Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana | letnik LIX | 13,90 € št. 6 | 2014 neprekinjenega izhajanja Alkohol na delovnem mestu Nevarnosti, zakonodaja, omejevanje škode J Zavod za varstvo pri delu дд—Smo ustanova z več kot K^b polstoletno tradicijo. Ves čas smo načrtno vlagali Iv v znanje, razvoj in sodobne L tehnologije. Tako danes - edini v Sloveniji - nudimo celovito paleto storitev s področij medicine dela, Ш medicine športa, varnosti in zdravja pri Ш delu ter zagotavljanja zdravega okolja. V okviri V okviru ZVD delujejo štirje centri: • Center za medicino dela • Center za medicino športa • Center za fizikalne meritve • Center za tehnično varnost in strokovne naloge ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana-Polje T: +386 (0)1 585 51 00, F: +386 (0)1 585 51 01 Poslovna enota Koper: T: +386 (0)5 630 90 35 Poslovna enota Celje: T: +386 (0)41 373 680 E: info@zvd.si, www.zvd.si H Kolofon H Uvodnik Delo in varnost Izdajatelj: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, Ljubljana Odgovorna urednica: dr. Maja Metelko Urednik strokovnih in znanstvenih vsebin: prim. prof. dr. Marjan Bilban Uredniški odbor: dr. Maja Metelko, mag. Kristina Abrahamsberg, prim. prof. dr. Marjan Bilban, mag. Ivan Božič, Jana Cigula, Tatjana Polanc, dr. Boštjan Podkrajšek Oblikovna zasnova: Propagarna Kreativno vodenje: Grega Zakrajšek Fotografije: arhiv ZVD Zavod za varstvo pri delu, Shutterstock, Bigstock, avtorji člankov Uredništvo in izvedba: ZVD Zavod za varstvo pri delu e-pošta: deloinvarnost@zvd.si Trženje in naročila: Jana Cigula Telefon: (01) 585 51 28 Izhaja dvomesečno Naklada: 800 izvodov Tisk: Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica Cena: 13,90 EUR z DDV Odpovedni rok je tri (3) mesece s priporočenim pismom. Prosimo, da vsako spremembo naslova sporočite uredništvu pravočasno. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija Delo in varnost je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Foto na naslovnici: Shutterstock UDK 616.; 628.5; 331.4; 614.8 ISSN 0011-7943 Spoštovane bralke, spoštovani bralci, leto 2014 se je izteklo in po navadi v tem prazničnem času tako v poslovnem svetu kot tudi v privatnem življenju ocenimo preteklo leto in si postavljamo cilje za prihodnje. Revija Delo in varnost z iztekom leta obeležuje častitljivo 60-letnico izhajanja. V vseh teh letih je bila in ostala edina strokovna revija s področja varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in drugih strokovnih področij in je obstala na trgu - kljub gospodarskim razmeram v zadnjih letih -ter obdržala krog bralcev in zvestih naročnikov. Na ZVD Zavodu za varstvo pri delu smo na to ponosni in hvaležni vsem, ki ostajate z nami. Naša zaveza za prihodnje leto je, da bodo vsebine še zanimivejše in strokovno na visokem nivoju ter da bomo v čim večjem številu pritegnili tudi vrhunske strokovnjake in znanstvenike k pisanju v našo revijo in v njeno znanstveno prilogo. V tej številki je osrednja tema alkohol na delovnem mestu. Med drugim smo se za to temo ob iztekajočem se letu odločili tudi zato, ker so prazniki povod za uživanje alkohola, vse skupaj pa se na nek način zrcali tudi problemih v delovnem okolju. Kako se lahko delodajalec loti reševanja problema zlorabe alkohola, kako je z zlorabo drog in drugih psihoaktivnih sredstev, kdo mu pri tem lahko pomaga, kako opraviti neprijeten razgovor s sodelavcem, o vsem tem boste lahko prebrali v številki, ki je pred vami. Strokovnjaki priporočajo promocijo zdravja na delovnem mestu tudi v zvezi z alkoholom, saj je preventiva lahko mnogo bolj učinkovita kot kasnejše spopadanje s posledicami, ki večinoma niso enostavno rešljive. 3L dr. Maja Metelko, odgovorna urednica deloinvarnost@zvd.si Vam in Vašim najdražjim želimo srečno in zdravo novo leto 2015! Direktor Zavoda za varstvo pri detu mag. Robert Pistotnik in uredništvo revije Deto in varnost HOTELS&RESORTS ii ^ >1Л 1Л f~ 1Л U >IJ >U 1Л ТЧ 1Л —= "ü. ^ јз j? ca ro O ■KL.—.J D " J .Q • m ш D fOfOfOfOfOfOfOfOfO >1Л СС ^ EgTT&iajsgs.-s N O i? £ o б^ > O Vendar pa je količina zbranih točk pri vsakem od posameznih stresorjev odvisna tudi od števila vprašanj in od izbranih zastavljenih vprašanj. Zato je bilo pomembneje ugotoviti, kateri stresorji so tisti, ki se od Konflikt med zasebnim in poklicnim Količinske zahteve Prikaz 7. Po količinskih zahtevah smo v Sloveniji na 11. mestu, po konfliktih na 10. mestu med 30 državami.15 90 80 70 60 50 40 30 20 10 ja ni a k ja ci ja či ja a k ja di s čir s ot st in u_ n ar mč e Ö ar ž n la Ш N d a 1Л Prikaz 8. Nekateri stresorji, ki se med državami močno razlikujejo.15,16 Negotovost pri delu Čustvene zahteve Kvaliteta vodenja Fizično nasilje 0 o morebitni izgubi službe, ampak tudi na opremljenost učitelja z moderno tehnologijo, na možnosti premestitve in na iskanje nove zaposlitve. Med stresorji 5. skupine "Specifični stresorji za poklic učitelja", ki so specifični za obravnavani poklic, so bile velike razlike med državami pri naslednjih štirih stresorjih: možnost za sprostitev, konflikti s starši / delodajalcem, verbalna žalitev in fizično nasilje. španski (57) in ciprski učitelji so navedli, da imajo boljše možnosti za sprostitev kot učitelji drugih držav, predvsem Avstrije in Nemčije (27), ki so poročali o slabih možnostih za sprostitev. Najmanj konfliktov s starši ali delodajalcem so imeli po poročanju učitelji Danske, Islandije, Romunije (26), največ konfliktov je bilo na Slovaškem (57). Največ verbalne žalitve s psovkami in podobnim je bilo v Sloveniji, Nemčiji in v Latviji (56), najmanj pa v Italiji (9). Verbalna žalitev kot stresni faktor v učiteljskem poklicu torej v Sloveniji izstopa glede na druge države udeleženke. V Nemčiji je bilo poleg tega močno še fizično nasilje (27), ki je izpostavljeno tudi v Belgiji (25). Vendar prikaz 8 kaže, da so vrednosti zanj precej majhne. Navedli smo stresne faktorje, kjer so razlike med državami najbolj izrazite. Med izpostavljenimi devetimi stresorji, katerih intenzivnost se med državami najbolj razlikuje, Slovenija izstopa pri verbalni žalitvi, sestavljeni le iz ene postavke. 