične iztočnice boste imeli za napredovanje na osebni in duhovni ravni. Pogovoriti se morate o tistem, kar vas moti. Čas prinaša ugodnosti v skupinskem delu. Življenje je igra, ki jo boste morali igrati na pogumen in intenziven način. Srčni izvoljenec vam bo pričaral solze in smeh!
Devica (23.8. - 22.9.)
Hrepeneli boste po varnosti. Dogodki se bodo zavrteli v vašo korist. Ljubezen bo prinesla razcvet in odnesla tiste reči, ki ste jih prerasli. Spremembe bo treba sprejeti kot darilo. Odlično se boste znašli v pogledu poslovnih priložnosti. Pomembno bo, da znate vnesti svetle barve na platno življenja in to bo pozitiven premik v osebni rasti.
Tehtnica (23.9. - 23.10.)
Vaše besede bodo zelo modre in premišljene. Bogat vir navdiha vam bodo izkušnje iz preteklosti. Narediti boste morali prerez in ločiti drobna zrna. Slednja prinašajo simboliko ravnovesja in skladnosti. Družili se boste z ljudmi, ki vas lahko osrečijo. Sreča se skriva na strani pogumnih ljudi. Sprostila vas bo instrumentalna glasba!
Škorpijon (24.10 - 22.11.)
Sprejeti boste morali dodatno odgovornost. Pravilno bo, da globoko v sebi najdete ravnovesje in sledite glasu svojega srca. Znanje vam podarijo izkušnje iz preteklosti. Ljubljena oseba bo tista, ki vam bo lahko pomagala na osebnem razpotju. Štele bodo svetle misli, ki odnesejo tiste reči, ki ste jih prerasli. Modrost je dar za rast duše!
Strelec (23.11. - 21.12.)
Razpotja usode vam vlivajo notranjega poguma. Zasijati boste morali s tistimi talenti, ki so vam dani. Poiskati boste morali odgovore na svoja vprašanja. Srečo bo moč najti globoko v sebi in zadeve se bodo korak za korakom odvijale v pozitivno smer. Duhovna znanja vam bodo v oporo in upanje bo dar uspeha. Čarobno bo v ljubezni.
Kozorog (22.12. - 20.1.)
Življenje vam bo ponudilo nenavadne spremembe na bolje. Iskrice se bodo kresale v ljubezni. Doživeli boste več prijetnih srečanj, ki vam bodo podarila upanje. Sprejeti bo treba paleto odgovornosti. Z dodatno energijo vas bo napolnila in sprostila narava. Po zvezdnih namigih se vam bo izpolnila srčna želja. Zapisujte si svoje občutke!
Vodnar (21.1 -18.2.)
Reka življenja bo prinesla blagoslov in osebno srečo. Doživeli boste preobrazbo v ljubezni. Nujno bo, da sprejmete dodatno odgovornost in se natančno poglobite v obveznosti. Na delovnem mestu se bodo zadeve uredile postopoma. Pravzaprav dogodkov ne boste mogli prehitevati. Kajti samo počasi se daleč pride!
Ribi (19.2 - 20.3.)
Odlikovalo vas bo močno zaupanje. Postopoma boste spoznali, da je ključ do osebne sreče pogovor. Čas v sebi skriva željopo spremembah in slednjo bo treba sprejeti z odprtimi rokami. Duhovna pomoč vam bo vlila harmonije. Zasijati boste morali s tistimi talenti, ki so vam dani. Trenutki tišine bodo naravna oblika meditacije.
Dženana Kmetec
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (ST.)
Polotok Banks
Foto: Dani Zorko
Satelitski posnetek polotoka Banks
Foto: Dani Zorko
Samosvoja pokrajina polotoka Banks
Foto: Dani Zorko
Avkcija v polnem teku
V	bližini mesta, kjer danes stoji mesto Christchurch, sta pred nekaj milijoni let delovala dva vulkana, ki ju je ob neki priložnosti razneslo, iz ostankov kraterja ter preostale lave pa je nastal bližnji polotok, poimenovan po britanskem botaniku Banksu. O nastanku tega območja priča tudi slika iz zraka, ki zares spominja na eksplozijo. Taisti polotok je bil v zgodovini tudi prizorišče konflikta med Veliko Britanijo in Francijo, saj sta se skoraj stepli za ta košček ozemlja, a na koncu so Britanci pod mizo sklenili pakt z maorskimi šefi in Francoze potegnili za nos.
V	neposredni bližini tega polotoka sem se nahajal tudi jaz in nekega lepega vikenda sem se odločil, da grem malce raziskovat. Družbe nisem našel, saj so vsi Južnoameri-čani ob vikendih vedno spali do ranega popoldneva, moj Kitajec pa je pravkar priko-lovratil iz nočne izmene in se je skoraj zavalil v mojo posteljo. Saj mi je bolj ustrezalo, če sem bil sam, a kakšna družba je kdaj pa kdaj tudi fajn. Dvakrat smo šli, namreč Čilenca Andres in Cristian in jaz, malce v hribe, pa okrog po obali, a se zadeva ni iztekla po pričakovanjih. Andres je namreč deloval kot kakšna stara in sitna tašča, ki je živa duša ne more prenašati; nič mu ni ustrezalo in vse mu je bilo pretežko, za piko na i pa so nas ustavili tudi policisti in mi napisali globo. Pa še to bolj zaradi tega, ker je bilo policistu dolgčas, kot pa zaradi resne prekoračitve hitrosti, zato niti ni imelo smisla misliti na kakšen spektakularen pobeg, za kar sta me hotela nahecati moja vrla kamerada. Saj, visel bi pa jaz ...
Središče in v bistvu edino večje naselje polotoka, ki je drugače bogat z nekaterimi redkimi vrstami ptic ter kolonijo pingvinov, je bila vasica Akaroa, ki pa je bila ob nedeljah precej živa. Ko sem po številnih zalivih in ovinkih končno prispel tja, me je vrvež ljudi kar presenetil. Ena nedelja na mesec je namreč sejemski dan, ko se vsakdo, ki
Foto: Dani Zorko
Eden izmed neštetih zalivov na polotoku Banks
kaj velja, prikaže s svojimi izdelki na sejemskem dvorišču, ki jih je kar nekaj. Pred trgovino so prodajali zelenjavo in sadje, pred evangeličansko cerkvijo se je trlo različnih biblijskih podobic in kipcev, čolnarji so svoja plovila parkirali ob obali, največjega zanimanja pa je bil deležen bolšji sejem na nogometnem igrišču, kjer so izvajali avkcije za vrednejše izdelke. Tam si seveda našel vse od masovnega pohištva do zarjavelih in rabljenih žebljev, avkcionarji pa so se okrog prevažali kar s tovornjakom, ki mu je sledila množica. Bilo je kot v kakšni angleški humoreski, hrupa in smeha ni manjkalo. Zavlekel sem se pod šotor, kjer so imeli na kupe knjig, pa tudi na veliko se je kuhalo in jedlo. Po kratkem raziskovanju sem ugledal zadevo, ki mi je še manjkala pri mojih kuhinjskih pripomočkih. V avtu sem namerno imel čisto vse: jedilni pribor, komplet nožev, kupe krožnikov in posode vseh dimenzij . , manjkal pa mi je le leseni valjar. Ko sem ga zagledal, sem vprašal, koliko bi to stalo. Ženički za pultom se malce spogledata, pa pravi ena, da kakih 5 dolarčkov. Začel sem poznavalsko obračati zadevo, ki mi je bila res všeč, in prebrisano porečem, da se vidi gor, da je bilo nekoč napisano tri dolarje, kar seveda ni bilo res. Druga ženička, ki je napeto spremljala, kaj počnem, pa se je naenkrat raz-pištolila in odfrčala vstran: »Sem vedela, da se bo 'cenkal', vedela sem, presneti Evropejci!« Meni je šlo kar na smeh, a sem vseeno dal zahtevanih 5 dolarjev, ženičkama pa pojasnil, da se nekaj vendar moramo pogovarjati, drugače so ti »bolšjaki« brezveze, saj, kam pa pridemo, če si bomo zadeve samo brezosebno podajali kot roboti?
Mojega Edvarda sem si malce privoščil in sem ga gnal po makadamu do skritih zalivov kot za stavo. Pregledne in urejene ceste seveda omogočajo izživljanje lokalnih pobov in marsikdaj sem srečal katerega, ki je počel isto. Po teh hribih na polotoku pa sem daleč, Bogu za hrbtom, opazil tudi terenca, ki bi ga bolj pričakoval kje drugje, ampak Lada Niva je tudi na Novi Zelandiji dokaj običajen avto, poleg vseh Azijskih znamk. Ja, nekoč so se znali iti biznis .
Ko sem prispel spet do bajte, se je Čilenec Cristian pravkar spravljal k britju. Najprej si je zvezal vrečko okoli vratu, potem pa najprej postrigel ta-dolge zadeve. To je bilo dlak po tleh, še za eno preprogo. V sobi pa sva imela tudi novo pridobitev, saj je država imi-grantom podarila toplotne črpalke, ki jo je najin gostitelj Sean dal montirati kar pri naju. Ponoči je že mraz kar stiskal, zato je bila ta poteza dobrodošla. Da se nama ni bilo treba stiskati .
Na valovih časa
Torek, 3. januar Danes goduje Genovefa.
