___371    —
Naši dopisi.
V Gorici 9 nov. — Mahomedani menda varujejo, da je njihov Allah zagrnjen s 3333 plahtami. Ravno toliko bi jih jaz rad imel, da bi pokril in prihodnjim rodovom zatajil, kar se je letos na Slovenskem ob času volitev za državni zbor godilo. — Kar je, to je zdaj; odsehmal bomo breznadni gledali pred Škotska vrata na Dunaj. — Odkar nisem „Novicam" več pisal, imamo v Gorici novega »izžrebanega" župana dr. Perinello-a. Način izvolitve njegove kaže, koliko tehta dandanašnja čast in veljava „prvega meščana". Bili ste namreč dve stranki v starešinstvu, katerih vsaka je imela svojega kandidata in nobena ni hotela od svojega odstopiti, tako, da je moral na zadnje žreb (los) med njima razsoditi. Gosp. dr. Perinello-a prištevajo »merniši liberalni stranki. Njegov nasprotnik je bil dvorni svetnik pl. Bosizio, katerega v Ljubljani tudi poznate. — Nase šole so se že vse odprle, a uredjene še niso. Veliko se govori v šolskih in nesolskih krogih o pri-pravljalnem razredu za srednji šoli (gimnazij in realko). Kakor se kaže,   oglasč   se   skor  vsi učenci 3. razreda
ljudskih šol za ta razred, kar bi imelo ta nasledek, da se a) izpraznijo vsi najviši razredi ljudskih šol, in b) da se pripravljalnica tako prenapolni, da ne bo za-njo ni prostorov, ni učiteljev. Sicer pa bomo v kratkem videli, kako se bo podajala ta najnovejša podaritev Dunajske, oziroma Wretschkove pedagogiske modrosti. Nas deželni Šolski sv&t je se svojim očitanjem zoper uredbo omenjenega tečaja samo to dosegel, da se razred razdeli v dvoje paralelnih oddelkov po narodnosti; materna jezika učencev pa se menda v njih ne bosta učila. Znabiti bo prav in dobro za prihodnjo porabo, da še za ta novi eksperiment obogatimo. — Gosp. nadzornik KI o d i č v Trstu nima še področja. Tako tudi ne vemo, kako bo z administrativnim poročevalcem g. Wink-lerjem. V Tominu je vzel siov6, v Trst je bil poklican, da nastopi službo, in to tisti čas, ko so v Trstu dobro vedeli, da se že napravlja na Dunaj. Zmešnjava tedaj, kakor v velikih, tako v malih zadevah. — Tukajšnja Italijanska liberalna stranka se zavoljo ondanje volitve mest in trgov resno cepi; nastal je prepir med „Isonzo"-om in voditeljem Lahov v Furlaniji in Tr-žiškem (Monfalkonskem) okraji. Podajata se Tržaški „Cittadino" pa naš „Isonzo" ali prav za prav g. Dot-tori v „Citt." in vrednik ,,Isonzo"-v. Govori se, da se dene povsod, kjer ima g. Do t tori kaj vpliva, „Is." v prepoved. Povod prepiru je neko pismo grofa Coro-nini a (drž. poslanca) in volilni razglas Gradiščanskega volilnega odbora. — Naši Brici, ki so pričakovali, da jim bodo ljudje rebulo plačevali po 30 gold. kvinč (60 bokalov,), Čakajo zdaj kupca, pa ga noče biti.
Iz Ljubljane. — Na čelo našim poročilom moramo danes postaviti veseli izid dveh jako važnih in pomenljivih volitev za deželni zbor Kranjski. Slava volilcem! Nemškutarji, vidivši unidan nekatere nesrečne volitve za državni zbor, kojib kriva oČividno je tako zvana mladoslovenska stranka, ki se je iz Sta-jarskega priklatila na Kranjsko in v „Narodu" seme svoje „svobode" in svojega „napredka" seje, nadepolni pričakovali so že propad narodne stranke tudi zdaj pri volitvi v Ribniško-Kočevskem okraji, kjer je Hočevarjem nasproti zmaga (SvetČeva in P. Kozlerjeva) zmirom težavna, na 2—3 glasovih viseča bila, in pa pri volitvi v Ljubljanski trgovski in obrtniški zbornici, o kateri so mislili, da jo je volitev Schaffer-jeva tudi že do tal omamila. Al še ni Slovenija zgubljena !