2alitev s strani učencev je pri slovenskih učiteljih izmed vseh držav najbolj intenzivna in hkrati so razlike v točkah po državah tu značilne. Ta stresni faktor je izpostavil tudi dr. Slivar v nacionalni študiji. Pomembno pa je tudi ugotoviti, kateri stresorji v največji meri vplivajo na indikatorje stresa, ki so bili v 3. projektu razdeljeni v 6 skupin s 24 indikatorji. Skupine po podatkih iz 15 so: Izgorelost, Miselni stresni simptomi, Namera o zapustitvi dela, Zadovoljstvo s poklicem, Zadovoljstvo z življenjem, Splošno zdravje. Prve tri skupine indikatorjev so tiste, katerih visoko vrednotenje pomeni večjo prisotnost poklicnega stresa, zadnje tri pa so negativni kazalci stresa; višja kot je vrednost, manj možnosti je za stres povezan z delom. Z regresijsko analizo so bili izpostavljeni stresorji, ki najbolj vplivajo na posamezeno skupino indikatorev (in ne tisti, ki so jim učitelji namenili najvišje vrednosti, saj je vrednost pogosto odvisna tudi od zastavljenega vprašanja) pri poklicu učitelja v Evropi. Kot najpomembnejša skupina indikatorjev je po analizi v 15 izpostavljeno Zadovoljstvo s poklicem (r2 = 0,61). Ta skupina je najbolj povezana s stresorjem: zaupanje in pravičnost (iz skupine Zaupanje in pravičnost). Dalje je zadovoljstvo s poklicem v pozitivni korelaciji z občutkom pripadnosti v skupini Socialni odnosi, s statusom poklica v skupini Vpliv in priložnost za razvoj in z opremljenostjo za delo iz skupine Specifični stresorji za poklic učitelja. Negativno pa je ta stresni indikator povezan s konflikti med zasebnim in poklicnim iz skupine Zahteve dela. Konflikti med zasebnim in poklicnim so edini stresor, ki je povezan z vsemi tremi pozitivnimi in z vsemi tremi negativnimi skupinami indikatorjev. Skupina indikatorjev Izgorelost je v pozitivni korelaciji z omenjenim stresorjem. Izgorelost je druga najpomembnejša skupina indikatorjev za stres na delovnem mestu (r2 = 0,50) in je dalje močno pozitivno povezana s čustvenimi zahtevami v skupini Zahteve dela, s stresorjem hrup in preobremenitev glasilk iz skupine Specifični stresorji za poklic učitelja ter negotovostjo pri delu iz skupine Zaupanje in pravičnost. Indikator Izogrelost je še v negativni korelaciji z zavezanostjo k poklicu iz skupine Vpliv in priložnost za razvoj. 15 Po pomembnosti si ostale štiri skupine indikatorjev sledijo po vrsti: Miselni stresni simptomi (r2 = 0,29), Zapustitev dela (r2 = 0,28), Zadovoljstvo z življenjem (r2 = 0,24), Splošno zdravje (r2 = 0,21).15 Indikator Miselni stresni simptomi je v negativni korelaciji z jasnimi pravili pri delu, in v pozitivni korelaciji s hrupom in preobremenitvijo glasilk, čustvenimi zahtevami in motečimi dejavniki pri pouku, kjer sta tako prvi kot zadnji iz skupine Specifični stresorji za poklic učitelja. Najpomembnejše korelacije so v prikazu 5 označene s puščicami. Stresor hrup in preobremenitev glasilk je med vsemi za učiteljski poklic specifičnimi stresorji najpomembnejši, saj močno vpliva tako na Izgorelost in Miselne stresne simptome kot na Splošno zdravje. S prvima dvema skupinama indikatorjev je v pozitivni korelaciji, medtem ko je s splošnim zdravjem v negativni korelaciji, torej hrup in preobremenitev glasilk vpliva na zmanjšanje zdravja. Iz te skupine specifičnih stresorjev je med petimi najpomembnejšimi stresorji le še stresor konflikt s starši / delodajalcem, ki je negativno povezan z Zadovoljstvom z življenjem in opremljenost za delo, ki vpliva na Zadovoljstvo s poklicem. Povzetek analize v viru 15 je združen v prikazu 9. 4. ZAKLJUČEK 2e pred leti so stres v učiteljskem poklicu izpostavili kot pomemben faktor raziskovanja, saj je med poklici v Evropi postajal vse nevarnejši za pogoste izostanke z dela in predčasne upokojitve. V raziskavah agencije EU-OSHA, ki se je v primeru proučevanja stresa v izobraževalnem sektorju povezala z evropskimi sindikati ETUCE, se je pokazalo, da je poklic učitelja zelo stresen in da so težave na delovnem mestu in izostanki z dela pogosto povezani s stresom. Skupaj z ostalimi podatki v zvezi s splošnimi stresorji pri poklicih različnih sektorjev, ki jih pridobiva EUROSTAT, smo razbrali, da je izobraževalni sektor najbolj izpostavljen stresu na delovnem mestu. Podrobne raziskave so podale najpomembnejše stresne faktorje, ki vplivajo na različne stresne indikatorje. Moč teh stresorjev in prisotnost posameznih indikatorjev pa je odvisna tudi od posamezne države, ki vodijo različne politike do tega zahtevnega poklica. Meta študije posameznih rezultatov za Slovenijo še niso bile izvedene, čeprav je bilo objavljenih veliko individualnih študij o stresu na delovnem mestu učitelja v Sloveniji. Najobsežnejšo študijo je opravil dr. Slivar, ki je izpostavil trpinčenje in nekatere druge stresorje, pomembne za poklic učitelja. Ta raziskava je bila primer dobre prakse v Sloveniji, ki je bila izvedena kot del 2. projekta obširne evropske raziskave o stresu pri učiteljih pod okriljem EU-OSHA in ETUCE, katerih rezultate smo analizirali v luči naše države. Povzetek 1. projekta longitudinalne raziskave z osredotočenostjo na primerjavo Slovenije z drugimi 27 državami udeleženkami kaže, da je bila Slovenija v vzorcu držav v prvi četrtini po intenzivnosti stresorjev in po intenzivnosti indikatorjev. Največja razlika med Slovenijo in ostalimi državami udeleženkami je bila v stresorju socialna opora sodelavcev in v indikatorju težave prebavnega