1521 je papež Leon X. izobčil Martina Lutra.
1799 je francoski voditelj Napoleon Bonaparte ustanovil svojo
gardo.
1868je na Japonskem prevzel oblast cesar Mucuhito, ki je po sedmih stoletjih ukinil nadoblast vojaških voditeljev šogunov in omogočil odpiranje Japonske v svet.
1890 se je rodil pisatelj, ki je leta 1958 odklonil Nobelovo nagrado za književnost. To je bil ruski pisatelj Boris Pasternak, ki so mu nagrado podelili za roman Dr. Živago.
1892 se je rodil angleški pisatelj John Ronald Tolkien, avtor epske
trilogije Gospodar prstanov. Umrl je leta 1973.
1900 se je rodil sovjetski maršal Vasilij Ivanovič Čujkov. Leta 1942
je prevzel obrambo Stalingrada in ga obranil pred Nemci.
1925 je Musolini uvedel fašistično diktaturo v Italiji.
Sreda, 4. januar
Danes goduje Angela.
1745 se je rodil nemški racionalistični protestantski teolog Johann Jakob Griesbach, prvi biblični kritik, ki je evangelije podvrgel sistematični literarni analizi.
1809 se je rodil Francoz Luis Braille, izumitelj braillove pisave za slepe.
1813 se je rodil avstrijski politik, glavni predstavnik absolutizma Alexander Bach. Dobo njegovega vladanja imenujemo Bachov absolutizem.
1890	se je rodil jugoslovanski revolucionar in politik Moša Pijade. Umrl je leta 1957.
1960 so Avstrija, Danska. Irska, Liechtenstein. Norveška, Portugalska, Švedska, Švica in Velika Britanija podpisale dogovor o ustanovitvi Evropskega združenja za svobodno trgovino EFTA. 2010 so odprli v Dubaju najvišjo stavbo na svetu, 828 m visok nebotičnik Burj Dubai. Četrtek, 5. januar
Danes goduje Simeon, jutri se končujejo volčje noči.
1707 so Črnogorci krvavo obračunali s svojimi islamiziranimi rojaki.
1876 se je rodil nemški politik in državnik Konrad Adenauer. 1926je novi kralj Ibn Saud preimenoval ime države Hedžas v Savd-sko Arabijo.
1852 se je rodil v Senožečah pri Postojni slovenski skladatelj in dirigent Franjo Serafin Vilhar. Umrl je leta 1928. Petek, 6. januar Danes goduje Gašper.
Danes so sv. trije kralji.
1412 se je rodila Jeanne la Pucelle - Devica Orleanska, Jean d'Arc. 1825 so v Moskvi odprli Boljšoj teater. 1840 so začeli v Veliki Britaniji uradno uporabljati prvi poštni znamki v vrednosti enega in dveh penijev. Prvi poštni znamki na svetu so sicer dali v prodajo 1. maja.
1842 se je končala afganistansko-britanska vojna. Afganistanci so pobili vse britanske enote - okoli 4.500 britanskih in indijskih vojakov - in skoraj 12.000 afganistanskih civilistov, ki so se odločili za Britance.
1912 so dobile ZDA v Novi Mehiki svojo novo, 47. državo. Sobota, 7. januar Danes goduje Zdravko.
1745 se je rodil Jacques-Etienne Montgolfier, ki je skupaj z bratom Josephom-Michelom izumil balon na vroči zrak. 1785 je francoski zrakoplovec Jean-Pierre Blanchard v spremstvu Američana Johna Jeffriessa z balonom na topli zrak prvič preletel Rokavski preliv iz Dovra proti Calaisu. 1834 se je rodil nemški fizik Johann Philipp Reis, ki je prvi predstavil uporabni prenos glasu s pomočjo električnega toka - telefon. 1873 se je rodil ameriški kinematografski podjetnik Adolph Zukor, eden najmogočnejših producentov v zgodovini kinematografije. 1899 se je rodil francoski skladatelj in pianist Francis Poulenc. V neoklasicističnem slogu je skladal opere, filmsko, komorno in klavirsko skladbo.
1991 so bili poslani v baltske republike sovjetski padalci. Naskako-vali so vladne ustanove ter časopisne in televizijske redakcije. Nedelja, 8. januar Danes goduje Severin.
1678 so v Kanadi odkrili Niagarske slapove.
1891	se je rodil nemški jedrski fizik Walter Bothe, dobitnik Nobelove nagrade.
1918 je ameriški predsednik Woodrow Wilson predstavil kongresu
ameriški mirovni načrt za končanje 1. svetovne vojne.
1935 se je rodil eden najslavnejših rokovskih pevcev Elvis Presley.
1959	je general de Gaulle prevzel mesto francoskega predsednika. Ponedeljek, 9. januar
Danes goduje Julijan.
1823 se je rodil kirurg Friedrich von Esmarch, ki je leta 1869 uvedel v vojsko »prvi povoj«, tako imenovano esmarchovo prevezo za ustavljanje krvavitve.
1890 se je rodil češki pisatelj Karel Čapek.
1902 se je rodil španski duhovnik Josemaria Escriva de Balaguer,
ki je leta 1928 ustanovil katoliško organizacijo Opus Dei.
1960	so na Nilu pri Asuanu začeli graditi hidroelektrarno. Zaradi akumulacijskega jezera je bilo treba preseliti nekaj znamenitih egipčanskih arheoloških spomenikov.
1856 se je v Globokem pri Rimskih Toplicah rodil slovenski pesnik Anton Aškerc.
1911 se je na letalskem mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil prvi slovenski pilot in izdelovalec letal Edvard Rusjan.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Z veselim korakom v novo leto
Poslovilo se je še eno leto in zakorakali smo v novo leto, leto 2012. Lahko si samo želimo, da bi bilo, vsaj kar zadeva vreme in rastline, tako, kot je bilo leto 2011. Hvala tudi vsem, ki ste se vsaj v božičnih praznikih odrekli pokanju in hrupu, saj je bil letošnji božič ekstremno miren v primerjavi z zadnjimi.
Običajno novo leto začnemo z načrti in enako velja tudi na vrtu. Smiselno in uporabno je planirati kdaj, kaj in kako bomo zasadili okrasne gredice, balkone in okna, kakor tudi kolobar na zelenjavnem vrtu. Posebej slednji je poleg skrbi za zemljo in ustreznega gnojenja pogoj za zdrave vrtnine.
Da je treba kolobariti, menjavati rastline, so vedeli že naši davni predniki. Ker niso znali drugače, so se preprosto preselili, požgali gozd in naredili nove njive. Rimljani in tudi kasneje v srednjem veku so vedeli, da je kolobar osnova za zdrav pridelek. Opažam pa, da v današnjem času mnogi menijo, da lahko naravo prevarajo in kolobar močno zanemarjajo.
Meni je najlažje, če si najprej narišem vse na papir. Skico narišemo z roko, lahko pa osnovno skico vrta izrišemo tudi na računalniku. Pred vami je sicer računalniška skica, a lažje je risati ročno. Sama si nato s kemičnim svinčnikom narišem, kaj že raste na vrtu čez zimo. Nato z navadnim svinčnikom »posejem« cel vrt. Kasneje pa z barvnim svinčnikom še vrišem, kaj bo raslo kasneje, ko bo prvi pridelek pospravljen. Z navadnim svinčnikom rišem zato, ker je tako lažje prestavljati rastline sem in tja po eni strani. Po drugi strani pa zato, ker se na papirju vse običajno nekoliko lepše izide, kakor potem v resnici. Ko je setev in sajenje končano, popravim tako, kot sem v resnici sadila ali sejala. Na skico vedno zapišem tudi letnico, da tako tudi prihodnjih letih vem, kaj je raslo na posameznih gredicah.
Foto: Miša Pušenjak
Kot vse kaže, se mnogi še vedno bojijo in se sprašujejo, kaj lahko sledi, kaj ne sme biti na gredi in podobno. Vedeti morate, da v kolobarju ni nekih posebnih pravil. Osnova je le, da poznamo posamezne botanične družine rastlin oziroma sorodstvo, saj velja, da na istem mestu vsaj dve leti ne sme rasti vrtnina iz iste botanične družine. To je edino in
osnovno pravilo. Sama vam svetujem le še, da upoštevate osnovno pravilo, vse ostalo pa so samo priporočila. Teh se je dobro držati, kadar nam uspe, če pa ne, pa tudi vse v redu. Pravilo je, da se čebulnice (čebula, česen, šalotka, por ...) in stročnice (metulj-nice, fižol, grah, leča, čičerika ...) ne marajo. Zato si ne smejo slediti v nobenem vrstnem redu.
Da bi lahko uspešno kolobarili, moramo torej poznati skupine vrtnin, med katerimi kolobarimo - znotraj sorodnic namreč ne smemo kolobariti. Po spodaj opisanem vrstnem redu pa lahko načrtujemo tudi kolobar.
Začnemo z rastlinami, ki izboljšujejo rodovitnost tal; to so stročnice (fižol, grah, bob, čičerika, leča, soja, dolga vigne) ne pozabite, da so stročnice del družine metuljnic, detelj, ki jih lahko sejemo za zeleni podor.
