Leto XXVII. M f f B#! I sssKfflrs K \m jl%| I 1^ I ssasas-iafa srssriss ■ ® W «#■%■ Mv ■ srr-«: riLt"*!6?1!1 w «C v Rokopisov ne vračamo. — Plača in tož/se v Ljubljani Časopis za trgovino, Industr ijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani St. 11.953. Izhaja vsak torek in petek Ljubljana, petek 19. maja 1944 Mezdni sporazum za delavstvo katerega delovno razmerje ul urejeno.s kolektivno pogodbo in ki je stopil že v veljavo, kakor je objavljeno v 38. in 40. številki »Trgovskega lista«, ne velja samo za one stroke, ki so naznačene v 38. številki »Trgovskega lista«, ampak za vse delavstvo, zaposleno v trgovinskih oblatili, katerega delovna razmerja aiso urejena s kolektivnimi pogodbami. To sporočamo v dopolnilo prejšnjih objav, v vednost in ravnanje. Združenje trgovcev v Ljubljani ima na razpolago še nekaj izvodov besedila tega mezdnega sporazuma. Pregledi vajencev 1'okrajinska zveza delodajalcev je s svojim dopisom z dne 10. maja t. 1. pod št. 1155 sporočila Združenju trgovcev naslednje: "Od Zavoda za socialno zavarovanje je prejela podpisana Zveza dopis, da je Zavod za socialno "a varovanje s 15. majem t. 1. ponovno pričel z zdravniškimi pregledi vajencSv, ki so učno dobo nastopili v letu 1943. Pregledi se vrše v zavodovem ambulatoriju na Miklošičevi cesti št. 20. Navedeni zavod je sicer poslal mojstrom pozive za te preglede, vendar se vajenci zelo slabo odzivajo. Z ozirom na to vabim Združenje, da pozove včlanjene delodajalce, da vse svojie1 vajence pošljejo na pregled določenega dne.« Na jKKllagi gornjega opozorila Združenje trgovcev poziva vse trgovinske obrate, da vse vajence pošljejo na pregled v ambulatorij ob določenem času, in sioer one vajrnce, ki so učno dobo nastopili v letu 1943. Združenje trgovcev Redni občni zbor Ljubljanske borze bo v ponedeljek, dne 22. maja 11)44 °b 10. uri v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27 (oziroma za primer nesklepčnosti — v torek, dne 30. maja 1044) s tem dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednikov, določitev treh overovateljev in zapisnikarja. 2. Poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1943. 3. Poročilo finančnega odbora. 4. Odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu. 5. Volitev: a) 5 članov borznega svieta, b) 5 elanov finančnega odbora, c) 13 članov borznega razsodišča. Trgovinsko središče Trst Večja žitna proizvodnja Belgije Po uradnih podatkih bruseljskega kmetijskega ministrstva se je z žitom posejana površina v Belgiji povečala v letih 1940 do 1943 za skoraj 40°/o, t. j. od 270.000 na .574.000 ha. Ker še niso izčrpane zadnje rezerve za povečanje žitne površine, se more računati še z nadaljnjim i>ovečanjein žitne proizvodnje. Be,gija si je z uspehom prizadevala, da sklene z evropskimi žitnimi državami pogodbe, da zagotovi prehrano svojega prebivalstva. 'lo je dosegla tem laže, ker je njena industrijska proizvodnja zelo velika in more nuditi za žito dobre kompenzacije. Zaradi večje belgijske žitne proizvodnje pa se je zboljšal tudi splošni evropski I>oložaj, ker se je zboljšala evropska bilanca žitne oskrbe in ker so se zmanjšali prevozi žita. Izredno ugodna zemljepisna lega Trsta, njegovo odlično opremljeno pristanišče ter bogato in zelo raznovrstno zaledje, ki se je včasih razprostiralo do Prage, Varšave in Frankfurta ob Meni, vse to je dvignilo Trst med najpomembnejša pristanišča in trgovinska središča celinske Evrope. Danes je naravno vojna povzročila mnoge