sistema, k jih osnovnošolski učitelji v Sloveniji občutijo precej več kot drugod v EU. Rezultati 3. projekta v raziskavi kažejo, da je bolj kot intenzivnost posameznih indikatorjev, katere vrednsot je lahko odvisna tudi od zastavljenega vprašanja, Zahteve dela (14) Vpliv in priložnost za razvoj (15) Socialni odnosi in vodenje (26) Količinske zahteve (4) Čustvene zahteve (3) Zahteve po skrivanju čustev (2) Konflikti med zasebnim in poklicnim (5 Predvidljivost (2) Jasna pravila pri delu (4) Konfliktnost vlog / opravil (4) Kvaliteta vodenja (4) Socialna opora (4) Povratne informacije (2) Socialni odnosi (2) Občutek pripadnosti (3) Trpinčenje v službi (1 1) Enotna izobr. vizija (5) Moteči dejavniki pri pouku (7) Hrup in preobremenitev glasilk ( ) Možnost za sprostitev (4) Konflikt s starši / delodajalcem (3) Podpora staršev (3) Opremljenost za delo (8) Konference in seminarji (4) Podpora (pri predmetu) (1) Verbalna žalitev (1) Fizično nasilje (1 Specifični stresorji za poklic učitelja (36) Vpliv v službi (4) Možnost za razvoj (4) Status poklica (3) ^ Zavezanost poklicu (4) Indikatorji (24) Namera o opustitvi dela (1) jjj^^ Zadovoljstvo s poklicem (7) Splošno zdravje (1) Izgorelost (6) rMjfsi Miselni stresni simptomi (4) i\ ■ Zadovoljstvo z življenjem (5) Negotovost pri delu (4) Zaupanje in pravičnost (4) Zaupanje in pravičnost (8) Prikaz 9. Najmočnejše korelacije med stresorji in indikatorji so označene s puščicami, faktorji, ki zmanjšujejo stres, so v poševni pisavi, stresorji, ki se po državah močno razlikujejo, pa so v krepki pisavi. pomembno, kateri stresorji se med državami najbolj razlikujejo, saj te stresorje posamezna država lahko najuspešneje regulira. Poleg tega pa je med množico stresorjev pomembno izpostaviti tiste, ki najbolj vplivajo na posamezne skupine indikatorjev, saj z njimi znake stresa najhitreje omilimo oz. zavremo. Značilne razlike med državami so v devetih stresorjih: čustvene zahteve, jasna pravila pri delu, kvaliteta vodenja, povratne informacije (v službi), negotovost pri delu, verbalna žalitev, fizično nasilje, možnost za sprostitev in konflikt s starši / delodajalci. Pri teh stresorjih so razlike v intenzivnosti po državah največje. Med njimi je potrebno izpostaviti specifični stresor verbalna žalitev, kjer je Slovenija med vsemi udeleženkami dosegla najvišjo vrednost. Verbalni žalitvi so slovenski učitelji izpostavljeni v večji meri kot učitelji drugih držav Evropske unije, kar je lahko posledica neskladnih zakonov o pravicah in dolžnostih naših šolarjev. Poleg z delom povezanih stresnih faktorjev, ki so značilni za različne poklice, kot so čustvene in količinske zahteve, konflikt med zasebnim in poklicnim in zavezanost k poklicu, je ta evropska raziskava izpostavila tudi specifične stresne faktorje za poklic v sektorju izobraževanja, ki najbolj vplivajo na stresne indikatorje. Pri analizi vpliva stresorjev na skupine indikatorjev so z analizo med za učitelje specifičnimi stresorji izpostavili še en stresor, ki ga dr. Slivar v svoji študiji ni omenil. To je hrup in preobremenitev glasilk, ki močno vpliva kar na tri skupine indikatorjev: splošno zdravje, izgorelost in na miselne stresne simptome. Medtem ko so čustvene zahteve, konflikti med zasebnim in poklicnim ter status poklica najpomembnejši stresorji po vplivu na skupine indikatorjev, a jih obravnavamo kot stresorje tudi v drugih poklicnih sektorjih, je hrup in preobremenjenost glasilk najpomembnejši specifični stresor učiteljskega poklica. V mednarodni raziskavi sta bila izpostavljena še dva manj vplivna specifična stresorja (moteči dejavniki pri pouku, opremljenost za delo in konflikt s starši), ki pa jih lahko zasledimo tudi v poglobljeni slovenski raziskavi v osnovnih šolah, saj so v njej nesramno vedenje učencev do učiteljev, pogovori s težavnimi starši, vmešavanje staršev v pedagoško delo in konflikti s starši po intenzivnosti najpomembnejši. Na določene stresorje na državni ravni težko vplivamo. Ekonomska kriza verjetno ne bo zmanjšala števila učencev v razredu, tudi čustvenih in kvantitativnih zahtev pri delu ne bo manj, prej nasprotno. Morda pa kljub težavam v državi lahko vplivamo na količino verbalnih žalitev in hrupa ter preobremenjenosti glasilk. Verbalnih žalitev je v drugih državah precej manj, kar kaže na to, da se ta stresor da omiliti z določenimi strožjimi ukrepi za učence. Hrup in preobremenjenost glasilk pa je najbolj vpliven stresor med specifičnimi stresorji tudi pri drugih državah, zato je temu stresorju potrebno posvetiti na splošno več pozornosti. Vsekakor so na tem področju potrebne dodatne raziskave, ki bodo prve izsledke potrdile v različnih izobraževalnih okoljih doma in po svetu in nakazale konkretne izboljšave v dobrobit nas vseh. Le zadovoljen učitelj je namreč dober in uspešen učitelj. Ш LITERATURA 1. De Nore, B. Population and social conditions: Health, Statistics in focus. Eurostat, 2009. Dostopno na http://epp. eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/ publication?p_product_code=KS-SF-09-063 2. European Commision. Health and safety at work in Europe (1999-2007). A statistical portrait. Eurostat. European Union, 2010. Pridobljeno 2.4.2014 s spletne strani: http://epp. eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/ publication?p_product_code=KS-31-09-290 3. Depolli Steiner, K. Analiza izvorov stresa osnovnošolskih učiteljev. Psihološka obzorja (2011): 20 (3), 121-138. 4. Pulko, J. Stres in profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka : diplomsko delo Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, 2009. 5. Flajžer, I. Stres in izgorelost na delovnem mestu srednješolskih učiteljev v Sloveniji in drugih državah Evropske unije : magistrsko delo. Ekonomsko poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, 2009. 