Dobro je, da jim sledijo največje požrešnice med vrtninami - križnice (zelje, rdeče zelje, cvetača, ohrovti, kolerabice, redkev, repa, koleraba). Mednje pa sodijo tudi novejše vrtnine, kot so vrtna kreša, rukola, azijske listnate zelenjave, kitajski kapus, pak choi. Ne pozabite, da tudi oljna redkev in bela gorjušica, ki sta rastlini za zeleni podor sodita v to skupino, kar moramo upoštevati pri planiranju kolobarja.
Naslednja skupina so razhudniki (paradižnik, paprika, jajčevec in, zelo pomembno, tudi krompir).
Tem sledijo kobulnice (korenček, peteršilj, zelena, sladki komarček, pastinak in nekatera zelišča, kot so janež, koper, kumina).
Za njimi so lobodnice (blitva, špinača in rdeča pesa, ki je sorodnica blitve).
Nato so košarice (solata, radič, endivija, artičoka, črni koren).
Sledijo bučnice (kumare, bučke, buče, lubenice, melone, čajota).
Na koncu so čebulnice (čebula, česen, šalotka, por, drobnjak, kitajski drobnjak, stoletna čebula).
Gojimo še več vrtnin, a po večini med njimi ni sorodstvenih povezav. Nikoli ne smemo pozabiti, da so tudi rastline za zeleni podor del kolobarja.
To so torej povsem enostavna osnovna pravila kolobarja. Seveda zaidemo marsikdaj v težave; poseben problem sta rastlinjak in žičnica, o čemer pa bomo več zapisali v enem izmed prihodnjih prispevkov.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Driska
Driska ali diareja je črevesno obolenje, za katero je značilno tekoče odvajanje blata, povečana pogostost odvajanja in zvečana količina blata v primerjavi z običajnim vzorcem pri določeni osebi. V blatu se poveča količina vode in mineralov, pojavijo se neprebavljeni ostanki hrane, lahko celo kri. Človek izgubi veliko telesnih tekočin in mineralov, zato pride do iz-sušitve ali dehidracije. V telesu nastopi negativno energijsko ravnovesje (hujšanje). Vzroki za drisko so različni. Driska je lahko akutna ali kronična. Akutna driska se pojavi nenadoma. Običajno ne zahteva posebnih preiskav in zdravljenja, izgine pa v dveh do treh tednih.
Zdravnika moramo obiskati kadar:
•	v dveh ali največ treh dneh ob upoštevanju priporočenih ukrepov ni izboljšanja,
•	drisko spremljata bruhanje in povišana telesna temperature,
•	ob prisotnosti krvi v blatu,
•	pri izmenjavanju driske in zaprtja,
•	kadar se driska ponavlja (kronična driska).
Posebej morate biti pozorni pri dojenčkih in majhnih otrocih, nosečnicah, doječih materah in starejših osebah.
Akutno drisko lahko ob upoštevanju vseh prehranskih ukrepov in nadomeščanju elektrolitov uspešno zdravimo tudi s homeopatskimi zdravili. Najpogosteje uporabljena ho-meopatska zdravila za zdravljenje driske Arsenicum album
Zdravilo se uporablja za zdravljenje driske, kadar so
simptomi podobni zastrupitvi s hrano. Značilna je pogosta vodena driska, ki jo spremljajo pekoče bolečine v trebuhu in okrog anusa. Bolnik lahko bruha, je izčrpan, utrujen in nemiren oziroma zaskrbljen. Spremlja jo močna žeja; bolnik pije hladno vodo po majhnih požirkih. Stanje izboljša toplota in tople pijače. Do poslabšanja pride z mrazom, hladnimi pijačami in po polnoči. Veratrum album
Zdravilo se uporablja pri driski, ki jo spremljata hladen pot na čelu in leden mraz po telesu. Bolnik je močno izčrpan in občuti močno slabost. Drisko pogosto spremlja sočasno bruhanje. Blato je tekoče in zelenkasto. Obraz je bled, usta suha, prisotna je močna želja po hladni vodi. Z zdravilom se lahko zdravi driska, ki je nastala zaradi pitja mrzle vode v vročih poletnih dneh in driska na potovanjih. Stanje se izboljša s toplimi pijačami, poslabša pa s pitjem hladnih pijač. Chamomilla
Zdravilo se najpogosteje uporablja za zdravljneje driske pri otrocih ob izraščanju novih zob. Otroci so razdražljivi in nemirni. Drisko spremljajo močne kolike in vetrovi. Blato je zelenkasto obravano. Težave se zvečer še poslabšajo. Podophyllum
Zdravilo je primerno za poletno, obilno, vodeno drisko. Pred ali med odvajanjem se v trebuhu občuti pretakanje in klokotanje. Po odvajanju, ki je lahko neboleče ali pa zelo boleče, je občutek praznine v trebuhu. Bolje je, če bolnik skrči noge na trebuh ali se uleže na trebuh.
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Pislak, mag. farm.
Ferrum phosphoricum
Zdravilo je pimerno za zdravljenje poletne driske z nekoliko povišano telesno temperaturo in relativno dobrim splošnim počutjem. Potreba po odvajanju blata se pojavi med ali takoj po obroku. Ipecacuanha
Zdravilo je primerno za zdravljenje driske. Prisotne so lahko močne krčevite bolečine v trebuhu in predelu žolčnika. Bolnik je bled in izčrpan, nima apetita in ni žejen. Lahko ga uporabimo pri poletnih otroških driskah. Ocubaca
Zdravilo lahko uporabimo za zdravljenje driske, ki je nastala zaradi spremembe klime in prehrane na potovanjih.
Colhicinum
Zdravilo je primerno, kadar je ob driski prisotno močno napenjanje s klokotanjem in krčevite bolečine z občutkom ledenega mrazu v trebuhu. Slabost nam povzroči že vonj po hrani. Stanje se izboljša, ko se upognemo v trebuhu.
Mateja Pislak, mag. farm. Lekarne Ptuj
Midva • Zakonski in družinski center
Ali ti zmorem v tem prazničnem času podariti objem
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ker je čas praznikov, bi uporabila Jezusove besede: »Vse, kar pričakujete, da bi ljudje storili vam, storite vi njim.«Te besede izražajo eno najglobljih modrosti in govorijo o odnosu, v katerem dva, ki ustvarjata odnos, zaži-vita v polnosti sebe in v polnosti zmoreta doživeti drug drugega v vsem, kar nosita, čutita in ustvarjata. To je odnos, v kateremposta-nemo enakovredni in prebudimo sočutje in ljubezen v najglobljem pomenu besede. Torej zavesten odnos vsebuje zavedanje, kdo sem jaz ob tebi in pomeni, da zmorem razmejiti tvoj svet od mojega, te razumeti, ti stati ob strani in se od tebe učiti. Partnerja, ki začneta živeti drug za drugega, postaneta drug drugemu učitelja življenja. Šele takrat se lahko resnično srečata v tem, kar sta in kar prinašata v odnos. Vse dokler pa ustvarjata odnos, ki temelji na misli: »Pričakujem, da mi boš ti prvi dal...«ne zmo-
reta uzreti resnične lepote drug
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel.: 030 333 009
V odnosu se srečata dva, s podobnimi hrepenenji, pričakovanji in upanji. Ker oba pričakujeta, da bosta slišana, razumljena in sprejeta, ustvarita odnos nenehno se ponavljajoče bolečine, kije v službi naših neizrečenih in nezadovoljenih otroških pričakovanj. To je faza boja za premoč, v kateri vidita samo sebe in svojo bolečino. Vse, kar se jima dogaja, kar doživljata in ustvarjata, prihaja od njiju, vendar ne prevzameta odgovornosti za svet, ki ga nosita v sebi. To je obdobje odnosa, ki je zaznamovano z obtoževanjem, krivdo, občutki nespre-jetosti in strahom pred bližino. Prestopimo torej v teh prazničnih trenutkih bregove čakanja, da bo drugi prišel, objel in razumel. Dajmo sebe v polnosti v odnos, prevzemimo odgovornost za svoja čutenja, vedenje in mišljenje, se umirimo in mi prvi naredimo korak k našim bližnjim. Med drugim tudi spustimo vse zamere, spore, saj predvsem mi trpimo zaradi njih in ne oseba, ki smo ji nekaj zamerili.
Mi smo tisti, ki se bomo odločili, kako se bomo v teh prazničnih dneh odzivali na stisko naših bližnjih. Bomo znali razmejiti in razumeti, da to, kar reče in naredi naš partner, ni namenjeno nam, temveč se mu ob nas le prebuja notranji impulz - model, ki se ga je naučil v svojem otroštvu. Izgubili smo vero v odnos, v sebe, da zmoremo začutiti drugače in ker so naši odnosi poškodovani že iz časa naše zibelke, smo se naučili in navadili živeti v odnosih, v katerih si povzročamo bolečino. A
vendarle obstaja pot iz te zgodbe. V vedenju in čutenju, da si naš partner v svojem najglobljem hrepenenju, želi bližine, sprejetosti in topline, ravno tako kot mi, le izraža jo na svojski način. Moški si v iskanju bližine velikokrat želi telesnega stika, medtem ko ženska potrebuje samo nekoga, ki jo posluša in razume, potrdi v njenih občutkih in doživljanjih, čemur sledi želja po telesnem stiku.