omejitve, da so ostale le še slabe sence nekdanjega pomena. Zato bi bilo napačno se baviti s sedanjo depresijo, temveč je treba misliti na čase, ko bosta zopet zacvetela trgovina in promet. Trgovina Trsta je dobila svoj značiLen znak od tranzitne trgovine, ki obsega vse komercialno delovanje, da namreč neka tržaška firma v inozemstvu kupi blago in se nato to blago od te firme ali druge firme proda v inozemstvo. V tranzitno trgovino pa spadajo tudi posli, ko s e inozemsko blago proda na tržaškem trgu za inozemstvo. Ni pa več tranzitna trgovina, če se blago ne dotakne tržaškega pristanišča in naj bi bili li ]>osli še tako veliki in za Trst še tako pomembni. Poleg prave tranzitne trgovine pa je še trgovina z inozemskim blagom skozi tržaško pristanišče za račun inozemskih tvrdk, ko ne pride v poštev nobena komercialna delavnost tržaških firm. V tem primeru skrbe tržaške firme samo za zvezo železniškega prometa s pomorskim. S prvo vrsto trgovine se je pred vojno bavilo približno 100 velikih starih tržaških trgovskih hiš, z drugo vrsto pa okoli 50 vpeljanih špedicijskih tvrdk. Od vsega pristaniškega prometa je šlo približno 00 odstotkov blaga v inozemstvo proti samo 2% v Benetkah (v Bavarsko in Avstrijo) ter tudi proti samo 2u/o v Genovi (v Švico), 'la uspeli je mogel doseči Trst samo zaradi svojih odličnih zvez, pristaniških naprav velike storilnosti, dobro izšolanega specializiranega trgovinskega osebja ter zaradi svojih dobrih kreditnih in zavarovalnih podjetij. Naravno je, da je vsaka gospodarska ali politična sprememba vplivala na tržaški promet, kajti Trst je bil v zve-zi z vsem svetom in je občutil tudi najbolj neznatne tarifne spremembe, ki jih je povzročila konkurenca drugih pristanišč, fz karakteristike tranzitne trgovine izhaja, da izvira največji dobiček iz trgovinskega prometa, pri katerem sie je blago kupčevalo v Trstu, in šele v drugi vrsti od poslov z blagom, ki se je samo prevozdlo skozi Trst. Ko se je začel tarifni boj z drugimi evropskimi pristanišči in se blago ni več dotaknilo tržaškega pristanišča, so tržaške trgovske hiše nadaljevale svojie posle ter se posluževale drugih pristanišč in tako ohranile Trstu vsaj trgovski dobiček takšnih transakcij. S tem je dobil Trst one značilnosti mednarodnega pristanišča ko Hamburg, London itd. Visoka finančna sposobnost tržaških trgovskih hiš je omogočila tudi posle med zelo oddaljenimi kraji. V naslednjem podajamo pregled onih poslov, ki so v Trstu bili posebno pomembni. Blago tržaške kupčije Od blaga, s katerim se je tradicionalno kupčevalo v Trstu, je treba zlasti omeniti žito, kolonialne proizvode, živila in nato les ter premog. Trgovina z rižem, tudi najfinejše kakovosti, je vedno zavzemala v tranzitnem prometu Trsta pomembno mesto, čeprav je ta promet po prvi svetovni vojni zaradi manjše kupne moči novo nastalih držav nazadoval. To nazadovanje so tudi povzročile železniške olajšave, ki so se dovolile Reki ter ustanovitev zavoda Ente Nazionale Riso, ki je izključil posredovanje tržaškega pristanišča. V prvem času po svetovni vojni je dobil Trst skoraj monopolno mesto za uvoz stročnic. To je dosegel Trst zaradi svojih modernih pristaniških naprav, ki so omogočile hitro nakladanje in razkladanje blaga, zaradi dobre strokovne pripravljenosti posameznih firm, ki so imele v svojih skladiščih naprave za sortiranje in čiščenji© fižola, in končno zaradi zanesljivosti delavcev v pristaniščih. Skoraj ves madžarski in poljski za Italijo