NA NOVI POTI Med mnogimi sekcijam^i celjske Svobode zavzema posebno mesto Delavski oder. Na n;em je našla za­ točišče ljubezen do gledališkega ndejstvovanja in težnja, da bi to ndejstvovanje našlo čim polnejši iz­ raz. Tu ?o režiserji, ki najdejo poleg svojega poklicnega dela še vedno toliko časa, da v po7n:h popoldan­ skih ali večernih urah razč'enjujejo to ali ono delo, in tu so potlej igral­ ci, ki so jim voljni slediti. Oboje­ stranska prizadevnost je rodila že veliko uspehov, vendar ti uspehi največkrat niso bili deležni tistega priznanja, ki so ga zaslužili. Vzroke za to, da Delavski oder Bi našel pri občinstvu pravega ra­ zumevanja, je treba iskati deloma tudi v okoliščini, da je njegovo delo potekalo v neurejeni dvorani biv­ šega kino Doma. Ker ni bilo sred­ stev, ni bilo mogoče dvorano nare­ diti privlačno, privlačne dvorane pa, naj zveni še tako naivno, vedno pri­ vlačujejo ljudi. S tem, da je obči'n- ski ljudski odbor zagotovil odru do­ ločena finančna sredstva, mu je •mogočil, da si bo lahko nabavil najnujnejšo osnovno opremo — svetlobni park, ozvočenje, odrske draperije in drugo. Toda to še ni vse. Vodstvo Delavskega odra se namreč dobro zaveda, da občinstva ni imogoče pridobiti zgolj z zuna­ njimi efekti, zato bo v prvi vrsti poskrbelo za skrbno pretehtan re­ pertoar in skrbno naštudirana dela. Povečalo bo število predstav doma in prav tako število gostovanj zu­ naj. Razen tega uvaja kot novost lične prospekte, ki bodo služili kot vstopnice. Letošnja sezona se je pričela s Sestero mušketirjev, ki jih je režij­ sko pripravil Cveto Vernik. Njej je sledil Kekec in Mojca v režiji Petra Božiča, na repertoarju pa bo še Ku­ kavičje jajce v režiji Jara Zelinke In Nebeški odred, ki ga bo pripravil Zdenko Furlan. Razen tega bo De­ lavski oder ponovil Cankarjevega Hlapca Jerneja. To je samo nekaj skopih podat­ kov, ki seveda niti zdaleč ne prika­ zujejo naporov in požrtvovalnosti, ki je za njimi. Sicer pa, pravijo re­ žiserji, je delo na Delavskem odru zelo prijetno in praktično sploh ni problemov, ki j:h ne bi bilo mogoče rešiti. Včasih pride seveda tudi do kakšnih slabosti, da je treba rned študijem prezasesti takšno vlogo, večkrat razlagati karakterje, ker na vajo ni bilo vseh igralcev in tako dalje, vendar so režiserji prepr-čani, da bo v bodoče tudi to odpadlo in bo delo še prijetnejše in, razumljivo, še uspešnejše, kakor je bilo doslej. Delavski oder sicer ni profesionalni oder in tak tudi n'koli ni ho*el biti, je pa, in to bo tudi vedno bolj — oder, ki bo doponljeval našo poÍ turno manifestacijo Dolenjske, ki b« 8. februarja na Otočcu, Tu bo gleda­ lišče petdesetič uprizorilo Korczaka, kar je edinstven primer v celjski gledališki zgodovini! — Kakor znano, je rekel uprav­ nik, smo razpisali natečaj za izvir­ no dramo, iz katerega bomo upri­ zorili dvoje del. Z obema deloma —• Rokom in^Lejo Janeza 2Tnavc*a, ki je prav v celjskem gledališču 1947. doživel svojo prvo krstno predstav*, in Ozko špranjo za sonce Kališnik« se bomo februarja predstavili komi­ siji, ki bo določila delo za Slerijia* pozorje v Novem Sadu. Po letošnjih treh premierah bosWi v januarju še dve premieri — Ste- vensonov Zakonski vrtiljak v režiji Mirča Kraglja in Pesnške duše v režiji Andreja Hienga. Istočasno se bo pričel študij obeh novitet pei režijskim vodstvom. A. Hienga i« Jožeta Tirana. Na Malem odru bo­ mo uprizorili Junesca Stole v režiji M. Herzoga iz Maribora. Poleg uprizoritev Shakespearovega Ric- harda II. in Djakovićeve Ljubezni, ki ju bo režijsko pripravil B. Gom- bač, bomo gostovali v ljubljanski Drami z Robinzoni in dekletoma, oi koder nas bo prenašala RTV Ljub­ ljana. — Medtem