Kaj je torej tisto najgloblje, kar si lahko podarimo v času prazničnih dni? Kje se pri nas začne tisti droben trenutek objema, lepe misli, občutka sprejemanja in razumevanja, ki ga lahko podarimo drugim? Naj bodo ti prazniki prazniki nečesa novega, drugačnega. Uzrimo lepoto življenja, ki se nam ponuja v vsej svoji polnosti. Ne čakajmo, da bo ta polnost prišla od zunaj in da bodo drugi razumeli naš svet. Mi začnimo živeti drugačen svet, v katerem biva pripadnost, v njej pa se prebuja moč topline in vedenje, da je varno biti jaz. Bodite nežni drug z drugim in predvsem do sebe. Imejte se lepo, saj je to tisto največ, kar lahko podarite sebi in drugim v prihajajočem novem letu.
Veliko ljubezni polnih objemov vam želim!
Sabina Stanovnik
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
S svetovne
glasbene
scene
Videospot za legendarno skladbo Thriller, pokojnega kralja pop glasbe Michaela Jacksona, ki je izšel 30. novembra 1982 pri založbi Epic Records, je bil pred dnevi proglašen za najboljši videospot vseh časov. Istoimenski album je Jacksona izstrelil med največje super zvezde in glasbenike dvajsetega stoletja. Kar sedem singlov z albuma je doseglo prva mesta na lestvicah, ostala dva pa sta se uvrstila med deset najbolj poslušanih. Thriller je leta 1984 prejel tudi rekordnih 8 grammyjev. Med najboljšimi desetimi tudi tokrat ni šlo brez Lady Gaga, ki se je skupaj z Beyonce z videospo-tom za skladbo Telephone zavihtela celo na drugo mesto omenjene lestvice. Na tretjem mestu najdemo rok klasiko zasedbe Quenn Bohemian Rhapsody, ki jo je napisal Freddie Mercury in je izšla leta 1975 na albumu A Night at the Opera.
10 najboljših videospotov vseh časov:
1.	Michael Jackson - Thriller
2.	Lady Gaga featuring Beyonce - Telephone
3.	Queen - Bohemian Rhapsody
4.	Johnny Cash - Hurt
5.	Peter Gabriel - Sledgehammer
6.	Aphex Twin - Windowlicker
7.	The Prodigy - Smack My Bitch Up
8.	Beastie Boys - Sabotage
9.	Foo Fighters - Everlong
10.	Nirvana - Heart Shaped Box Britanska glasbena revija NME je objavila seznam 50 najboljših albumov v letu 2011. Kot ponavadi tudi tokrat njihov izbor ni ponudil kakšnega večjega
To je to

Lady Gaga
Foto: wordpress.com
presenečenja, saj so tudi letos v ospredje potisnili predvsem alternativne izvajalce.
Lestvica 10 najboljših albumov v letu 2011 po izboru revije NME:
1.	PJ Harvey: Let England Shake
2.	Metronomy: The English Riviera
3.	The Horrors: Skying
4.	Wild Beasts: Smother
5.	Kurt Vile: Smoke Ring for My Halo
6.	Arctic Monkeys: Suck It and See
7.	St Vincent: Strange Mercy
8.	Katy B: On a Mission
9.	TUnE-YArDs: Whokill
10.	Wu Lyf: Go Tell Fire to the Mountain
Znana ameriška filmska revija Hollywood Reporter se očitno ne zanima samo za dogajanje čez lužo, saj so pred kratkim namreč naredili analizo in objavili tudi seznam najboljših 15 evropskih pesmi v letu 2011. Na seznamu največjih evropskih uspešnic na žalost ne najdemo nobenega slovenskega izvajalca. Na omenjeni lestvici so tudi štiri skladbe, ki so bile velike uspešnice tudi v Sloveniji; Severina - Brad Pitt, Aura Dione - Geroni-
mo, Sak Noel - Loca People in Caro Emerald - Stuck.
Lestvica 15 najboljših evropskih skladb v letu 2011 po izboru revije Hollywood Report:
1.	Italija: Tiziano Ferro - La Differenza Tra Me E Te
2.	Romunija: Elena Gheorghe -Midnight Sun
3.	Francija: Mylene Farmer - Lonely Lisa
4.	Nemčija: Boy - Little Numbers
5.	Danska: Aura Dione - Geronimo
6.	Nizozemska: Caro Emerald -Stuck
7.	Grčija: Playmen & Alex Leon ft. T-Pain - Get You Out Of My Head
8.	Belgija: Selah Sue - Crazy Vibes
9.	Poljska: Sylwia Grzeszczak -Male Rzeczy
10.	Rusija: Sergey Lazarev -Electric Touch
11.	Češka/Slovaška: Rytmus -Jebe
12.	Hrvaška: Severina - Brad Pitt
13.	Norveška: Gabrielle Leithaug - Ring Meg
14.	Kosovo/Albanija: Dafina Zaeqiri - Supernova
15.	Španija: Sak Noel - Loca People
Britanski MTV je prav tako na svoji spletni strani že objavil lestvico Top 100 najboljših glasbenih video-spotov v letu 2011. Na prvo mesto so uvrstili videospot hit zasedbe LMFAO, Party Rock Antem. Druga je mlada britanska pevka Jessie J
z videospotom za skladbo Price Tag, prvo trojko pa zaključuje Pitbull z video-spotom za skladbo Give Me Everything. Predstavljamo prvih 20 na omenjeni lestvici, celotno lestvico pa si lahko ogledate na uradni spletni strani MTV-ja.
Top 20 najboljših videospotov britanskega MTV-ja v letu 2011:
1.	LMFAO - Party Rock Anthem
2.	Jessie J - Price Tag
3.	Pitbull - Give Me Everything
4.	Jennifer Lopez - On the Floor
5.	Rihanna - S&M
6.	Jason Derulo - Don't Wanna Go Home
7.	Example - Changed The Way You Kiss Me
8.	JLS - Eyes Wide Shut (ft. Tinie Tempah)
9.	Chris Brown - Yeah
10.	Bruno Mars - Grenade
11.	Adele - Someone Like You
12.	One Direction - What Makes You Beautiful
13.	The Wanted - Glad You Came
14.	Nickole Scherzinger - Don't Hold Your Breath
15.	Dappy - No Regrets
16.	Professor Green - Read All About It
17.	Beyonce - Best Thing I Ever Had
18.	Chipmunk ft Chris Brown -Champion
19.	Tinie Tempah Ft. Ellie Goul-ding - Wonderman
20.	Chris Brown - Beautiful People
Janko Bezjak
Foto: wordpress.com
Michael Jackson
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
2.	SEXY AND I KNOW IT - LMFAO
3.	IT WILL RAIN - Bruno Mars
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WHEREVER YOU ARE - Military Wives / Gareth Malone
2.	CANNONBALL - Little Mix
3.	DOMINICK THE DONKEY - Lou Monte
NEMČIJA
1.	VIDEO GAMES - Lana Del Rey
2.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye feat. Kimbra
3.	HANGOVER - Taio Cruz feat. Flo Rida
Dvom
Nekajkrat sem že v takšni ali drugačni obliki pisal o svobodi. O tistem najdragocenejšem v življenju. Tistem, kar je v tebi, kar ti daje vrednost in česar ti nihče ne more vzeti. Vendar to gre z roko v roki še z nečim drugim - dvomom. Z dvomom v vse. Dvom, ne vera, je namreč pot, in kjer je dvom, je tudi svoboda.
Svoboda namreč ni v državnih mejah in tržni ekonomiji, svoboda se začne v glavi vsakega posameznika. Zato se mi zdi povsem nesmiselno kakršnokoli „osvobajanje" te ali one dežele. Človek si mora svobodo izboriti sam, tega nihče ne more storiti namesto tebe ali zate. Samo poglejte, kaj se dogaja v Egiptu. Rešili so se diktature, zdaj pa se nagibajo k islamistič-ni oblasti. To ni prava svoboda, ljudje še zmerom ne dvomijo. Nekaj posameznikov je nekako le ugotovilo, da obstaja tudi druga pot, stvar je vzplamtela, potem pa je množica paradirala po trgih, ne da bi sploh vedela zakaj. Do novega režima je potrebna ravno takšna mera dvoma, kot do prejšnjega. Zmerom bi moralo biti tako... Podvomiti v vse in preučiti dokaze.
Ne verjeti ničesar a biti odprt za vse. Tu strankarstvo, partij-stvo, vera in druge ideologije takoj izpadejo. Samo dvom je pot do resnice, takšne ali drugačne. Tudi znanstveniki se motijo, tudi njim ne gre vsega verjeti. Revijam in časopisom še manj. Vedno znova je potrebno vsako stvar posebej proučiti, jo pogledati z več različnih perspektiv in se na koncu odločiti. Tudi vsakršna avtoriteta v takšnem primeru nemudoma pogrne. Avtoriteta v svobodi ne obstaja, je prav tako predmet dvoma. Verjeti nečemu samo zato ker prihaja iz ust nakičene, okrašene, morda kronane pojave ali pa pojava nosi kak uraden naziv, nima smisla. Tako se ne pride daleč, to so argumenti avtoritete, ne dokazov.