namenjeni fižol je šel skozi Trst. Iz Jugoslavije se je prevažal v zadnjih letih fižol večinoma v jugoslovanska jadranska pristanišča. Od poljskega fižola je večina prišla po železnici, manjši del pa po morju iz Gdinje. Iz Trsta se je blago pnepeljevalo po morski i>oti v vsa italijanska pristanišča zalednega in vzhodnega obrežja in tudi v Sicilijo in Sardinijo. Pa Uidi v Cirenaiko, Tripolitanijo, Alžir, Tunis in Grčijo so šle stročnice iz tržaškega pristanišča. Do leta 1928 se je pošiljal fižol iz Trsta tudi v USA; takrat pa se je ameriška carina na evro(>ski fižol tako zvišala, da so mogli samo še Japonci pošiljati fižol v USA. Ker ni v bližnjem zaledju Trsta velikih mlinov, ni igral Trst posebne vloge za uvoz pšenice, pač pa za uvoz in izvoz drugih cerea-kakor koruze, rži in ovsa. To blago se je uvažalo v Trst po suhem ko tudi po morju. Po suhem se je uvažalo blago iz Jugoslavije, Madžarske (koruza in oves) ter iz Poljske. Omeniti je treba tudi še uvoz fižola in ovsa iz bivše Češkoslovaške, vendar pa je bila ta trgovina v primeri s trgovino z drugimi deželami neznatna, ker so bile za Češkoslovaško zveze čez Severno morje bolj ugodne, važno prekladuo pristanišče je bil Trst tudi za pomorske uvoze iz Romunije in Bolgarske. Ob slabih evropskih letinah tudi ni "manjkalo v Trstu uvoza iz Argentine. Dokler še ni bila zgrajena železnica iz Karlovca na Reko, je bil Trst največje jadransko izvozno pristanišče za les, ker je v Trst prišel ves les iz alpskih dežel, Hrvatske, Slovenije, Karpatov in Transilvanije. Ko pa je zvezala železnica Reko z njenim zaledjem, je imel Trst veliko škodo ter je izvoz dog ter listnatega lesa iz Hrvatske in kasneje tudi iz Transilvanije skoraj popolnoma prenehal. Les se je v Trstu predeloval in sestavljal v sortimentili, ki je ustrezal potrebam namembnih dežel. V tem oziru si je pridobil Trst ugledno pozicijo ter tvorijo tržaške uzance še danies podlago za lesno trgovino v Sredozemlju. Nova konkurenca velike bosenske gozdne industrije je škodovala alpskim deželam, kar je občutil tudi Trst. Ko je pripadel Sušak z luko Baroš Jugoslaviji, je pospeševal Beograd novo tranzitno pristanišče s prednostnimi tarifami. Tudi to v bližini Trsta, v interesno sfero susaka. Venoar pa je mogla tržaška lesna trgovina zaraui svojin dobrih izkušenj in svojih zvez škodo večinoma izravnavati. Omenimo naj »e, aa so prišle v 'irst ludi večje pošiljke liesa iglavcev in lislovcev iz Madžarske, Slovaške m Romunije ter se nato po morju postale naprej. Zato je verjetno, ua se bouo tudi v oodoce mogli ti transporti posiijati skozi irst, zlasti v onih mesecih, ko so donavska pristanišča zaradi ledu zaprta. Poleg lesnega izvoza je Trst gojil tudi vedno lesni uvoz iz iz-venevropskih dežel. Ta trgovina bi se mogla z dobro tarifno politiko v norn«ilnih časih še zelo razviti. Premog je imel vedno velik delež v pristaniškem prometu Trsta. V letih 1914 do 1918 je presegel promet s črnim premogom nad 1 milijon ton na lieto. Premog je prihajal skoraj izključno samo po morski poti in je s tem vplival tudi ua zaledje Trsta. Dejstvo je, da so industrije, plinarne in železnice vključno Južne železnice v Koroški in Kranjski ter prejšnja avstro-ogrska vojna mornarica kri- Preis - Ceia L O’80 le svoje j>otrebe samo pri tržaških uvoznikih. V jiovojni dobi je ta trgovina nazadovala, vendar pa šie ohranila znaten obseg. Leta 1924 je bil premog z 802.000 tonami na prvem mestu v tržaškem prometu. Po letu 1935, ko se