Zopet z večino dveh glasov (39) je bil izvoljen 6. dne t. m. v Kočevji narodni poslanec — posestnik Primož Pakiž iz Sodražice proti Kočevskemu županu Braune-tu, ki je dobil 37 glasov. Kako huda bila je volilna bitka med volilci slovenskega in kočevskega plemena, pričate dosti glasno številki 39—37! Živili naši slovenski možje!
Trgovsko-obrtn i jska zbornica v Ljubljani pa si je dne 8. t. m. namesto g. V. C. Suppana, ki se je lansko leto odpovedal poslanstvu, izvolila velecenje-nega narodnjaka gosp. Lavrenčiča, posestnika in župana Postojnskega, s 13 glaBovi proti 8, ki jih je dobil gosp. Karol Luk man od stranke, narodni nasprotne. Kakor smo tedaj od narodnih odbornikov pričakovali, da ne cepijo glasov, tako se je res tudi zgodilo. Slava jim! Zbornica naša si je ohranila čast domačega instituta. Po tej volitvi pridobil si je deželni zbor izvedenega, in značajnega moža, kot skala trdnega rodoljuba. Čudom moramo pa omeniti enega odbornika, ki čeravno Nemec po rodu, je vendar — čemu? -~ pri tej volitvi uskok postal iz narodnega tabora v nasprotnega, — druzega pa, ki že nekoliko let je odbornik in rudništva zastopnik, a ga vendar še nikoli ni bilo v nobeno sejo trgovske zbornice, zdaj pa, mnogim drugim
odbornikom popolnoma neznan, jo je pripihal iz Tržiča, s „preblagim" namenom, da bi nagajal narodnim možem. Gledite! to so tisti ,,kulturtragerji", katerim je za občno korist trgovstva in obrtništva toliko mar kot za lanski sneg, — da pa pri volitvah zmešnjave delajo , zato jim ni nobeno vreme pregrdo in nobena pot predaleč! Radostni tedaj zapišemo v volilne listine naše domovine ti dve volitvi, in to v vrsto zadnjih naših let —  pred 1873., to je glasovitim letom raz pora.
— (Kaj novega) nam bodo „Novice" od naših prijateljev v državnem zboru iz Dunaja povedale? — to vprašanje beremo na obrazu naših bralcev. Kar vemo, radi povemo: rečemo pa, da je državni zbor zdaj še pravi kaos. Vidi se očitno sem ter tje, da usta-vovercem bi najljubše bilo, da bi državopravna stranka ne bila prišla v zbor; gospodarili bi bili potem po svoje — brez ugovora; grof Hohenwart jim je strašen trn v peti; klubov pa je toliko kolikor listja in trave; državopravna naša stranka (federalistična) si je osnovala klub-pod imenom ,,desni centrum'4, Ho h en-wart jej je predsednik; kluba program je oktober-ska diploma, vendar s prizrjanjem Ogerske samostojnosti, poplna narodna ravnopravnost vsem narodom , svoboda vsaki od države pripoznani veri in rjeno samosvojno gospodarstvo. Od Razlaga, Vosnjaka, Pfeiferja in Nabergoja se sliši, da si s 3 Dalmatinci snujejo svoj poseben klub, ki hoče neodvisen biti v narodnih in verskih rečeh! - v smeh vsem zrelim politikom. Dr. Rechbauer je z 205 glasovi voljen za predsednika zbornici; vladi ta mož ,,skrajne levice" ni nič všeč; ona bi bila raje imela Pillersdorfa; državopravna stranka ni nikogar volila in pri volitvi oddala le prazne listke. Govori se tudi, da je H op f en (bivši predsednik zbornice) od finančnega ministra zahteval 10 milijonov gld. posojila, da bi zadrege rešil svojo banko „Bodenkreditanstalt"; minister mu je neki obljubil posojilo; ko pa se je po bilanci pokazalo, da je 40 milijonov treba, se mu je odreklo posojilo. Ali je vse to resnica ali ne, se ne vč; govori se sila veliko, kakor tudi to, da letos ne bo deželnih zborov, da a d resna debata se prične še le po novem letu, in več tacega. Na kratko rečeno: pravi kaos je še vse. Veseli bodimo, da imamo Hohenwarta zunaj.