Sprašujem se, kdaj bodo ljudje na tem planetu končno začeli dvomiti, kdaj bodo pomislili, da pa vse morda ni res. Saj se zmerom najde nekaj individuumov, ki porinejo glavo skozi zid in pogledajo, kaj je na drugi strani, vendar kdaj, če sploh kdaj, bo to storila večina? Se bo to kdaj zgodilo, se bodo ljudje naučili dvomiti? Če sem še kdaj mislil, da je zgodba o človeštvu knjiga, ki se nenehno piše in je vse debelejša, se mi zdaj vse bolj zdi kot ena sama stran, ki se vedno znova fotokopira; razlika je le v papirju, ki je vedno nekoliko novejši. V tisočletjih se ni spremenilo nič; model ostaja enak. En na vrhu in tisoči s plašnicami na očeh pod njim ... Tak arhetip ostaja; ničesar izvedeti, v nič podvomiti in verjeti tistemu v lepši obleki. Ampak dobro, če raji to ustreza, jaz pri tem ne morem pomagati. Prav tako pa ne morem do nje čutiti nobene empatije, saj je v takšni kloaki precej neprijetno živeti.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
t Vi
1.	DANC
2.	BRD
l_es NA

4CE WITH ME TONIGHT - Olly Murs )GE OF LIGHT - Pink
3.	WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris
4.	WITHOUT YOU - David Gueta & Usher
5.	WHEN WE STAND TOGETHER - Nickelback
6.	PARADISE - Coldplay
7.	SHAKE UP CHRISTMAS - Natasha Bedingfield
8.	MARRY YOU - Bruno Mars
9.	MARRY THE NIGHT - Lady Gaga
10.	WHEREVER YOU WILL GO - Charlene Soraia
11.	YOU AND I - Lady Gaga feako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2» 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
marelični cmoki z drobtinami, jabolčni
kompot
SREDA
sarma, krompir v kosih ČETRTEK
krvavice, kisla repa PETEK
ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
mesno-zelenjavna enolončnica, jabolčna pita
malo drugače*
NEDELJA
goveja juha z ajdovo kašo, pečena rebrca,
pečen krompir, solata
PONEDELJEK
cvetačni narastek**, zelena solata
*Cvetačni narastek
1 kg cvetače, malo soli, 80 g slanine, belo olje, peteršilj, 3 jajca, 1 dl kisle smetane.
Cvetačo dobro operite in narežite na cvetke. Skuhajte jo v slani vodi, dobro odcedite in stresite v namaščen pekač. Slanino narežite na kocke in jo popecite na olju. Potresite jo po cvetači. Peteršilj operite in sesekljajte. Potresite ga po cvetači. V posodici zmešajte jajca, kislo smetano in sol ter vse skupaj prelijte preko cvetače. Pecite pribl. 20 min na 180° C.
*Jabolčna pita malo drugače
3 jajca, 10 dag moke, 10 dag sladkorja, 1 l vode, 1/2 kg kislih jabolk, 2 vanili pudinga (v prašku), limonina lupina, klinčki, cimet, 4 dl smetane.
Jajca penasto stepite in jim počasi dodajte sladkor. Na koncu počasi vmešajte moko, vlijte v pekač (približno 20x30 cm) in specite. Za kremo skuhajte kompot iz jabolk in 1 litra vode. Ko so jabolka kuhana jih odstranite iz vode in zmeljite v čežano. V vrelo vodo zakuhajte praška za puding (malo jih razmešajte v hladni vodi, da ne bo grudic) ter dodajte še jabolčno čežano. Zmes prelijte preko toplega testa. Ko je pecivo hladno, ga premažite s stepeno smetano.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
KADILKA
»Ko že govoriva o kajenju,« reče Peter prijatelju, »moje dekle je strastna kadilka. Še ko se slači, ne da cigarete iz ust.« »Vem,« odgovori prijatelj.
če mu zapojem kakšno narodno.«
»In katero si mu zapela?« »Kako naj bi pela, če sem šla pa na pogreb!«
KRIVCA
Psihiatrična bolnika v muzeju moderne umetnosti. Ko sta stopila do velikega platna, ki je bilo popackano z barvo, je eden dejal:
»Hitro pojdiva ven, da ne bodo mislili, da sva to naredila midva!«
HIEROGLIFI
Pred 2500 leti so v šoli učenci pisali s hieroglifi po nareku učitelja:
»Naš presvetli Ramzes je močan in potenten vladar.« »Oprostite, učitelj, ali se potenten piše z dvema ali tremi jajci?«
PETJE
Žena Srbkinja je vprašala svojega moža Hrvata: »Mož, ali boš hud, če odidem v Srbijo na pogreb svoje mame?«
»Zakaj bi bil hud? Saj ti je vendar umrla mama! Ti kar pojdi, samo bojim se, da boš morda imela težave pri prestopu državne meje!«
Ko se je žena vrnila iz Srbije, jo je mož vprašal:
»Si imela kaj problemov na meji?«
»Ja, no, niti ne. Samo policaj na meji mi je rekel, da grem lahko čez mejo pod pogojem, če lahko seksa z menoj ali pa
RIBIC
Srečata se deževnika. »Kako si kaj? Kje imaš pa brata?«
»Na ribolov je šel.«
IDIOT
Suljota so vprašali, kaj je bolje: biti plešast ali biti idiot. »Idiot! Manj se vidi!«
POMOC
V diskoteki se je oglasil oče in redarju pri vhodu rekel: »Ali mi, prosim, poiščete mojega sina in ga pripeljete ven!« »Zakaj pa?«
»Da mi bo pomagal pri svoji domači nalogi!«
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANAIS = ameriška pisateljica Nin, EPINAL = mesto v francoski pokrajini Lotaringiji, LEBLAJTAR = nižji usluždbenec, izvrševalec odločb finančne straže, NOM = grška obredna pesem, OBRANA = hrvaško podporno katoliško društvo, OLMa = mašna obleka, OLTARJI = gora v Julijcih, visoka 2308 m, RAKEL = tiskarski nož za posnemanje barve, ZARIČ = slovenski karateist (Darko, 1980-).
■eoei 'os|oj|i '}e|6A 'paus 'aoiAiN
'efiuiio 'euueAefl 'jeife|qa| 'da^po '¡s 'euoiqo 'so 'e|s 'euao euioua '^ej 'yy '}seg To|s 'leiup 'sai^oiues 'go 'zapiues 'sfsjdodai '§o|ounw| 'eAeisaid 'euen 'guez 'edeuy 'rej :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Foto: AŠV
Govori se ...
... da bodo v letošnjem, po napovedih ekonomistov še bolj kriznem letu najmanj suše v žepu občutili tisti, ki že do sedaj posledic (skoraj) niso čutili, saj so sedeli na županskih in dobro pla-čanihposlanskih stolčkih in bodo vsaj še leto dniprejemali mesečno 4000 evrov »državne pomoči«.
... da se je odsev dejanske krize v žepih povprečnih občanov najbolje pokazal v najdaljši noči, saj tako bogatih ognjemetov, kot so bili tokrat v skoraj vsakem najmanjšem kraju ali zaselku, že dolgo ni bilo; da opi-jančevanju in prenažiranju ne govorimo.
... da seje bati vnovičnega medijskega napada feministk, saj je državni statistični organ (ve se, kaj je statistika) prvi dan letošnjega leta sporočil, da je v Sloveniji skoraj 100.000 več delovno aktivnih moških kot žensk.
... da je več kot očitno, da je v naši stvarnosti še veliko zelo različnih predstav in interpretacij o pomembnosti javne uprave. Ne
samo pri neinformiranih ljudeh na terenu, ampak tudi pri ljudeh, ki so že vrsto let v politiki. In očitno tudi pri nekaterih prazničnih govorcih.
... da vprleški prestolnici odlagajo dokončno odločitev o gradnji toplarne na lesno biomaso predvsem zaradi nasprotovanj gobarske in zelene bratovščine, saj eni in drugi predobro vedo, da so prleški gozdovi še vedno pravi raj za gobe in divjad.
... da se naši severni sosedje s smučarskimi skoki obnašajo
kot s svojo lastnino: ko njihovim ne gre, preprosto prekinejo tekmovanje.
Vidi se ...