je ustanovil premogovni monopol, je zelo padla trgovina s premogom. Ker je imel Trst rafinerije velike storilnosti, so bila mineralna olja pomemben predmet tržaškega tranzita. Večinoma se je uvažalo surovo olje iz USA, ki se je rafiniralo v tržaških rafinerijah in potem pošiljalo naprej v Jugoslavijo, Madžarsko, Avstrijo in Švico. Olje za mazanje, svetilni petrolej in bencin so prihajali tudi iz Irana in Nizozemske Indije. Tržaško pristanišče je bilo glede italijanske tranzitne trgovine s piritom na prvem mestu. Pirit je prihajal iz Grčije, Cipra, v manjših količinah pa tudi iz Španije in Maroka. Po predelavi so se pošiljali izvozni proizvodi v bivšo Avstrijo in Češkoslovaško, čeprav se je v zadnjih letih konkurenca nordijskih proizvodov (Švedske in Finske skozi Gdinjo) ter zaradi ugodnih železniških tarif tudi jugoslovanska konkurenca zelo občutila. (Po »Deutsche Adria-Zeitung«.) Kmetiiska struktura Hrvatske Centralni urad za preskrbo pasivnih krajev južno od Save, ki je bil ustanovljen v Sarajevu, smatra »Sudosl-Echo« na eni strani za važno aprovizacijsko organizacijo, na drugi strani pa za umik' od upravnotehiiičnega centralizma, ki se pri preskrbi dežele ni izkazal. Ko je bila ustanovljena hrvatska država, so bila skladišča v deželi prazna in brez znatnih zalog se pač ne da izvesti preskrbovalna organizacija. Prebivalstvo se je zateklo k nevarnemu načinu samopomoči. Presežki pridelka so niso oddajali, temveč brez kontrole prodajali in zamenjavali. Prevoz živil iz aktivnih v pasivne kraje je bil večkral omejen in oviran, ko pa vseh ovir ne bo več, bo pa tudi na Hrvatskem organizacija preskrbe imela vse pričakovane uspehe. Število prebivalcev povprečni pridelek pšenice povprečni pridelek vsega žita povprečni pridelek krme povprečni pridelek industr. ra l>ovprečni pridelek sočivja število govedi število svinj število drobnice njive in vrtovi travniki in pašniki vsa kmetijska zemljišča Pri skoraj enakem številu prebivalstva so v kmetijstvu obeh delov Hrvatske precejšnje razlike, ki pa sle bodo lahko tudi precej zravnale, ker so še velike možnosti naprednejšega in uspešnej- Siidost-iicho^ označuje razmerje med aktivnimi in pasivnimi kraji takole: Pasivne dele Bosne, Hercegovine in Dalmacije tvorijo okoliši: Sarajevo, Tuzla, Banjaluka, Jajce, Travnik, Mostar, Dubrovnik Omiš, okolica Splita in Šibenika ter otoki. V praksi se bo pokazalo, kako se dajo posamezni pasivni okoliši preskrbovati iz Sarajeva ali pa iz kakega drugega središča preskrbovalnega urada. Najbolj važno je to, da se prepreči vsak prenos živil iz pasivnih krajev. Razlika med aktivnimi in pasivnimi kraji je pnedočena s pregledom na osnovi statističnih podatkov iz let 1937 do 1939. Današnja Hrvatska je v tem pregledu razdeljena na dva dela: HS (Hrvatska in Slavonija) in BliD (Bosna, Hercegovina in Dalmacija). us BUD milijona milijona 3.64 3.36 milijona met. stolov milijona met. stotov 5.17 2.33 18.52 10.75 20.44 «.93 n 1.60 0.17 7.9(5 3.03 ■ milijona milijona 0.92 1.01 0.82 0.48 0.65 3.05 milijona ha milijona ha 1.50 1.38 0.93 1.54 2.63 3.02 šega kmetovanja. To velja predvsem za živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo, dobra organizacija preskrbe pa bo tudi lahko premostila ostale razlike v hrvatskem kmetijstvu. Občni zbori Commerce, d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor 24. maja ob 11. dop. v Ljubljani, Krekov trg 10. Zadružna gospodarska banka ima 24. redni občni zbor 30. maja ob 11. v