— (Iz seje deželnega odbora 7. nov.) Ker bode 2. decembra t. 1. 25. obletnica nastopa vladarstva Njegovega veličanstva, je deželni odbor sklenil obrniti se 1) na vojensko mestno poveljništvo zarad tega, da se omenjeni slovesni dan zjutraj s strelom topov na gradu naznani, 2) na Ljubljanskega gosp. knezoskofa, da se ob 10. uri poje velika sv. maša v stolni cerkvi, 3) na dramatično društvo in na vodjo nemškega gledišča, da bo 2 večera slovesna predstava (enkrat slovenska, enkrat nemška) v deželnem gledališči, in 4) da se v prvi seji prihodnjega deželnega zbora predlaga naprava adrese na Njegovo Veličastvo. — Predlog vodstva deželne bolnišnice zastran duhovne službe v norisnični podružnici, katera se 11. dne t. m. preseli v posilno delalnico, je deželni odbor odobril, in tudi nasvet o načinu obiskovanja blaznih v omenjeni podružnici. — Odpoved c. k. dvornega svetovalca gosp. Kromerja deželnemu poslanstvu se je vzela na znanje.
Sledečim sirotam 6 do 15 let starim je deželni odbor podelil miloščine iz sirotinskega zaklada (Wai-senfond)  in  sicer  so  dobili miloščine:.
1) v okraji Postojnskem: Jakob Čelhar iz Ra-dohe vasi, Cokel Jožef1 iz Senožeč, Ferjančič Tine is Slapa, Franetič Agata iz Senožeč, Jankovič Marjeta iz Kal a, Pavlovčič Marija iz Senožeč, Počkar France iz Slapa, Praček Jožef iz Budanj, Štefančič Janez iz Bu-danj in Zalar Jernej iz Senožeč;
372 ------
2)   v Kočevskem okraji: Jaklič Ernest iz Kočevja ;
3)  v Krškem okraji: Blažič France iz Mirne vasi, KodriČ Martin iz Boršta, Kosem Marija iz Mokronoga, Kušiin Adolf iz Mokronoga, Fanko France iz Dolenje vasi, Salomon Jožefa iz Krškega, SitnončiČ Marija iz Dolenje vasi;
4)   v okraji Kranjskem: BanedičiČ Rudolf iz Škofje Loke, Bevec Antonija in Kranja, Česen Marija iz Predoselj, Drukar Avguštin iz Kranja, Kalan Jakob iz Gornje Besnice, Klemenčič Janez iz Kranja, Kle-menčič Marijana iz Kovorja, Lavrič Leon iz Kranja, Močivnikar France iz Cireič, Novak Janez iz Jame, Pogačnik France iz Rovt, Potušek Janez iz Kranja, Pretnar Marija iz Kranja, Rant Anton iz Bukovšice, Ros Jožefa iz Kranja, Zavrl Cecilija iz Kranja;
5)    v Ljubljanskem mestu: Cirman Gustav, Debevec Andrej, GasparČiČ Rozalija, Kocjan France, Libenski Amalija , Majer Vincencij, Nekerman Karol, Sedmak Ivana;
6)   v okraji Ljublanskem: Grum Marija iz Za-dvora, Malenšek Feliks iz Šiške, Ortar Rozina iz Polhovega gradca, Kušar Janez iz Jezice;
7)  v okraji Litijskem: Bahovec France iz Save, Bole Janez iz Slivne, Kastelic Marija iz Dolenje vasi, Mars Martin iz Konja;
8)  v okraji Logaškem: Petrovčič Andrej in Cirk-nice, Jeršan Luka iz Unca, Kranjec Antonija iz Kale, Lampe Frančiška iz Kale, Lampe Marija iz Zadloga, Mekina Terezija in Unca, Mivšek Ana iz Kale, Modic Marija iz Rakeka, Petek Ivana iz Gorenje vasi, Razlož-nik Marija iz Črnega vrha, Sabatina Katarina iz Zadloga, Selan Martin iz Iva njega sela, Trpin Frančiška iz Dobračeve;