6. Horvat, K. Stres in izgorelost pri učiteljih in učencih : diplomsko delo. Ekonomska fakulteta. Univerza v Ljubljani, 2010. 7. Zupančič, R. Stres in spoprijemanje s stresom na delovnem mestu osnovnošolskega učitelja na širšem škofjeloškem območju : magistrska naloga. Fakulteta za management, Univerza na Primorskem, 2012. 8. Slivar, B. Raziskava o poklicnem stresu pri slovenskih vzgojiteljicah, učiteljicah in učiteljih. SVIZ, 2009. 9. Kanjuo-Mrčela, A., Ignjatović, M. Psychosocial risks in the workplace in Slovenia. Dublin : European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions (2012). Pridobljeno 2.4.2014 s spletne strani: http://eurofound. europa.eu/sites/default/files/ef_files/pubdocs/2012/45/en/1/ EF1245EN.pdf 10. Mrcela, M. Slovenia: EWCO comparative analytical report on Work-related Stress, 2010 http://www.eurofound.europa.eu/ ewco/studies/tn1004059s/si1004059q.htm 11. Milczarek, M., Schneider, E., Gonzalez, E.R. OSH in figures: stress at work — facts and figures. European Communities: Luxemburg (2009). Pridobljeno 2.4.2014 s spletne strani: https://osha.europa.eu/en/publications/reports/TE-81-08-478-EN-C_OSH_in_figures_stress_at_work 12. Podatki pridobljeni dne 12.5.2014 s spletne strani: http:// www.osha.mddsz.gov.si/novice/2014-04-23-V-Sloveniji-se-je-danes-pricela-kampanja-Obvladajmo-stres-za-zdrava-delovna-mesta 13. Billehoj, H. Report on the ETUCE Survey on Teachers' Workrelated Stress. European Commision, 2007. Pridobljeno 3.4.2014 s spletne strani: http://teachersosh.homestead. com/Stress_I/project.html 14. European Trade Union Committee for Education. Teachers' Work-Related Stress, Implementing the European Autonomous Framework Agreement on Work-Related Stress, 2009. Pridobljeno 3.4.2014 s spletne strani: http:// teachersosh.homestead.com/Stress_II/project.html 15. Nübling, M., Vomstein Haug, A., T, Adiwidjaja, A. (2011). European - wide survey on teachers' work related stress - Assessment, comparison and evaluation of the impact of psychosocial hazards on teachers at their workplace. European-wide Survey, European Trade Union Committee for Education. Pridobljeno 3.4.2014 s spletne strani: http:// teachersosh.homestead.com/Stress_III/Work-Related-Stress-III.html 16. European Trade Union Committee for Education. Teachers' Work-Related Stress: Assessment, Comparison and Evaluation (2011). Dostopno na: http://teachersosh. homestead.com/Stress_III/WRS_Brochure_EN.pdf Oko varilca Eye of a welder Avtorji: Monika Češnjevar, dr. med. Prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., specialist MDPŠ Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Ljubljana ZVD Zavod za varstvo pri delu, Ljubljana Prof. dr. Branka Stirn Kranjc, dr. med., specialistka oftalmologije Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Ljubljana UKC Ljubljana, Očesna klinika, Ljubljana Izvleček Poklic varilca velja za enega najbolj nevarnih poklicev, ki varilca izpostavlja mehanskim poškodbam, elektromagnetnemu sevanju in kemikalijam. Hkrati je izpostavljeno tudi oko varilca. Vidna, ultravijolična in infrardeča svetloba različno učinkujejo na oko. Najpogostejša posledica sevanja je keratokonjunktivitis, ki ob simptomatskem zdravljenju mine znotraj 72 ur. Resnejše posledice so katarakta in okvare mrežnice. Leteči delci in žlindra so vir mehanskih poškodb očesa, nastajajoči plini in aerosol pa oko dražijo. Prizadeti so tudi dihalni sistem, mišično-skeletni sistem, koža, živčevje, ledvice, prebavila, spolne žleze. Povečano je tveganje za določene vrste raka. Obstaja nevarnost električnega šoka, požara in eksplozije. Med zaščitnimi ukrepi so za zaščito oči v uporabi varilska maska, dobra osvetlitev delovnega prostora, sistemi za odsesavanje, zaščitne zavese in materiali brez leska. Ostali ukrepi so izpopolnjevanje znanja varilcev, preventivni zdravstveni pregledi, pregledi delovne opreme, uporaba preostale osebne varovalne opreme (obleka, obutev, varovalni pasovi, zaščita za sluh) in večja avtomatizacija varjenja. Ključne besede: varjenje, oko, sevanje, delo, varnost. Abstract Welding is a dangerous occupation that exposes welders and their eyes to mechanical injuries, radiation and chemicals. Visible, ultraviolet and infrared light produce different effects on the eye. The most common is keratoconjunctivitis with symptoms resolving within 72 hours of symptomatic treatment. Cataract and retina damage are more serious. Flying particles and slag can mechanically hurt the eye, whereas aerosol and gases act as eye irritants. Respiratory, musculoskeletal, nervous, gastrointestinal and reproductive system, kidneys and skin are also affected. Welding can cause cancer. There is a risk of electric shock, fire and explosion. The eyes can be protected with the use of a welder's mask, good lighting of the working area, ventilation systems, protective curtains and the use of lustreless materials. Other measures include training of welders, health examinations, working equipment reviews, the use of remaining personal protective equipment (clothes, footwear, protective belts, hearing protection) and greater automation of welding. Key words: welding, eye, radiation, work, safety. 