prostorih banke na Miklo- šičevi cesti. Najmanj 8 dni pred je bilo v škodo Trsta, ker so pri-1 občnim zborom se mora položiti šle vse slovenske postaje, tudi one I pri banki vsaj 50 temeljnih ali 5 prioritetnih delnic, ki dajo po en glas. Trg. ind. delniška družba »Merkur« ima 22. redni občni zbor 31. maja ob pol 12. v pisarni ravnateljstva Hranilnice Ljubljanske pokrajine z običajnim dnevnim redom. Delnice s>e morajo položiti najkasneje 8 dni pred občnim zborom pri blagajni Hranilnice Ljubljanske pokrajine v Ljubljani. Stran 2. >TRQOVSKI LISTc, 19. maja 1944. Štev. 41. Podržavljeno posredovanje dela na Madžarskem V zadnjem času je madžarska vlada že večkrat izdala naredbe za ureditev delovnega trga. Pri tem je predvsem skrbela, da bo kmetijstvu na razpolago dovolj delovnih moči, ker je v zadnjih letih industrija prevzela preveč delovnih moči z dežele. Nameščanje hlapcev in ostalih delavcev na kmetijah je že od začetka leta pod državno kontrolo, z najnovejšo na-redbo pa je podržavljeno vse posredovanje dela in do konca leta bodo razveljavljene vse koncesije privatnih posredovalnic za delo in službo. V vseh okrajih bodo pa v kratkem ustanovljene državne posredovalnice dela, za katere bodo morale dati mestne občine na razpolago uradne prostore, privatne posredovalnice pa bodo pod državno kontrolo delovale do konca leta v onih krajih, kjer do takrat še ne bo državnih posredovalnic. Slovaške steklarne Na Slovaškem se je v zadnjih letih dobro razvila industrija stekla. iNajvečja steklarna je last nemškega podjetnika Sche. Cene izdelkov so bile že leta 1942. pri-lagodene cenam nemškega steklarskega kartela. Steklo izvažajo na Madžarsko, v Švico, Romunijo in Bolgarijo, deloma pa tudi na Nizozemsko in Hrvatsko. Do avgusta lani so precej stekla izvažali tudi v Italijo. Proizvodnja sladkorja v Turčiji Poročilo delniške družbe turških sladkornih tovarn navaja, da so lani vse štiri tovarne v deželi producirale 96.418 ton sladkorja. Na največjo tovarno, ki je v Al-pulu(, je prišlo od tega okrog 30.600 ton. Proizvodnja bo približno zadoščala domači potrošnji. Nasadi sladkorne repe obsegajo okrog 48.000 ha, pridelovalcev je pa okrog 91.000. Med kampanjo 1943/44 so tovarne predelale 605 tisoč ton sladkorne repe. Delniška družba turških tobačnih tovarn je v zadnjem poslovnem letu dosegla 2.2 milijona turških funtov čistega dobička. Razvoz in bistvo sindikatov Skrbi za jutri Kakor v Šviei tako je tudi na Švedskem že prekoračena najvišja točka vojne konjunkture. Tako je objavila družba QSEA, ki je vodilni švedski lelektro-koncern, da so naročila v letu 1943. nazadovala. Investicijska delavnost na Švedskem je padla in tudi izvozna črta je šla navzdol (v kolikor gre za fabrikate). V poglavju Osnovna načela strokovne organizacije ima letno poročilo Pokrajinske delavske zveze pregledno opisane spremembe, ki so se doslej pri nas izvršile v strokovnem pokretu. V nekdanji državi so bili sindikati ali strokovne organizacije urejeni po zakonu o društvih z dopolnitvijo, da smejo sklepati kolektivne pogodbe, dočim navadna društva ne morejo prevzemati takih obveznosti za svoje člane, oz. ne morejo biti njihovi civilnopravni zastopniki. Od strokovnih organizacij je nekdanja zakonodaja zahtevala, da so »čiste«, to je da ne smejo biti člani istega društva delodajalci in delojemalci, da ščitijo stanovske in gospodarske koristi svojih članov, da niso prisilne ali obvezne in da so stvarne predstavnice svojih strokovnih