9)  v okraji R a d o 1 j š k e m: Klančnik Jožefa in Jesenic ;
10)   v okraji Novomeškem: Gazvoda Luka iz Podgrada, Hirš Andrej iz Broda, Peer Anton iz Novega mesto , Satnar Roža in Satnar Emil iz Novega mesta, Selak Kari iz Novega mesta, Sterniše Marija iz Podgrada, Senica Avgust iz Novega mesta, Cverger Kari iz Novega mesta;
11.) v okraji Kamniškem: Samec Janez iz Kamnika; Bajec Anton iz Doba, Cvek France iz Potoka, Golob Karol iz Ljubljane, Kozel Uršula iz Podgorja, Košir Marija iz Kamnika, Letnar Jakob iz Godiča, Let-nar Janez iz Mekinj, Letnar Marijana iz Kaple vasi, Pangeršič Frančiška iz Bris, Rems Marija iz Mekinj, Sajevic Matevž iz^Okroga, Slatnar Anton iz Nožeč;
12) v okraji Črnomaljskem: Ban Ana iz Tri-bučr Bohte Ana iz Črnomlja, Deslič Jurij iz Zorenc, Gregorič Janez iz Kleč, Jerman Marijeta iz Rožanca, Klobučar Blaž iz Bedarc, Kobetič Matija izv Sodinje vasi, Lašič Matija iz Zapudja, Lesar Janez iz Črnomlja, Spehar Pavle iz Vrha, Turk Janez iz Ješenika, Fer-derber Ana iz Obrha, Zupančič K^arina iz Gradaca.
6 miloščin podeli vsled ustanov še Ljubljanski kapi tel in par drugih grof Lichtenberg in baron Rastem. Miloščine znašajo od 41 gold. 33 kr. do 54 gold., največ jih je po 50 gold. na leto.
—   (Hranilnica Kranjska) je včeraj v spomin 251et-nega vladarstva presvitlega cesarja Franc Jožefa ustanovila 6 štipendij po 50 gold. za dijake realke.
—    (Poziv in prošnja.) Ker je bilo mnogo dobrotnikov toliko radodarnih, je bil dobrodelni oddelek katoliške družbe že nekatera leta tako srečen, da je mogel razveseljevati otroke obojega spola, navadno po 80, lansko zimo celo 100, s potrebno zimsko obleko. — Pri toliki darežljivosti, katera se je več let tako sijajno pokazala,  tudi omenjeni oddelek ni mogel
dalje pomislikov imeti, ali bi se lotil tega lepega posla z blago pripomočjo nekaterih g03pL tudi prihodnjo zimo. Gospe že zdajci s svojo navadno večletno pridnostjo delajo zimsko obleko 40 ubogim šolskim dečkom in ravno tolikim šolskim deklicam. Stroški za blagč dadč se le tako poravnati, ako slavno občinstvo našega glavnega mesta, katero je že tolikrat pokazalo svojo radodarnost, tudi sedaj odpre svojo dobrotljivo roko.
Podpisani dobrodelni oddelek se tedaj v* imenu ubogih otrok zaupljivo obrača do blagih dobrotnikov, ter prosi milih darov. Blagovoljno naj se pa po-dele taki darovi tistim, ki v imenu oddelka za nje prosijo; sprejemajo se pa tudi darovi v družbinih prosto rijah pri Virantu na Št. Jakobskem trgu ali tudi pri podpisanem načelniku.
Dobrodelni oddelek katoliške družbe
za Kranjsko
Dr. E. H. Costa.
—   Dr. Ambrožič, bivši sekundarij v deželni bolnišnici, je imenovan za mestnega zdravnika.
—   Notar Repič je umrl.