1. UVOD Človekovo oko je ranljiv organ, ki je pri varjenju izpostavljen fizikalnim, kemijskim in mehanskim dejavnikom tveganja. Z njimi se danes sooča okoli 3 milijone delavcev po svetu, ki med svojim delovnim časom tudi varijo, v Sloveniji pa je število ocenjeno na 15 000.1 Delež varilcev v industrializiranih državah se sicer giba med 0,2 in 2 %.1-3 Poškodbe oči so ene najpogostejših poškodb, ki so jim izpostavljeni varilci. V ZDA stroški zaradi poškodb oči znašajo okoli 300 milijonov dolarjev letno. V to so vključeni stroški zdravljenja, nadomestilo dohodka delavcu in izgubljen proizvodni čas.4 Varilci, ki ne delajo v varnem okolju, pogosteje zbolevajo za poklicnimi boleznimi ali se poškodujejo pri delu. Delodajalcu s tem povzročajo nepotrebne stroške zaradi bolniških odsotnosti in zahtevkov po odškodninah.5 Poleg opeklin in poškodb z električnim tokom so se varilci že od nekdaj zavedali nevarnosti vnetij oči zaradi sevanja.6 Kasneje pa se je izkazalo, da ima lahko varjenje tudi dolgoročne posledice na oko in da je nevarno še zaradi drugih dejavnikov, na primer toksičnih kemikalij, ki se sproščajo med varjenjem.7 2. VARJENJE 3. SEVANJE Varjenje je postopek, ki spaja kovine (lahko pa tudi plastiko ali druge nekovinske materiale) pri visokih temperaturah (več 1000 "C).1 Uporablja se v strojni, gradbeni, tekstilni in elektroindustriji, pri raznih popravilih in vzdrževalnih delih. Lahko je ročno, avtomatizirano ali robotsko.8 Večinski delež predstavlja obločno varjenje konstrukcijskega jekla.1,9 Večina nevarnosti je vezana na sam postopek varjenja. Ta delavce izpostavlja elektromagnetnemu sevanju, mehanskim poškodbam, zastrupitvam s toksičnimi plini, možnosti eksplozije, hrupu. Del nevarnosti pa je v načinu izvedbe: izvajanju ostalih tehnoloških postopkov (spajkanje, rezanje, transport), naravi dela (na višini, v prisilnih legah), zmanjšani sposobnosti zaznavanja nevarnosti, bližini sosednjih delovnih mest (brušenje), zaradi varjenja pa je s sevanjem in plini ogrožena tudi okolica.10 Švedski nacionalni inštitut za poklicno zdravje je v sodelovanju s švedskim ministrstvom izvedel raziskavo, s katero so ugotovili, da so varilci v povprečju 90 % preobremenjeni in da varilec spada na 7. mesto najbolj nevarnih poklicev.11 Vendar pri varjenju niso ogroženi le varilci. V nevarnosti so tudi delavci na sosednjih delovnih mestih, kjer se izvajajo pripravljalna ali zaključna dela.10 Slika 1: Aparat za ročno obločno varjenje. Manual arc welding device. \ , \ . 41 ШЈк. ■ ' .i ш Slika 2: Ročno obločno vai 'jenje. Manual arc welding. Varilni oblok oddaja sevanje širokega obsega valovnih dolžin: ultravijolično sevanje (200-400 nm), vidna svetloba (400-700 nm) in infrardeče sevanje (700-1400 nm).12 Infrardeče (IR) sevanje predstavlja do 60 % sproščene energije, svetloba 25-30 % in ultravijolično (UV) sevanje 5-10 %.1 UV sevanje delimo v tri kategorije: UV-A (315-400 nm), UV-B (280-315 nm) in UV-C (100-280 nm). UV-C in velika večina UV-B sevanja se absorbira v roženici. UV-A svetloba prečka roženico in se absorbira v leči očesa. Del UV sevanja, vidna svetloba in IR sevanje lahko dosežejo mrežnico.12 Vir IR sevanja so taleče se kovine. Deluje kot vročina in na nezaščiteni koži povzroči opeklino.10 Povzroči lahko nevarne in celo nepopravljive opekline na očeh.13 Tudi vidna svetloba je lahko škodljiva. Pri daljši izpostavljenosti lahko pride do poslabšanja vida. Pogled na presvetlo vidno svetlobo povzroča bolečino. Temu se je moč izogniti z dobro osvetlitvijo okolice, kar zmanjša velike svetlobne kontraste.10 UV sevanje predstavlja najvišjo stopnjo tveganja za oči varilca kot tudi za druge osebe v neposredni bližini. Za oko je nevidno, zato ni načina, preko katerega bi vedeli, če smo mu prekomerno izpostavljeni.10 Različni tipi varjenja predstavljajo različno tveganje za izpostavitev UV svetlobi. Največ UV sevanja se sprošča pri varjenju aluminija in uporabi argona kot varovalnega plina. Izpostavljenost je velika pri ročnem in plinskem obločnem varjenju. Povečuje se z manjšo oddaljenostjo od obloka, dolgotrajnim varjenjem, večjim električnim tokom in večjo energijo obloka. Pri laserskem varjenju, varjenju z elektronskimi žarki in frikcijskem varjenju nastaja le majhna količina UV sevanja.14 4. POSLEDICE NA OČEH ZARADI SEVANJA Posledice na očeh so lahko akutne ali kronične. UV sevanje lahko poškoduje veznico in roženico očesa (angl. arc eye, welder's flash, lat. ophthalmia photoelectrica). Gre za keratokonjunktivitis. Simptomi so bolečina (vse od blagega občutka pritiska na oči do intenzivne bolečine), solzenje, pordele veznice, občutek peska v očeh ter fotofobija z blefarospazmom.12, 15 Pri vnetnem odzivu sodelujejo interlevkini, citokini in matriksne metaloproteinaze.16 Potrebno pa je imeti v mislih, da keratokonjunktivitis ni nujno posledica varjenja. Nastopi lahko tudi, kadar so oči delavca izpostavljene direktni sončni svetlobi, odboju sončne svetlobe od vode ali snega ali sevanju iz določenih vrst svetil (taninska luč, žaromet).13 Čas izpostavljenosti, ki povzroči keratokonjunktivitis, je odvisen od intenzitete sevanja, kota vstopa sevanja v oko in tipa zaščite za oči.12 Pomembna je tudi razdalja delavca od obloka; pri slabi vidljivosti zaradi dima in odbojev se varilci včasih z glavo približajo obloku in s tem povečajo nevarnost za poškodbe.6 Le nekaj sekund trajajoča izpostavljenost intenzivni UV svetlobi lahko povzroči konjunktivitis.12 Simptomi in znaki keratokonjunktivitisa se pojavijo po 6-12 ur dolgem prostem intervalu.8,15 Za lajšanje simptomov se priporoča enkratna aplikacija lokalnega anestetika v oko, uporaba antibiotičnega mazila za oči (preventiva okužbe) in po potrebi analgetik ter hladni obkladki.15 Bolečino lahko olajšajo tudi očesne kapljice z dilatatorji, ki sprostijo očesne mišice, ter pokritje očesa z obvezo. Stanje mine najkasneje v 72 urah in pogosto največjo izgubo predstavlja število izgubljenih dni. V primeru nacepljene okužbe pri ponovnem pregledu pri zdravniku znotraj 48 ur pa je potrebna napotitev k oftalmologu.6 Kljub temu, da je poškodba veznice in roženice najpogostejša, pa ima sevanje lahko tudi resnejše posledice za oko. Kronična izpostavljenost UV svetlobi lahko povzroči katarakto.17,18 Pogosteje pa katarakta