skupin. Tako opredeljena društva so bila upravičena sklepati kolektivne pogodbe in ustanavljati posredovalnice za delo, delojemalski sindikati pa so smeli poleg tega še zastopati člane v individualnih pravnih sporih pred izbranimi odbori po obrtnem zakonu, kakor tudi sodelovati pri volitvah obratnih zaupnikov in delegatov za delavsko zbornico, ki je vodila evidenco o delojemalskih sindikatih. Država je prvotno posegala v sindikalno zunanje udejstvovanje le zaradi varovanja javnega reda, postopoma pa je začela uveljav 1 jati večje pravice. V prvi vrsti je zahtevala registracijo strokovnih organizacij, nato je določila pogoje za njihovo pravno priznanje, kar ji je dalo možnost neposrednega vplivanja na notranjo ureditev sindikatov. Večjo omejitev socialnega udejstvovanja sindikatov so predstavljali predpisi o državnem posredovanju v sporih glede kolektivnih pogodb, o razsodišču in o pravici države, da sme pod gotovimi pogoji tudi sama izdati splošne tarifne lestvice, oziroma proglasiti za splošno obvezne kolektivne pogodbe, ki so bile pri sklenitvi omejene le na del podjetij in oseb. Nekdanjo pogodbeno prostost so omejevale tudi določitve minimalnih mezd. V takih razmerah so se delavci in nameščenci delili na več organizacij glede na svetovni nazor ali politično opredelitev. Za isto stroko in večkrat tudi v isti tovarni je bilo po več organizacij, ki i>o v glavnem zasledovale na strokovnem polju enake ali vsaj podobne namene. Zaradi tega so te organizacije po večini medsebojno sodelovale pri pogajanjih za ureditev kolektivnih delovnih odnosov, čeprav niso bili redki primeri, da so zaradi razcepljenosti težje uveljavljale svoje zahteve, razlika &e je pa kazala zlasti v odnosu do političnih strank in pri načrtih za družabno preureditev. Po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine se je položaj strokovnih organizacij bistveno spremenil. Uveljavljena so bila italijanska sindikalno-korporacijska načela i. nekaterimi omejitvami, ki so političnega ali organizacijskega značaja. V prvo vrsto spada opustitev označbe »fašistična«, v drugo pa enotna pokrajinska zveza za vse gospodarske panoge, popolna neodvisnost od italijanskih osrednjih sindikalnih zvez, izločitev iz italijanske korporacijsko-zakonodajne ureditve in opustitev pogoja minimalnega števila vpisanih članov pri ustanavljanju sindikatov. Smernice za sindikalno ureditev v naši pokrajini so naslednje: Svoboda ustanovitve sindikatov za posamezne stroke. Z naredbo je odrejena ustanovitev Zveze, pravila pa urejajo njeno poslovanje in notranjo razdelitev. Število sindikatov ni predpisano. Dokler ni vpisanih članov kake stroke, ne more biti sindikata, vpis pa je svoboden. Pravno priznanje je potrebno za opravljanje društvenih nalog. Izven pristojne sindikalne zveze se ne more dovoliti ustanavljanje in poslovanje strokovnih organizacij. Za posamezno stroko ali poklicno skupino sme obstojati le po en pokrajinski sindikat, ki pa sme imeti več občinskih ali krajevnih sindikatov. Sindikat zastopa zakonito vse pripadnike stroke, tudi če niso vpisani. Sindikalni zvezi delodajalcev in delojemalcev sodelujeta v Pokrajinskem gospodarskem (korporacijskem) svetu, v katerem sta zastopana tudi Pokrajinski zavod za zadružništvo in Pokrajinska zveza svobodnih poklicev in umetnikov. Delodajalska in delojemalska zveza določata zastopnike v samouprave ustanov in nosilcev socialnega zavarovanja ter izvršujeta tudi vse ostale funkcije bivše zakonodaje, v