. da je bilo na prednovole-tni prireditvi Za male in velike (otroke) poleg množice malih tudi nekaj tistih ta velikih »otrok«, ki so si zalogo čarodeje-vih balonov in sladkih daril dedka Mraza kaj hitro olastninili po načelu hitrejšega, močnejšega -in požrešnejšega.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
^ISIMIIS
-rf
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Kako prijetno je v teh sivih zimskih dneh brskati po poletnih fotografijah in obujati spomine na vroče dni. Tudi mi smo brskali in našli fotografijo male Nuške Vidovič, ki jo je ati Darko ujel na plaži v Malem Lošinju.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 9. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Alja Jaušovec, Dobrava 8, 2270 Ormož.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
2				1		6	3	4
4			8	7	6			
9			2		3			
	9		3		7	4		
3		7				1		5
		4	1		9		8	
			5		8			1
			6	2	4			8
8	5	6		9				2
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	0
Bk	VV	©©©	€	000
Dvojčka	V	©©	€€€	0
Rak	VVV	©	€€	000
Lev	VV	©©©	€€	0
Devica	VVV	©©	€€€	00
Tehtnica	VV	©©©	€	00
Škorpijon	V	©©©	€€	0
Strelec	VV	©	€€€	00
Kozorog	VVV	©	€€	00
Vodnar	VVV	©©	€	000
Rbi	VV	©©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 3. do 9. januarja 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Tisti, ki jemljejo, ponavadi niso srečni, srečni so tisti, ki dajejo.« Charles H. Burr
•kick
»Za srečo je potrebna svoboda, za svobodo je potreben pogum.«
Neznan avtor
-k-k-k
»Živi danes! Smej se danes! Danes bodi srečen!« Phil Bosmans •k-k-k
»Samo srečen človek lahko osrečuje druge ljudi.« Phil Bosmans -k-k-k
»Zdrav um v zdravem telesu je kratek, a celovit opis človeka, ki je na tem svetu srečen.« John Locke -k-k-k
»Kadar sledite svoji sreči... se vam bodo odprla vrata tam, koder ste mislili, da jih sploh ni; in koder tudi ni vrat za nikogar drugega.« Joseph Campbell
-k-k-k
»Kdor je srečen, bo osrečil tudi druge.« Mark Twain -k-k-k
»Življenje vam bo samo po sebi prineslo bolečino, vaša odgovornost pa je, da porajate radost.« Dr. Milton Erickson -k-k-k
»Sreča obstaja v tem, da varuješ samega sebe.« Benedict Spinoza -k-k-k
»Brez sreče bi bilo življenje kakor juha brez kosti.« Heinz G. Konsalik
•k-k-k
»Sreča ne izhaja samo ali predvsem iz človeških odnosov. Bog je srečo postavil vsepovsod, je v vsaki izkušnji. Samo dovolj pogumni moramo biti, da se upremo starim navadam in se podamo na nekonvencionalnopot.« Alex McCandless
Ptuj • S tretjega sestanka predsednikov svetov četrtnih skupnosti
Vzdrzevanje dvoran vse večji problem
Na tretjem rednem sestanku predsednikov svetov četrtnih skupnosti 28. decembra so v glavnem govorili o organizaciji dela v četrtnih skupnostih in upravljanju četrtnih skupnosti s prostori, ki so jih te prejele v upravljanje. Sklical ga je novi direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Janko Širec.
Ob tej ^priložnosti so predsednike CS seznanili z nekaterimi kadrovskimi spremembami v občinski upravi MO Ptuj, ki zadevajo Cs na področju administrativno-teh-nične podpore posameznim svetom ČS ter koordinacijo dela med občinsko upravo in ČS. Predsedniki svetov če-trtnih skupnosti so se svojim dosedanjim sodelavcem v občinski upravi MO Ptuj zahvalili za zgledno sodelovanje in usklajenost.
Predsednica sveta ČS Center Branka Bezeljak je poudarila, da je takšen tim, kot je bil dosedanji, ki je pokrival strokovne potrebe ČS, treba vzpostaviti tudi z novimi sodelavci. Predlagala je tudi skupni sestanek vseh predsednikov svetov ČS z vsemi, ki so v mestni upravi zadolženi za delo v ČS, da bi lahko vsi skupaj še kvalitetneje delovali v zadovoljstvo vseh občanov MO Ptuj, saj je problemov, ki so v posameznih četrtih v ospredju, veliko. Za ČS Center sta takšna problema dostopa v ptujsko bolnišnico in zdravstveni dom.
Mag. Janez Merc, vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj, je prepričan, da je tudi v spremenjeni kadrovski sestavi dovolj dobre volje in pripravljenosti za kvalitetno in timsko delo.
Strokovna pomoč predsednikom svetov ČS je več kot potrebna, še posebej s finančnega področja, je na srečanju izpostavila Rozalija Ojster-šek, predsednica sveta ČS Panorama. Ob tem je opozorila na težave, ki jih imajo v njihovi ČS in sosednji Grajeni glede javnega dobra in pridobivanja služnosti za gradnjo kanalizacije, saj ko gre za javni interes pred zasebnim, postopki ne bi smeli trajati tako dolgo, kot se to dogaja pri tem projektu, za katerega so v igri tudi evropska sredstva.
Podobne probleme imajo v takšnih in podobnih projektih tudi v drugih ČS. Predsednik ČS Rogoznica Janko Čeh pravi, da zaradi tega, ker krajani ne pristajajo na služnosti, »noče slišati« za noben cestni projekt več. Ob kadrovskih menjavah v službi, ki pokriva ČS, pa ga najbolj skrbi, da zaradi teh sprememb ne bi kateri od dosedanjih sodelavcev, s katerimi so zgledno sodelovali, ostal brez službe.
Kako upravljati racionalno in gospodarno?
Glede upravljanja ČS s prostori (domovi krajanov, dvoranami in poslovnimi prostori) je iz Mestne hiše prišel poziv, da z njimi upravljajo čim gospodarneje in čim bolj racionalno. Vsak dom je specifika tako po vsebini kot po dejavnostih. Od četrtnih skupnosti oziroma predsednikov je odvisno, koliko prostora bodo namenili trgu in tržnim dejavnostim, koliko društvom oziroma javnim dejavnostim. Ob vsakem izteku pogodbe se pojavi dilema, ali iti na trg ali pa prostore nameniti za društveno dejavnost, ki je v javnem interesu, ali tudi za društveno dejavnost brez tega statusa. Svet ČS je tisti, ki odloča bodisi o brezplačnem najemu, če gre za dejavnost v javnem interesu, o plačilu osnovnih materialnih stroškov, ki nastanejo pri uporabi, če gre za društveno dejavnost ali dejavnost brez javnega interesa, oziroma za čisto tržni odnos, če gre za tržne dejavnosti. Med temi oblikami je treba krmariti kot dober gospodar, ki pa tudi mora biti v nekem sorazmerju do društvenega in javnega življenja v nekem kraju. Pri tem velja, da je treba v celoti pokriti oziroma zagotoviti materialne stroške, kot so elektrika, ogrevanje, hišnik, voda, smeti, stavbno zemljišče. Pred vsakim najemom prostorov oziroma uporabo se je treba odločiti za obliko najema in cilje, ki jih želijo pri tem doseči, da se na koncu vsi ti stroški pokrijejo.
Kot je ob tej priložnosti opozoril mag. Janko Merc, sredstva, ki jih za pokrivanje materialnih stroškov dobijo četrtne skupnosti, niso namenjena za pokrivanje stroškov, ki izvirajo iz uporabe prostorov, ki so jih le-te dobile od MO v upravljanje. Osnovni cilj pri vsem tem pa je, da so domovi aktivni. Franc Bolcar, predsednik sveta ČS Spuhlja, je povedal, da imajo eno od dvoran, s katero imajo največ stroškov. Če ne bi imeli rente iz pogodbe o Gajkah, ne vedo, kako bi pokrivali te stroške. Stroške uporabe športne dvorane so morali znižati, da je vsaj minimalno zasedena. Tudi
Foto: Črtomir Goznik
V četrtnih skupnostih MO Ptuj so zadovoljni s sodelavci v strokovnih službah MO.
večnamensko dvorano oddajo v najem za nižjo ceno. Ne ve, kaj se bo zgodilo, ko več ne bo rente. Kdo bo takrat pokrival stroške vzdrževanja? Gre za probleme, ki jih bodo sčasoma občutili tudi v drugih četrtnih skupnostih, na drugi strani pa bi imeli še več takšnih in podobnih dvoran. V ČS Grajena se lahko pohvalijo s kulturno dvorano in odrom, ki ga ni daleč naokrog, namenjena pa naj bi bila za vso koncertno, gledališko in plesno dejavnost širšega okolja, je povedal predsednik sveta Peter Veinberger. Načrtujejo še ureditev kulisarnice in kuhinje za razdelitev hrane. Ko so pred dobrim letom prevzeli vodenje sveta ČS, so si v načrt dela zapisali tudi trženje dvorane, ki jo v tem trenutku stalno uporablja domače kulturno društvo, občasno gosti tudi kulturne prireditve, oddajajo pa jo tudi krajanom ob različnih priložnostih. Tržijo jo po obstoječem pravilniku, težava pa je zimski čas, ko je dvorano treba tudi ogrevati, kar je povezano z visokimi stroški. Četrtni svet je strokovnim službam MO Ptuj že predlagal, da bi nekatere materialne stroške, predvsem pa stroške plina, skušali pokriti iz kulturnega evra. Trudili pa se bodo, da bo dvorana v prihodnje čim
bolj zasedena, želeli pa si bi tudi pomoč pri njenem trženju. Kdo bi lahko pomagal, ne vedo, vedo pa, da mu bodo v ČS pri tem pomagali. Škoda je, da je dvorana neizkoriščena, saj je bilo v njeno ureditev vloženih veliko sredstev. Gra-jenski oder je edini, ki zadošča najnujnejšim potrebam gledališke in uprizoritvene ustvarjalnosti, vse ostale odre v ptujski in bližnji okolici so ljudje uspeli uničiti, je v svoji razpravi opozorila Branka Be-zeljak, ki prihaja iz ČS Center, ki nima ne doma krajanov, ne svojih prostorov, ne svojih uradnih prostorov. Dom krajanov na Potrčevi 34 je še vedno v upravljanju Društva upokojencev Ptuj. Narediti je treba vse, da grajenski oder postane središče kulturne in druge ustvarjalnosti, od Ptuja oddaljen le šest kilometrov. Branka Bezeljak pa pričakuje tudi podporo ostalih četr-tnih skupnosti pri dokončni ureditvi medgeneracijskega centra, saj se v prostorih na Potrčevi 34 na Ptuju zbirajo občani iz skoraj vseh četrtnih skupnosti MO Ptuj.
