»Če nič ne veš9 ne moreš soodločati«
"Na sestankih našega izvršilnega odbora OO Zveze sindikatov ne govorimo preveč in brez potrebe.«*
Amali|a llčenko ima od mafega rada pokllc učlte-l|lca, s prvega dalovnaga maata (rlzerake va|«nka pa |e v pokllc, kl ga Ima rada, tudl prlita. V Centru atrokovnlh sol |« ze 20 let, zdal |e u«t«l)lca piaktlft-nega pouka frtzaraka •troka.
»Marsikaj sem v svojem poKlicu že doživela, najiep-še pa je, ko vidiš, da delo obrodi sadove. Lani je pri meni končalo Solanje 18 učenk, danes so vse zapo-slene. Rada se srečujem s svojimi nekdanjimi učenka-mi, taka sreianja so zani-miva in često tudi ko-ristna,«
Ja lahko vsakdo dober frlzer?
»Kdor je priden. se lahko izuči za poklic. za prav za-res dobrega fhzerja pa je odlofiilen talent, prirojena spretnost Prav vsega se ne da naučitt, čeprav nafee učenke vzgajam. da morajo vsako stranko obravnavati zase. Le tako lahko ustvari-jo primerno frizuro, upora-bijo pravilna sredstva ter strankam tudi svetujejo, kako negovatt lase.«
S prakao ae učend ara-6u|ejo ža prl va», na Can-tru atrokovnlh iol, k(«r Imata aalon nakajkrat te-daftako odprt tudl za zuna-n|a oblakovalce.
»Prvi poskusi v praksi se začenjajo na soiolkah in sošolcih, v zaključnem let-niku pa je že več žtvega de-fa tudi na zunanjih obisko-valcih. Pri tem ni naš cilj iskanje zasfužka, saj so ce-ne precej nižje kot v drugih frizerskth lokalih, saj z nji-mi    prodvsem   pokrivamo
stroSke matehala, ampak nam gre za strokovno pri-pravo učencev pod nadzor-stvom. Prr tam učenkam pamagam, upoStevam nji-hova mnenja in jih usmer-jam pri izbiri sredstev in fri-zure.
Zelo pomembna pa je za vse učenke tudi praksa v frizerskih salonih in tu mi pridejo prav poznanstva s fistimi, ki so se izučtli v naLi šoli. Včasih je bi! vajenec zgoij pomožni delavec. da-nes pa se v času prakse zia-stl pri mladih frizerjih infri-zerkah te vetiko nauči. tako cia so prakse zares korist-ne. Kljub temu pa mislim, da bodo morali mojstri še več sodelovatiprlobttkova-nju našega učnega pro-grama--
Frizerske salon« vellko-krat označimo kot nekaki-ne debatne Mube, Izvor najrazličnej&lh čenč. Ob odhodu Iz lokala pa nava-dno vsakdo stlane (rlzerfu all frizerkl io kakien kova-nac v iap. Niao takinl odnoal žo prallvall?
¦•TJsti kovanec ob odho-du in zvonfikljanje nekate-rih frizerk z denarjem v de-lovnih haljah se mi zdi že kar sramoten ostanek pre-teklostJ. Res hekaterf s tem dobe skorajda Se en osebni dohodek. vendar bi morali frlzerji stranke usmeriti. da svoje zadovoljstvo nad opravljenim delom izraztjo drugače, morda tako kot v tujini, kjsr gostje napitnino puste pri blagajni ob piači-tu storitev, pa si jo glede na količino in kakovost deia potem delavci razdele. Res marsikje pri trizerju veliko čenčajo, zato mi vzgajamo
učence tudi v delovno dis-cipllno. Ttsti, ki se stranki zares posveti, za pretirano govoričenje nima Sasa. saj lahko rečem, da je frizer-stvo tudi det umetnosti, pa zato zahteva popolno an-gažiranje.«
V svojam delovnem oko-l|u ste že dolga leta pozna-na kot aktlvna samouprav-ijalka in družbenopolltična delavka. Zato so vas tudl Izbrall za delegatko na kongresu.
-Res 2e dolgo opravljam najraziičnejSa deia, zatotu-di kar dobro poznam sa-moupravne razmere pri nas Strahotno me jezi, da se nekateri prav za nič ne zanimajo. Če nič ne veš, ne moreš biti dober samou-pravljalec. Seveda, ko pa palica udan po žepu, takrat pa se vsakdo zgane. Zato v izvrSilnem odboru osnovne organizacije Zveze sindika-tov. ki ga vodim. Že dolgo uvajamo metodo defa. da si razdelimo naloge čimbolj enakomerno tn da vsakdo nosi del odgovornosti. Na sestankih negovorimopre-več in brez potrebe, ampak smo kankretni in učinkovi-t(. Zato skoraj nikoii nihče ne manjka.
Najbolj obdutljivi so Iju-dje pri denarju. Vsakdo za-se misli da je dober dela-vec. v družbi pa še vedno nismo sposobni drug dru-gemu v obraz povedati nje-govih napak in mu poma-gati k boljšemu delu. Tu bomo morali veiiko spra-meniti, zlasti mi v Šoli, saj učencev ne bomo naučili s parolami, ampak z zgledi.«