kolikor so združljive z obstoječim stanjem. Trgovinski register tržeč, dr. Kobal Alojzij, odvetnik, dr. Pogačnik Ferdo, zasebnik in dr. Pavlin Franc, bančni ravnatelj, vsi v Ljubljani. Denarništvo in zavarovalstvo Obvezno varčevanje v Italiji Italijanski ministrski svet je predpisal obvezno varčevanje, ki zaeuKral velja za uradnike, name-aoence aržavnih in polurzaviuh zavodov, pripadnike vojske in repu-uiikunsKe garue. Varčevali mora v ca k, Ki ima najmanj iJOOU lir mesečnih dohodkov. Cim višji so prejemki, lem večji znesek se od-legne za obvezno varčevanje pri izplačilu plače. Odtegnjeni zneski se nalože pri javnih blagajnah in jih bo država obrestovala, kakor se obrestujejo druge hranilne vloge. Best mesecev po vojni se ti prihranki izplačajo varčevalcu ali pa osebi, ki jo določi varčevalec. Ce varčevalec predčasno izgubi službeno mesto, se mu prihranki izplačajo takoj. Obvezno varčevanje se je uvedlo n© samo zato, da se vzgajajo ljudje k varčevanju, temveč da se ljudem olajša prehod iz vojnega v povojno gospodarstvo, zlasti pa, da si bodo mogli nabaviti potrebščine, ki v vojni niso na razpolago. * Prva hrvatska štedionica, ki ima 95 milijonov kun delniške glavnice, je imela liani 10.77 (predlani 10.47) milijona kun čistega dobička. Koncentracija v slovaškem denarništvu se nadaljuje. Te dni je finančno ministrstvo odobrilo lužijo Kmetijske banke v Prievidza (d. glavnica 1.2 milijona Ks) s Tat ra-ban ko v Urati-stuvi. Delničarji Kmetijske banke dobe za eno svojo delnico dve delnici Tatra banke. Spremembe in dodatki: »Pristava«, družba z o. z. na V rh-niki. Izbriše se zbog smrti poslovodja Leban Hinko, vpišeta pa ae novoimenovana poslovodji Kunstel Joža, soproga lesnega veletrgovca in industrialca na Vrhniki in Švajger Slavko, knjigovodja tvrdke Jos. Kunstel v Ljubljani. Spremenila se je z notarskim zapisom družbena pogodba. Za firmo podpisuje samostojno ali poslovodki-nja Kunstel Joža ali drugi poslovodja ali prokurist kolektivno s Kunstel Jožo. Motvoz in platno, d. d., Grosuplje pri Ljubljani. Družba se je razšla in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Souvan Leo star., vele- švedski obrtnik ima manjše dohodke ko delavec Tudi izven Švedske so vzbudila zanimanje ugotovitve švedskega narodno - gospodarskega strokovnjaka prof. Ohlina, ki je opozarjal, da ne zadostuje, če se zahteva socialna zaščita samo za industrijskega delavca. To je enostranska zahteva, kajti povprečni dohodek švedskega industrijskega delavca znaša' 1874 švedskih kron na leto, povprečni dohodek samostojnega obrtnika pa samo. 1613 kron. V kratkem se bo s temi ugotovitvami bavil tudi švedski parlament. Gospodarske vesti Univerzitetna tiskarna J. Blasni&a nasl. Kartonaža - litografija Velika Pratika K. PEČENKO TOVARNIŠKA ZALOGA USNJA LJUBLJANA, Sv. Petra c. 41 { Elektro - podjetje : „BOKO“ j I Ljubljana - Bleiweisova št 18 | “ u Palača Kmetske posojilnice 5 Ameriško gospodarsko stanje po vojni Predsednik švedske komisije za načrtno delo v miru prof. Myrdal je govoril o gospodarskem stanju Združenih držav Sev. Amerike po vojni. Nikakor ne gleda rožnato na to stanje ter se v tem razlikuje od nekaterih svojih rojakov, ki govore o silni gospodarski potenci USA po vojni. Po njegovem mnenju bo nastopila v USA po vojni kriza. V nekaterih panogah bo primanjkovalo blaga, druge gospodarske panoge pa se bodo morale boriti proti hiperprodukciji. Cene se bodo razvijale nemirno in neenotno. Množeatvena brezposelnost se ne