Za nekaj pojasnil, katere materialne stroške naj bi zajeli pri najemu prostorov v uporabo, je vprašala predsednica ČS Jezero Marija Cvetko. Osnovni materialni stroški naj bi bili praviloma
zajeti v ceno kratkoročnega najema, pri enoletnih oziroma večletnih najemih pa tudi stroški hišnika in vsi ostali stroški, ki jih osnovni najem ne vsebuj. To je priporočilo iz
Mestne hiše, kjer so četrtnim svetom priporočilo takšne oblike oziroma cene najema dali zato, da se bodo na koncu vsi računi izšli.
MG
7V
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
SREDA 4.1.
8:00 Dobrodelni praznični koncert OŠ 2011 9:40 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 10:40 Polka in Majolka 11:35 Ujemi sanje 12:35 Video strani 18:00 Destmik - Iz domače skrinje 20:00 Godbeni koncert na Destmiku 21:35 Polka in Majolka 22:35 Ptujska kronika 22:35 Oddaja o kulturi 23:05 Video strani
8:00 Kronika iz Občine Hajdina 9:05 Dobrodelni koncert OŠ Hajdina 10:40 Hajdina - Iz domače skrinje 12:15 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Štefanov koncert v Skorbi 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 5.1.
8:00 Praznična prireditev iz Juršinc 9:55 Obletnica Domavskih Lukaric 10:50 Polka in Majolka 11:50 Video strani 18:00 Domava - Iz domače skrinje 20:00 Božično - novoletni koncert na Polenšaku 21:45 Dornava - Iz domače skrinje 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PTUJSKA TELEVIZIJA
, 8

£tajmka budilka
89,8 98,2 104,3 Mk
WWW.
. radio-ptu¡.ói
pean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torelt 3.1.
3:00 Dimnik TV Maribor 9;2S Hrana in vino 9:50 SpoznajmosE.coir - pon. 10:46 Modra - pon 11:20 Pomurski tednik 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 15:3E Hrana m vino-pon. 16:00 Ptujska kronika -pon. 16:20 Info kanal
17:00 Duhovna oaza-2. oddaja pon. 17=30 Smeba polna skleda -
2. oddaja pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 MotD scena-6. oddaja pon. 18:40 Info kanal
19:30 Zemlja in mi-3. ddajapon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske -
2. oddaja pon. 20:40 Koncert kluba Soroptimist Ptuj 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 4.1.
9:00 Dnevnik TU Maribor
9:25 Hrana in vin»
9:50 8.A.S.E. reportaža -pon.
10J)0 Ptujska kronika-pon.
10:20 Spoznajmose.com -pon.
11:15 Modro-pon..
11:50 Koncert MiaŽnidarič
12.50 Info kanal
15:35 Hrana in vino-pon.
16:00 Info kanal
17:00 Čista umetnost-pon.
17:30 Lokacija Slovenija
IS® Povatilo na kavo
13:30 Kultura na diani - oddaja o
projektu EPK pen. 19:15 Info kanal 20:90 Ptujska kronika-pon. 20:20 ZavecVS. Hamlet -
dobrodslna prireditev pon. 21:25 Povabilo na kavo-pon. 21:55 Rogi TV - GoriSnica 22:55 Info kanal
Četrtek (.1.
9:00 Dnevnik TV Maribor 9,25 Hrana in vino 9:50 Spoznajmose.com - pon. 10:4! Modra-pon.
11:20 Intenso - učinkovita raba energije
12,00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo - pen.
12:50 Info kanal
15:35 Hrana in vino-pon.
IE:0D Ptujska kronika - pon.
15:20 Info kanal
17:00 Koncert Trio thimsa
13:00 Ptujska kronika-pon.
13:20 Šport(no)- 2. oddaja pon.
13:50 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Konca rt Mia Znldarič
21:20 Ptujske odrsko deske -
2. oddaja pon. 21:40 Dan živijonja - dokumentarni
film pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Zemlja in tli - 3. oddaja pon. 22:50 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahki spremljate luí na 13
Prireditvenik
Torek, 3. 1. 2012
10:00 Ptuj, Mestno gledališče: novinarska konferenca pred premiero predstave Sharlatanus Maximus, režija Matjaž Šmalc, igra Sam Sebastian
Sreda, 4. 1. 2012
14:00 Kidričevo, restavracija Pan: ponovoletno srečanje občine Kidričevo
Četrtek, 5. 1. 2012
18:00 Ptuj, hotel Mitra: prvi dogodek v okviru EPK - predstavitev dveh
romanov o Ptuju: Trte umirajo stoje Bogdana Novaka in Strojarska hiša Anne Vittula
19:00 Ptuj, Mestni kino: mednarodni umetniški performans: 3 dni za idejo
Mestni kino Ptuj
Petek, sobota in nedelja, 6., 7. in 8. januar: 16:00 Arthur Božiček, 18:00 Footloose, 20:00 Kužna nevarnost
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE DO PONIDIUKA ZJUTRAJ DO B. URI
Štajerski
TEDNIK
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
Mali oglasi
STORITVE
Prevajalska agencija Prolingua -kvalitetni prevodi v 23 jezikov po ugodnih cenah. 17 % popust na prvo naročilo! Kontaktirajte nas na info@prolingua.si.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04 GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027.
ŠKRATEK - komisijska prodajalna. Ponujamo vam rabljena otroška oblačila za starost od 0-10 let ter opremo po zelo ugodnih cenah, Gubčeva ul. 23, Ptuj, tel. 030 278 474.
KMETIJSTVO
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremlja v tišini.
SPOMIN
Danes, 3. januarja 2012, je minilo žalostno leto, odkar je za vedno zaspal naš dragi
Božo Krušič
OB ŽELEZNICI 4, PTUJ
Težko Te je bilo izgubiti, še težje se je naučiti živeti brez Tebe.
Hvala za vsak ustavljen korak ob njegovem grobu, prižgano svečko ali podarjen cvet.
Njegovi: žena Zali, hčerke Monika z Bojanom, Nina z Jankom, Maja s Petrom ter vnuki Urška, Miha, Vita in Gašper
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu 041 326 006.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Telefon 051 828 683.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Tel. 041 212 136.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
DOM STANOVANJE
ODDAM 3-sobno renovirano in delno opremljeno stanovanje v Kraigherjevi ulici na Ptuju v izmeri 80 m2, za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 041 915 364.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
SAD, revijo za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, lahko odslej berete v novi, še preglednejši obliki. V januarski številki pišemo o najnovejših na škriup
odpornih jablanovih sortah, ki so potomci priljubljenega topaza, o vplivu koristnih talnih gliv na rast jagodičevja in o tem, kdaj izjemoma obrežemo oreh.
Vinogradnikom svetujemo, kako s čistilno rezjo trt, ki jo opravijo še pred glavno zimsko rezjo, preprečijo razmah bolezni, vinarje pa opozarjamo na probleme zadnjega vinskega letnika. Zelenjadarjem je namenjen razmislek o perspektivah preusmeritve v ekološko pridelavo, pišemo še o drobnoplodnem paradižniku in o slovenskih avtohtonih sortah vrtnin, ki se pri nas najbolje obnesejo. Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Ko je listje zašelestelo in rožice ovenele, zlato srce je onemelo. Tiha misel zablestela nad večernim krajem,
duša odblestela z zlatim je sijajem. Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Alojzije Primožič
IZ KICARJA 13
Iskrena hvala vsem.
Njeni najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
SPOMIN
3. januarja mineva 10 let, odkar te ni več med nami
Martin Ojsteršek
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 113
Čas neusmiljeno beži in celi rane, a lepi spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj ostajajo.
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo, prižgano svečko ali cvetjem spomnite nanj in se ustavite na njegovem grobu.
Pogrešamo te tvoji najdražji
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2,5 ha opremljenih stavbnih zemljišč. Cena je 21 €/m2 + DDV Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na spletni strani www.markovci.si.
Slovenija • Odmevni projekti slovenskih slikopleskarjev
Za več kot pol milijona evrov humanitarnega dela
Slovenski slikopleskarji so pred 13 leti na pobudo Branka Goričana, predsednika gradbene sekcije pri OOZ Ptuj, pričeli organizirati državno tekmovanje slikopleskarjev. Prvega so izvedli na starem otroškem oddelku ptujske bolnišnice. Pri tem ne gre samo za strokovno tekmovanje, temveč predvsem humanitarni projekt, s katerim pomagajo ustanovam na področju zdravstva in izobraževanja pri izboljševanju pogojev za delo povsod tam, kjer je odpovedala država. Ta tudi noče prisluhniti pobudam organizatorjev, da bi jim delo, ki ga opravljajo, na nek način priznala oziroma ga ovrednotila.
V vseh teh letih so slikopleskarji opravili za več kot pol milijona evrov humanitarnega dela, če vštejemo še prispevki sponzorjev v materialu in pripomočkih. Enajst let je imelo tekmovanje v organizacijskem pogledu domicil na Ptuju, zadnji dve leti pa je glavna organizacija v Ljubljani. Še vedno pa vsakoletno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije poteka ob nemajhni podpori strokovne službe OOZ Ptuj.