nastane zaradi močne vidne svetlobe in IR sevanja, saj se zaradi IR sevanja očesna leča segreva. Posledica je trajno zmanjšana vidna ostrina in večja občutljivost na svetlobo in bleščanje.17 Pride pa lahko tudi do okvar mrežnice. Vidna svetloba in del IR sevanja, ki se absorbirata v mrežnici, lahko povzročita termično ali fotokemično poškodbo.18 Terrienov prvi opis makulopatije pri varilcih sega že v leto 1902.16 Večinoma makulopatija nastane po naključni in nenamerni izpostavitvi obloku, ki povzroči nenadno bolečino v očesu.19 Intenzivna vidna svetloba namreč lahko premaga sposobnost zeničnega refleksa, da bi omejil količino svetlobe, ki doseže mrežnico. Taka svetloba začasno oslepi in utrudi oko.12 Teorije o mehanizmu poškodbe mrežnice varilca omenjajo fototoksično reakcijo med vidno svetlobo in fosfolipidi v pigmentih mrežnice, pri čemer se tvorijo reaktivni kisikovi prosti radikali. Pri blagi makulopatiji sta prisotna paracentralni ali centralni skotom in edem makule. V hudih primerih pride do brazgotinjenja pod mrežnico, krvavitev, neovaskularizacije in odstopa mrežnice.19 Predvsem je nevarna modra svetloba okoli 440 nm, na katero je oko posebej občutljivo in ki lahko povzroči začasno ali trajno brazgotinjenje mrežnice. Tako imenovani "blue light hazard" lahko privede celo do slepote.12 Diagnozo makulopatije je težko postaviti že zgodaj, saj jo prvih nekaj dni zakriva keratokonjunktivitis.20 Kljub temu, da je večina makulopatij reverzibilnih znotraj nekaj mesecev do enega leta, pa pri nekaterih varilcih okvara centralnega vida vztraja.18,19 Ugotovljeno je bilo tudi, da umetno nastalo UV sevanje pomembno poveča tveganje za razvoj malignega melanoma očesa pri varilcih. Predvsem to velja za osebe s svetlimi očmi, svetlo kožo in hudimi opeklinami oči.21 5. DRUGE NEVARNOSTI ZA OKO VARILCA Poleg sevanja sta nevarna vira poškodb oči varilca še mehanski vir (leteči delci, žlindra) in kemični vir (dim, plini).17 2elezni tujki se prilepijo na roženico in jo okvarjajo zaradi svojega toplotnega delovanja, mehanske poškodbe in oksidacijske poškodbe ob rjavenju.18 Nekatere poškodbe lahko povzročijo nepopravljivo okvaro, večina poškodb oči pa je reverzibilnih in delavci se lahko vrnejo na delo znotraj 2 dni, velika večina pa v 7 dneh.17 Aerosol (dim, prah) in plini sodijo med najnevarnejše dejavnike pri varjenju, saj povzročajo trajne posledice in lahko vstopijo v telo preko številnih poti.7 Nastanejo zaradi visokih temperatur pri obdelavi elektrod, žice in med varjenjem, ko pride do uparjanja mineralnih in kovinskih elementov.1,4 Značilna je velika variabilnost v njihovi kemični sestavi, odvisno od vrste kovine, tipa varjenja, materiala elektrode in kovinske prevleke kovine.2,7,9 Aerosoli najpogosteje vsebujejo železo (Fe), mangan (Mn), krom (Cr), baker (Cu), berilij (Be), nikelj (Ni), fluorid, cink (Zn), barijeve spojine, kadmij (Cd), kobalt (Co), svinec (Pb), živo srebro (Hg), molibden (Mo), antimon (Sb), vanadij (V).1 Plini varjenja so ozon (O3), ogljikov monoksid (CO), ogljikov dioksid (CO2), fosgen, dušikovi oksidi (NO, NO2), aldehidi, diizocianati, fosfini.1,12 Imajo lahko dražeče, toksično, alergeno, fibrogeno, kancerogeno in teratogeno delovanje.1 Dražeči za oko so predvsem fosgeni, pa tudi baker, fluoridi, molibden, nikelj, vanadij, hidrogen fluorid, dušikovi oksidi, aldehidi, diizocianati in fosfini.12 6. OSTALE POSLEDICE Kratkoročno pri vdihavanju kovinskih delcev lahko pride do vnetja nosne sluznice, suhega grla in žrela, kašlja, težke sape, tiščanja v prsih, slabosti, pljučnice. Bakrov in cinkov oksid povzročata kovinsko mrzlico (angl. metal fume fever), gripi podobno bolezen, ki izzveni v dveh dneh brez posledic.1,5 Poleg vnetja oči lahko pride tudi do vnetja kože.5 Dolgoročne posledice so kronični bronhitis, sideroza pljuč, manganizem (oblika parkinsonizma), bolezni kosti in sklepov, kronična obolenja živčevja, ledvic in prebavil, pljučni edem, astma (aerosoli niklja), neplodnost.1,2,5,9 Pri varilcih je 30-40 % večja verjetnost za razvoj pljučnega raka, obstaja pa tudi povezava med varjenjem in rakom mehurja, mieloično levkemijo, rakom nosne sluznice, rakom grla, rakom pankreasa in kožnim rakom.1522 Zaradi uporabe elektrike in nastanka reakcij med kemičnimi snovmi obstaja tveganje za električni šok, požar in eksplozije.22 Ene najpogostejših okvar so okvare mišično-skeletnega sistema varilca zaradi fizične preobremenjenosti in prisilnih drž.11 Varilce obremenjujejo tudi občasen hrup in lokalne vibracije.1 7. UKREPI ZA ZAŠČITO VARILCA Kadar zahteve delovnega mesta presegajo zmožnosti varilca, je pričakovati več zdravstvenih okvar. Najpomembnejši dejavniki zanje so rokovanje s težkimi kosi kovine in težko varilno opremo, naporne delovne drže in statične mišične obremenitve, velike zahteve glede natančnosti ter intenzivno delo. Dobro urejeno delovno mesto delavca ščiti pred vplivi fizičnega napora, onesnaževalcev in sevanja. Delo tako poteka bolj učinkovito, povečata se produktivnost in kvaliteta izdelkov.11 Tudi oči je mogoče zaščititi z ergonomskimi ukrepi. Dobra splošna osvetlitev omogoča varno rokovanje z opremo. Dodatno osvetljena delovna površina olajša natančno delo in prepreči prevelik kontrast med delovnim objektom in okolico. Uporaba materialov brez leska v prostoru varjenja prepreči preveliko bleščanje in odboje svetlobe od površin. Uporabna je katera koli barva razen modre, ki odbija UV svetlobo.12 Vse zelo odbojne površine je treba pokriti.17 Koristna je uporaba zaščitnih zaves, ki varjenje prostorsko ločijo od ostalih delovnih procesov. Zavese zadržijo širjenje sevanja v okolico, v veliki meri pa ščitijo tudi pred prahom, varilnimi iskrami ter hrupom.17,24 Potrebna je dobra ventilacija prostora.1 Pomembno je