bo mogla preprečiti. Najmanj tri leta bo potrebno, da bodo nastopile zopet normalne razmere. Dosedanji upravni svet družbe Com-pagnia ItaJiana Turistica (CIT) je bil razpuščen. Za vodstvo poslov je bil imenovan vladni komisar. Bolgarska kmetijska banka je dobila od bolgarske- vlade pooblastilo, da uvozi Iz Srbije 2500 ton modre galice, ki jo nujno potrebujejo bolgarski sadjarji in vinogradniki. Bolgarska pa bo dobavila Srbiji 700 ton bakra, 1250 ton črnega premoga in 52.000 vreč iz konoplje. Slovaško-madžarska pogajanja za sklenitev kontingentnega dogovora so se končala. H e v zadnjih dneh so se našle nove izmenjalne možnosti, da se je mogel dogovoriti celotni obseg medsebojne trgovine na 904 milijone Ks proti 000 milijonom v prejšnjem letu. Cena soja-fižola se je določila na Bolgarskem na 11 levov za kg. Za prostovol,’jno( in pra vočasno oddani soja-fižol pa se plača, še premija 3 levov za kg. Ves bolgarski pridelek opija v letu 1944. bo odkupila država. Vsaka prodaja in zamenjava opija je dopustna le po centrali za zunanjo trgovino. Cena za opij se bo dotočila naknadno. Opij, ki ne bi bil oddan do 30. septembra, se zapleni. Vinogradniške zadruge na Bolgarskem so lanj v 33 Lastnih kletairnah proizvedle 125.4 milijona 1 vina. Letos se misli, da bo vinska proizvodnja bolgarskih zadrug dosegla 250 milijonov 1, ker se zida še 17 velikih novih kletarn. Romunsko kmetijsko ministrstvo je dobilo kredit 234 milijonov levov za izpopolnitev kmetijskih zavodov. Zlasti se bodo ti krediti porabili za živinorejske zavode ter za razširjenje Pasteurjevega zavoda. , Novo ležišče kroma so odkrili v Turčiji ob sirijski meji pri lslahyju. Koncesija za izkoriščanje tega rudnika se je že podelila. Zaradi zboljšane švicarske oskrbe z mesom so se mogli mesečni obroki mesa zvišati. Švedski velesejem je od 13. do 21. maja v Goteborgu. Letošnji velesejem bo največji, kar jih je bilo dosedaj prirejenih v skandinavskih deželah. Razstavišče bo obsegalo 25.000 m2, od katerih bo 10.000 m2 pokritih. Samo iz Stockholma se je prijavilo 200 raz-sfcavljalcev. Anglija je zagrozila Portugalski, da bo ustavila dobave premoga in pšenice, če se Portugalska ne ukloni anglo-ameriškiin željam glede blagovnega prometa z Nemčijo. Pritisk na nevtralne države torej kar naprej narašča. Dolgovi Združenih držav Sev. Amerike bodo sredi 1. 1945. narasli na 258 milijard dolarjev. Združene države bodo samo za obresti za te dolgove vsako leto plačali najmanj tri milijarde dolarjev. Reprezentančna zbornica v Washing-tonu je podaljšala veljavnost zakona o posoji in zakupu za eno leto. Nu ameriško črno listo firm, ki poslujejo z osnimi silami, so prišle sedaj tudi firme iz Irske. V zadnjem črnem seznamu jfe 30 irskih tirm. V USA je bila v 125 okrajih s takojšnjo veljavnostjo prepovedana vsaka zasebna prodaja žita, ki se sme prodajati samo nakupovalcem države. Za potrebe vojske in oskrbe prebivalstva potrebuje država nujno 80 milijonov buSljev žita. » MERKUR ((_____ tovarna mila in kem. izdelkov Ljubljana STARI TRG 17 Telefon 39-77 OKVIRJE izdeluje specialist Wolf«va 4 KLEIN 1 JERAS MAKS ■ . -------- I Ljubljana, Miklošičeva 34 ■ ) ■ ■ / ■ ^ Čokolada • bonboni • keksi 38-36 : Fttr daš Konsortium »Trgovski lifltc alg Verlag — Z« komoredj »Trgovski liste kot izdajatelj: dr. Ivan Plesa — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — FUr dia Druckerei »Merkur« A. G. Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — AUe — vsi v Ljubljani.