—  (Prva Čitalnicina beseda) v nedeljo prikupila se je obilo zbranim udom tako, da pohvala, s ktero so bile posamesne točke sprejete, nam je barometer prihodnjih veselih ur v narodnem našem domu. Glavna stvar zdaj je to, da glasbeni del vodi umetnik, ki se ves more žrtovati svoji nalogi, kar prejšnjemu pevovodji pri dru-zih njegovih opravilih tudi pri najiskrenejši volji ni bilo mogoče. Ves biti glasovodja injučitelj pevcem in pevkam pa more biti g. kapelnik Santel. Pričela se je „beseda" z jako primernim in lepo vbranim nagovorom gosp. tajnika, v katerem je dokazal, da le čitalnica je pozimi narodnemu svetu središče pravega razveselje-vanja. V sledečem lepem možkem zboru „Kranjska de-žela", složenem po g. Santelnu, smo radostno slišali zopet izvrstne glasove naših gosp. pevcev, katerih število se je na veliko naše veselje zdatno pomnožilo. — S pesmama „Popotnik" in ,,Zastavenička" odSubertaje gospodičina Piskarjeva prvikrat nastopila oder čitalnice naše. Mi pozdravljamo gospodičino kot nade-polno pevsko moč, prepričani, da bode pod mojstrom g. Santelnom kmalu odlična narodna pevkinja. — Po možkem zboru Tovačovskega ,,Roža" je igral gosp. Santel violončel-solo v „serenadi" od Hertl na. Gro-moviti aplavs je pričal, da ta številka je bila biser da* našnji besedi; zato hvalo izrekujemu gosp. Santelnu in gosp. spremljevalcem za krasni ta dar in želimo , naj bi večkrat culi enake glasbene umotvore. — ,,Pesem iz priljubljene opere Waffenschmied" za bas je pel s krepkim svojim glasom v posebno zadovoljstvo gosp. Kocelj; gospodičini Namre in Pisk ar pa ste pele Santelnov dvospev ,,Pe3era ljubezni" tako ljubeznjivo, da ste jo dvakrat morale peti. S „srbskimi narodnimi pestnam"i je možki zbor častno sklenil prvo besedo. — Naj konečno še zahvalo izrečemo gosp. Avg. Ma-roltu, da je brezplačno svoj glasovir posodil koncertu,
—  (Slovensko gledišče.) Preteklo nedeljo ste se igrali dve igri: „Nevarnost v odlogu" (naslov je slabo prestavljen po francozkem? — — ne, ne, recimo pošteno: po nemškem „Gefahr im Verzug") in opereta tihotapec" (der Schmuggier). Prva igra na Francoskem, toraj za naša tla ni primerna, pri nas še družinsko življenje ni tako spačeno , da bi se nam ta igra naravna zdela, čemu toraj igre, ki so eksotične in nikakor podučne? — Igralo se je dobro, če se premisli, da takih situacij tudi naši igralci niso navajeni. — Opereta spada v vrsto starejih, toraj tudi slabših Offen-bachovih izdelkov, Nemci so jo že popustili, toraj bi tudi dramatično društvo bolje storilo, ako bi jo bilo pustilo, kjer je bila. Ne ene količkaj prijetne ali umetna
------   373   ------
•melodije ne slišiš in to v zvezi z jako plitvim predmetom je vzrok, da tudi pri nas opereta ni dopadla. Plo-»kanje veljalo je le pevcem, zlasti gospodičini Piskar-j e v i, katera bo gotovo dobra pevska moč dramatičnega društva, dasiravno v tej opereti se ni mogla posebno s odlikovati, ker jej za to ni bilo prilike. Gospd Odi-jeva in g. Kaj zel sta bila dobra, kakor po navadi.
—¦ (Sedma slovenska predstava) v deželnem gledališči bo v soboto 15. novembra. Igrale se bodo tri igre ,,Na kosilu bom pri materi", veseloigra v 1 dejanji, „Visoki C", burka v 1 dejanji, in šaloigra s petjem v 1 dejanji „Na deželi".
—   (Našel se je)   čisto   nov   dežnik.    Kdor   ga je zgubil, naj se oglasi na Bregu pri g. Šolmajerji.
-—    374