usposabljanje varilcev za varno delo in uporaba pisnih navodil za varno delo na delovnem mestu.10 Delodajalec je dolžan izvajati nadzorstvo s preizkusi usposobljenosti varilcev vsaj na dve leti.1 Delavcem mora omogočati redne preventivne zdravstvene preglede v skladu z oceno tveganja in zakonodajo.1,10 Z biološkim monitoringom lahko zgodaj odkrijemo mero poklicne izpostavljenosti (analiza krvi in urina, spremembe kromosomov).2 Zaščitna oprema je pri različnih varilnih postopkih posebej predpisana.10 Potrebno je načrtovati področje, kjer se bo izvajalo varjenje in dobiti dovoljenje za varjenje zaradi možnosti požara in eksplozije.17 Varilne naprave morajo zagotavljati minimalno možnost udara električnega toka. Za zaščito nog in stopal je namenjena obutev z ojačitvami. Za delo na višini se uporabljajo varovalni pasovi.10 Pred škodljivimi plini se je moč zaščititi z ustreznimi sistemi za odsesavanje in sistemi za dihanje. Zaščito pred UV sevanjem dosežemo z usnjeno obleko, usnjenimi rokavicami in varilsko masko.5 Med osebno varovalno opremo sodi tudi zaščita za sluh.1 Varilska maska mora biti opremljena z avtomatskim filtrom, pokriti mora celoten obraz, ušesa in vrat. Omogočati mora nemoteno delo (ustrezno zaznavo in hitrost reagiranja ter dovolj veliko vidno polje) ter dobro vidljivost pred, med in po varjenju. Imeti mora različne nastavitve za uporabnika glede na zahteve delovnega postopka. V neposredni okolici varjenja naj ne bo ovir, okoli katerih bi se varilec brez perifernega vida pri nošenju maske lahko spotaknil.17 Filter mora zagotavljati 100 % zaščito pred UV in IR sevanjem.5 Izbor filtra se začne s senco, ki je pretemna, da bi videli cono varjenja. Nato varilec izbira vedno svetlejše odtenke, dokler ne doseže dovolj dobre vidljivosti, ne da bi šel pod najnižjo zaščitno senco.23 Slika 3: Varilska maska. Welder's mask. Na žalost pa varilci popolne zaščite za oči ne uporabljajo vedno. Vzroki so nizko zavedanje tveganja, slabo vzdrževane leče, neudobje varilske maske, potreba po uporabi korekcijskih leč pri varilcih z dioptrijo, malomarnost ali pa le delo v temnih zaprtih prostorih, ki okvarijo vidno polje.17 Varilci bi se morali izogibati jemanju fotosenzitirajočih zdravil (hidroklorotiazidi, furosemid, alopurinol, benzodiazepini, flufenazin).20 Vsakdo z opeklino kože ali vnetjem oči naj poišče zdravniško pomoč, da se prepreči okužba.17 Ne smemo pozabiti na redne preglede delovne opreme (vsaj na tri leta), ustrezen sanitarni režim, organizacijo prve pomoči in požarno varnost. Premeščanje bremen je moč mehanizirati (viličarji, dvigala). V smislu humanizacije dela lahko ukrepamo z uvedbo avtomatiziranega in robotiziranega varjenja.1 Navsezadnje je potrebna tudi poklicna selekcija varilcev. Varilci morajo imeti dobro ostrino vida, barvni vid, vidno polje, globinski vid, propriocepcijo, ravnotežnostni čut in okulomotorno koordinacijo. Med psihološke zahteve sodijo samostojnost, kritičnost, zbranost, sposobnost motoričnega odreagiranja, razpoložljivost, odpornost na stres in usklajenost gibanja.1 8. ZAKLJUČEK Že od samega začetka poklic varilcev sodi med najbolj nevarne glede izpostavljenosti zdravju škodljivim dejavnikom. Hkrati z razvojem varilstva pa se razvijajo tudi splošni in osebni zaščitni sistemi, ki varilcu omogočajo vse bolj varno delo. Kljub temu, da je danes na voljo praktično popolna zaščita za oči, pa se zgodi, da se varilci nevarnosti premalo zavedajo in osebni zaščiti posvečajo premalo skrbi. Dolžnost delodajalca je, da na nevarnosti opozarja, zahteva dosledno uporabo zaščite in s prilagoditvijo delovnega okolja varilcem omogoča čim bolj varno delo. SS 9. ZAHVALA Hvala Jerneju Peternelu in Marku Trčku iz Kvader MT, d.o.o., za pregled članka in predloge o popravkih ter Mihi Trčku za prikaz ročnega obločnega varjenja. VIRI IN LITERATURA 1. Črnivec, R. Ocena zdravstvene ogroženosti varilcev. Glasnik KIMDPš (2006) 1; 4-13 2. Chadha, P, Singh, Z. Health concerns in welding industry. IJERSTE (2013) 2; 1-5 3. Ashby, HS. Welding Fume in the Workplace. Professional Safety (2002); 55-60 4. Tomšič, A, Podgoršek, M. Zaščita dihal varilca z uporabo varilnega ščita z vključenim respiratornim sistemom. V Polajnar, I, Suban, M, Marjanovič, S, Obrez Preskar, B.(eds) Dan varilne tehnike 2010, 4. mednarodni sejem Varjenje in rezanje, Celjski sejem, Celje, 2010:19-22 5. Lužar, R, Lužar, F. Kakovostna zaščitna oprema - investicija v zdravje varilcev in višjo storilnost. V Polajnar, I, Suban, M, Marjanovič, S, Obrez Preskar, B.(eds) 5. Mednarodni sejem Varjenje in rezanje; Celjski sejem, Celje, 2012:163-8 6. http://consumerjusticegroup.com/workers-rights/ workplace-injuries/welding-injuries/ 7. Antonini, JM. Health Effects of Welding. Crit Rev Toxicol (2003) 33; 61-103 8. šprajc, P. Varilsko osebje in kvalifikacija (1. del). Varilna tehnika (2013) 62; 20-7 9. Kern, I, Osolnik, K, Požek, I. Pljuča varilcev. Zdrav Vestn (2010) 79; 127-33 10. Mišina, N, Polajnar, I. Pogled na zaščito in varnost pri varjenju. V Polajnar, I, Suban, M, Marjanovič, S, Obrez Preskar, B.(eds) Dan varilne tehnike 2010, 4. mednarodni sejem Varjenje in rezanje; Celjski sejem, Celje, 2010:65-74 11. Horvat, J, Gazvoda, TM. Ergonomska obremenitev varilcev pri ročnem varjenju. Varilna tehnika (2005) 54; 129-32 12. http://www.ccohs.ca/oshanswers/safety_haz/welding/ 13. http://www.lrws.gov.sk.ca/eye-injury-prevention 14. Dixon, AJ, Dixon, BF. Ultraviolet radiation from welding and possible risk of skin and ocular malignancy. Med J Aust (2004) 181; 155-7 15. Jelatancev, A. Poškodbe očesa. V Kersnik, J.