Tako je bilo tudi na 13. tekmovanju v Mariboru, ko so slovenski slikopleskarji obnovili prostore Centra za sluh in govor Maribor. Branko Go-ričan, ki tudi z lokacije v Ljubljani obvladuje organizacijske niti tekmovanja, pravi, da
Foto: Črtomir Goznik
V okviru 13. državnega tekmovanja so slovenski slikopleskarji obnovili prostore Centra za sluh in govor Maribor. Na fotografiji sta Branko Goričan, vodja tekmovanja, in mag. Dunja Petak, direktorica centra.
Križevci • Namestili so defibrilator
Vsaka minuta šteje!
V okviru projekta »Re-šujmo življenja, vsaka sekunda šteje!« si je vodstvo ljutomerskega Zdravstvenega doma (ZD) zadalo nalogo, da zgradi mrežo javno dostopnih avtomatskih zunanjih defibrilatorjev na celotnem območju UE Ljutomer - v občinah Križevci, Ljutomer, Veržej in Razkrižje.
Prva od desetih predvidenih tovrstnih aparatur je bila postavljena v bančnih prostorih krajevnega središča Križevci, v kratkem pa bosta nameščeni tudi na Razkrižju in v Mali Nedelji. Za nakup so sredstva zagotovili posamezniki in podjetja, okoli 2500 evrov pa je prispeval tudi ZD Ljutomer.
Defibrilatorji bodo nameščeni na lokacijah vseh štirih občin, kjer bodo v najkrajšem možnem času dosegljivi pomoči potrebnim. V Križevcih sta zdravnica Simona Šilec ter vodja nujne medicinske pomoči in reševalne službe Damjan Bogdan obiskovalcem predstavila uporabo defibrila-torja, zdravstveno osebje pa v prihodnjih mesecih načrtuje predstavitev tudi po osnovnih in srednjih šolah ter na občnih zborih gasilskih društev.
NŠ
Uporabo defibrilatorja sta predstavila zdravnica Simona Silec ter vodja nujne medicinske pomoči in reševalne službe Damjan Bogdan.
so si v tem času slikopleskarji v družbi tudi na račun tega tekmovanja ustvarili spoštljiv ugled. Gre tudi za eno najbolj razpoznavnih stalnih humanitarnih akcij v slovenskem prostoru, ki poteka vsako zadnjo soboto v novembru v eni od že omenjenih slovenskih ustanov. Čeprav tekmovanje, za katerega je vsako leto večje zanimanje med udeleženci in pri sponzorjih, celo tujih, presega pričakovanja, pa na drugi strani zanj nima posluha država, ki dela slikopleskarjev ne prizna kot olajšavo. Vsi dosedanji poizkusi slovenske in ptujske obrtne zbornice, Rdečega križa in Karitas odgovornih še niso dosegli. Vprašanje je, kako dolgo bodo obrtniki in podjetniki slikopleskarji
v svojih dobrih namenih še vzdržali, saj se tudi v njihovi dejavnosti vse močneje odraža kriza. Kljub temu, pravijo, so pripravljeni še naprej pomagati, vendar je treba tudi njim prisluhniti.
S terena pa je klicev za pomoč iz dneva v dan več, ker država nima denarja, da bi poskrbela za znosne pogoje dela na številnih področjih. Branko Goričan je povedal, da je med prosilci za pomoč pri obnovi prostorov tudi vse več društev, prošnje pa prihajajo tudi iz domov za upokojence. Daleč največ prošenj pa dobijo od posameznih občanov, kar je svojevrsten dokaz več, da v lokalnih okoljih nimajo dovolj posluha za potrebe svojih občanov.
O lokaciji tekmovanja v letu 2012 se bodo odločili na skupščini sekcije slikopleskarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki bo prihodnji mesec. Izbrali naj bi med štirimi lokacijami: Novo Gorico, Brežicami, Novim mestom in Kranjem.
Ptujska obrtno-podjetniška zbornica je bila dolga leta zgled za pomoč in izvedbo humanitarnih akcij pomoči potrebnim tudi v lokalnem okolju. Prva akcija, ki so jo izvedli, tudi s pomočjo našega časopisa, je bila, ko so pomagali pri urejanju bivalnih razmer takrat 80-letne ženice iz Brezovca pri Cirkulanah, ki je takrat dobila v svojo hiško tudi elektriko. V zadnjem času ima vse več posnemovalcev tudi v drugih slovenskih regijah. Branko Goričan je te dni povedal, da se bodo aktivno vključili tudi v delno obnovo OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki nujno potrebuje nov oplesk in nekatere druge nujne popravke, da bodo lažje dočakali novo šolo. Zamenjali naj bi tudi nekatera najbolj poškodovana okna. Pri tem bo pomagala občanka iz Slovenske Bistrice, ki so se je močno dotaknile nevzdržne razmere, v katerih deluje ta šola. Sicer pa ima novogradnja šole dr. Pivka vso podporo MO Ptuj in države, ne pa tudi drugih občin; gradbeno dovoljenje zanjo je bilo izdano 20. decembra 2011.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
V prosincu zelena ledina slabo se bo redila živina.
Danes bodo padavine zajele vso Slovenijo. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 800 m, krajevno lahko tudi nižje. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. Čez dan bodo nato padavine ponehale, popoldne se bo predvsem v vzhodni Sloveniji delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem do 8, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 10 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi manjšimi padavinami, po nižinah večinoma kot dež. Pihal bo jugozahodni veter.
Foto: NS
Osebna kronika
Rodile so: Kvirina Vesen-jak, Mezgovci ob Pesnici 42 a, Dornava - deklica Špela; Sabina Herga, Kicar 12 a, Ptuj - deček Gabriel; Cvetka Jurkošek, Loka pri Zidanem Mostu 4, Loka pri Zidanem Mostu - deček Jernej; Karolina Schonveter, Sp. Voličina 26 b, Voličina - deklica; Anja Kostanjevec, Stojnci 98, Mark-ovci - deklica Nina, Ksenija Rebernak, Razgor pri Žabjeku 18, Laporje - deček Timi; Janja Petek, Dornava 2 c, Dornava - deklica Živa; Metka Vidovič, Strmec pri Leskovcu 28 b, Zg. Leskovec - deklica Ana; Valerija Mikša, Gorišnica 97, Gorišnica - deklica Janja; Nataša Muršič, Litmerk 41, Ormož - deček Nik; Tadeja Novak, Vinski Vrh 46, Miklavž pri Ormožu - deček Anej; Natalija Omager, Miklavž pri Ormožu 33, Miklavž pri Ormožu - deček Patrik; Martina Haring, Sp. Jakobski Dol 76, Jakobski Dol - deček Jakob; Ljubica Javšnik, Ugovec 33, Oplotnica - deklica Lea; Valerija Samastur, Mostečno 51, Makole - deklica Gaja; Manjaša Žerak, Ul. 5. preko-morske 6, Ptuj - deklica Eva; Lavra Vertič, Ul. heroja Lacka 8, Ptuj - deček Jure; Sabina Žumer, Orešje 149, Ptuj - deček Matteo; Branka Lah Letonja, Naraplje 12, Majšperk - deček Blaž. Umrli so: Franc MARUŠIČ, Krčevina pri Vurbergu 20, roj. 1923 - umrl 19. decembra 2011; Marjan PLOŠINJAK, Pohorje 26/a, roj. 1967 - umrl 17. decembra 2011; Valentin BUTOLEN, Dobrina 75, roj. 1923 - umrl 21. decembra 2011; Marija MOHORIČ, roj. Hrga, Gabrnik 13, roj. 1922
-	umrla 22. decembra 2011; Viljem PEN, Jadranska ul. 17, Ptuj, roj. 1945 - umrl 22. decembra 2011; Ivan JU RAS, Koračice 44, roj. 1931 - umrl 26. decembra 2011; Ivan HOJSAK, Velika Varnica 94, roj. 1967 - umrl 19. decembra 2011; Dragotina R0HRIG, roj. Pulko, Draženci 50, roj. 1939 - umrla 23. decembra 2011; Marjeta KOSTANJEVEC, roj. Petrovič, Bukovci 98, roj. 1923 - umrla 23. decembra 2011; Marija GRABRIJAN, roj. Grabrijan, Na postajo 24, Ptuj, roj. 1927 - umrla 25. decembra 2011; Terezija CEBEK, roj. Skrbinšek, Sela 23, roj. 1938
-	umrla 25. decembra 2011; Janez ROZMAN, Kungota pri Ptuju 66, roj. 1929 - umrl 25. decembra 2011; Andreja SREČKOVIČ, roj. Kosi, Ulica Jožefe Lackove 8, Ptuj, rojena 1958 - umrla 25. decembra 2011; Marija OMEJEC, roj. Debeljak, Ulica Borisa Kraigherja 5, Kidričevo, rojena 1909
-	umrla 26. decembra 2011; Štefan Milan PETEK, Žabjak 9, Ptuj, roj. 1940 - umrl 26. decembra 2011; Cecilija KOZEL roj. Kozel, Velika Varnica 122, roj. 1927 - umrla 21. decembra 2011.
Poroke - Ptuj: Mitja UNUK, Ul. Nikole Tesle 18, Njiverce, Kidričevo, in Judith Ivelisse VASQUEZ URENA, Pastor, Cass S4, Santiago, Dominikanska republika.