(ed) Poškodbe v osnovnem zdravstvu, 5. Kokaljevi dnevi, ZZD-SZD, Kranjska Gora, 2005:113-6 16. Sung-Won, Choi, Chun, Ko-I, Sang-Hoon, R. A Case of Photic Retinal Injury Associated with Exposure to Plasma Arc Welding. Korean J Ophthalmol (2006) 20; 250-3 17. Braun, T. Preventing eye injuries when welding. Most are reversible, but permanent visual impairment can occur. Occup Health Saf (2007) 76; 32,34,36 passim. 18. Davies, KG, Asana, U, NKU, CO, OSIM, EE. Ocular Effects of Chronic Exposure to Welding Light on Calabar Welders. Niger J Physiol Sci (2007) 22; 55-8 19. Eun, AK, Byung-Gyu, K, Cheol-Ho, Y, Il Gon, K, Chang-Ho, C, Seong-Kye, K. Macular Degeneration in an Arc Welder. Ind Health (2007) 45; 371-3 20. Magnavita, N. Photoretinitis: an underestimated occupational injury? Occup Med (2002) 52; 223-5 21. Guenel, P, Laforest, L, Cyr, D, Fevotte, J, Sabroe, S, Dufour, C, et al. Occupational risk factors, ultraviolet radiation, and ocular melanoma: a case-control study in France. Cancer Causes Control (2001) 12; 451-9 22. http://www.lincolnelectric.com/assets/US/EN/literature/ E205.pdf 23. http://www.weldinginfocenter.org/health/hs_05.html. 24. Stojadinović, D, Stojadinović, S. Prosojne zaščitne zavese. V Polajnar, I, Suban, M, Marjanovič, S, Obrez Preskar, B.(eds) Dan varilne tehnike 2010, 4. mednarodni sejem Varjenje in rezanje, Celjski sejem, Celje, 2010:53-6 ZVP Zavod za varstvo pri delu VARNOSTNI ZNAKI in drugi znaki po naročilu Nudimo vam VARNOSTNE ZNAKE: - skladne z veljavno zakonodajo, - izdelane na kakovostnih materialih, - vsebino lahko prilagodimo. MAGNETNE NALEPKE - enostavne za namestitev NOVO: SAMOSTOJEČE TABLE "Pozor! Spolzka tla" in DRUGO Katalog: www.zvd.si ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, Ljubljana 01 585 51 00 | info@zvd.si INFORMACIJE: Fanči Avbelj, mag. menedž. vseživlj. izobr., dipl. var. inž. M: 041 658 953, T: 01 585 51 21, e-mail: fanci.avbelj@zvd.si PRIROČNIK ADR 2015 Zavod za varstvo pri delu Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga ADR 2015 prinaša nekatere novosti, predvsem pa obveznosti in odgovornosti vseh, ki sodelujejo v verigi pošiljanja, prevoza in prejemanja nevarnega blaga. Avtorja priročnika: Alojz Habič, univ. dipl. inž., in Vojko Robnik, univ. dipl. pravnik CENA: 198 € z DDV. NOVO: - 20 novih UN številk in številne druge spremembe, - nova - pogoji za prevoz neočiščene embalaže, - pogoji za prevoz rabljenih litijevih baterij, - opredelitev dimenzij nalepke nevarnosti in drugih oznak, - zahteve za vozila na katerih se za hlajenje uporabljajo dušljivi plini, - pogoji (izdelava, preizkušanje, podatki v prevozni listini) za naprave za aditive na cisternah za pogonska goriva, - nova navodila za ukrepanje ob nesreči, - novo - določbe za prevoz razsutega tovora, - olajšave za okolju nevarne snovi, ■ spremembe na področju prevoza nekaterih radioaktivnih paketov, ... NAROČILA: Jana Cigula, jana.cigula@zvd.si, fax: 01 585 51 80 Naročilo, ki ga lahko pošljete po e-pošti ali po faxu, mora vsebovati: ime in priimek naročnika, podjetje, naslov podjetja (ulica, hišna številka, kraj), telefon, elektronska pošta, ID za DDV, podpis, datum in žig. ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, Ljubljana 01 585 51 00 | info@zvd.si www.zvd.si Oglaševanje v reviji Delo in varnost Delo in varnost je ugledna strokovna revija z več kot polstoletno tradicijo, ki obravnava vsebine s področij varnosti pri delu, varstva pred požarom, medicine dela, prometa in športa ter zdravega okolja. Delo in varnost ima zvest krog bralcev, med katerimi so strokovni delavci s področja varnosti in zdravja pri delu, specialisti medicine dela, kadroviki in drugi, ki se ukvarjajo z obravnavano tematiko. Z oglaševanjem v reviji boste dosegli vaše ciljno občinstvo. Hkrati je oglaševanje cenovno ugodno. Za dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo na naslednjih kontaktih: T 01 585 51 28; M 041 616 901; F 01 585 51 80; e-mail: jana.cigula@zvd.si Strokovna izobraževanja na ZVD v januarju in februarju 2015 JANUAR » Usposabljanje voznikov, ki prevažajo nevarno blago -ADR - začetno in obnovitveno usposabljanje. 15. - 17. januar. » Novosti ADR 2015. 20. januar. » NPK varnostni svetovalec/varnostna svetovalka za prevoz nevarnega blaga - začetno in obnovitveno usposabljanje. 27. - 29. januar. » Nevarni ogljikov monoksid. 29. januar. FEBRUAR - NAPOVEDUJEMO Natančni datumi bodo objavljeni na ww.zvd.si. » Usposabljanje za svetovalce za kemikalije. » Varno delo z nevarnimi kemikalijami. » Varno delo z električnim tokom. » Varno delo z plini. » Priprava na strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu. » Priprava na strokovni izpit iz varstva pred požarom. » Novo: delavnica Nevarnost nasilja tretjih oseb. 60 let Delo in varnost Naročanje Strokovna revija za varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom Revija Delo in varnost izhaja že od leta 1955. Delo in varnost se ponaša s kakovostnimi strokovnimi in znanstvenimi vsebinami, s katerimi bralci širijo svoje strokovno znanje in nadgrajujejo delovno področje. Na leto izide šest številk. V naslednji, februarski številki se bodo strokovnjaki med drugim osredotočili na brezposelnost in stres. Kako sta povezana? Kako premagovati stres in poskrbeti, da ne bo imel hujših posledic? Naročila in dodatne informacije: Pokličite (01) 585 51 28 (Jana Cigula), pišite nam na deloinvarnost@zvd.si ali obiščite www.zvd.si. Dräger Alkohol ali Droga prisotna? esto suma! Prepričajte se! Z Drägerjevimi aparati za meritve drog in alkohola. V današnji družbi zloraba drog in alkohola stalno narašča. S tem povezano tveganje se nikjer ne kaže tako očitno kot na delovnem mestu - še posebej, ko to zahteva upravljanje strojev in vozil. Znebite se dvomov in izognite se tveganju - z našo pomočjo. OBIŠČITE SPLETNO STRAN WWW.DRAEGER.COM/DIAGNOSTICS Dräger Interlock® 7000 Dräger Alcotest® 6820 Dräger. Tehnika za življenje.