ko sedma pre­ miera še ni določena, pa velja opo­ zoriti na izbor dialogov in mono­ logov iz najboljših Shakespearovik dram, ki ga je pod naslovom Sha­ kespearov večer pripravil Jože Ja- voršek Jn ki ga bomo uprizorili na Malem odru. Podatki so vsekakor zgovorni hi zato ne potrebujejo kakšnih slavo- spevov. Celjsko gledališče vse bolf izpolnjuje poslanstvo v smislu ljud­ skega gledališča, s,?] v okraju sko- roda ni kraja, kjer ni gostovalo аП kjer si njegovih predstav podežel­ ska publika ne bi želela. To pa, da se je približalo ljudem, pove rse. Novoletni intervju Srečal sem ga na cesti, z instru­ mentom. Srečal sem preprostega človeka, ki je, kakor se je pokazalo na zunaj, posvetil vse svoje živ­ ljenje izpolnjevanju službenih dolž­ nosti, svoji družini in samemu sebi. Nikoli ni imel prilike, da bi postal kaj drugega, kar [e, čeprav je v njem gorela ta želja in je bila celo zelo blizu uresničenju. Toda prišla jç prva svetovna vojna in vse se je postavilo na glavo. — Saj veste, je rekel, — takrat so bile drugačne prilike kakor so danes. Toda zdaj smo lahko zado­ voljni, da je tako. Tu pa so leta in na kaj naj bi človek v teh letih še mislil? Zadovoljen sem s temle, je še dodal in potrep.jal- svoj instru­ ment. — In kako dolgo ste že pri godbi? — Zelo dolgo. Morda kakšnih dvajset let. — Kol.ikor mi je znano, je tu zelo delavno društvo. Se udejstvujete morda še na kakšnem drugem po­ dročju? — Seveda, kolikor dopušča čas, Zdi se mi, da nam danes na vseh koncih primanjkuje prav časa in da zato največkrat ne dosežemo zaže­ lenih uspehov. Razen tega, bom kar povedal, nam primanjkuje tiste sile. ki nas je vodila nekoč, ko je naše delo zaviraCa celo policija. Toda to je razumljivo. Vojna je utrudila ljudi in človek, ki si je izvojeval prostost, jo hoče potlej tudi už.vati. To je čisto naravno. Zato, mislim, društvena dejavnost ni taka, kakrš­ na bi lahko bila. So pa, seveda, tudi še druge okoliščine. — Kaj ste našli v svojem dru­ štvu? — Ja, kaj sem našel! Človek se mora nekje udejstvovati, sploh pa tu, kjer ni tako kakor v mest.h, da bi lahko recimo vsak čas šel v kino ali gledališče, v kavarno ali kam drugam. Stremeti je treba za tem. da ljudem nekaj nudimo, če nič dru­ gega, zdravo razvedrilo in zabavo. Človek ne more samo delati, delati samo zase, pač pa mora tudi za dru­ ge kaj narediti. — To je vsekakor res. — In mislite, da sam tako mi­ slim? Ne. Prav go'tovo danes en sam človek nič ne opravi. Ta zavest je prodrla celo sem Medtem sva se približala nizki zgradbi, iz katere je bilo slišati in­ tonacijo instrumentov. Da bi se v novem letu ta zavest še u-kreoila, sem pomislil, polem pa sva \f. Doslovila. — Srečno, sem reke! :n — srečno, je odvrnil, in že je bii izg:ni! za vrati. NAŠA ZELJA V NOVEM LETU: Nova sola Razgovor je bil kratek. — Napiši, ml je rekel upravitelj celjske Poseb­ ne šole Roman Boben, — da je na­ ša največja želja, da bi novo leto pomenilo za nas novo šolo. Vse je prišlo tako daleč, ko ni mogoče več odlašati, kajti razmere, v katerih životarimo, so očitne in jih zato z razumevanjem upošteva tudi per­ spektivni načrt za prihodnjih 5 let Kakor sem izvedel še naprej, naj bi bodoča šola stala med Vrunčevo ulico in Ulico 29. novembra, kar po­ men', da je bila lokacija idealno iz­ brana, saj upošteva približno enako razdaljo do posameznh točk naše mestne periferje, od koder bodo v šolo prihajali gojenci. Nova Posebna šola, ki bo bržkone dograjena, kakor predvideva načrt naj bi postala center, kamor bi se stekali vsi učenci, ki so v okoliških šolah zaključili štiriletno dobo, da bi se tu poklicno usposabljali. Nje­ no težišče bo predvsem na delav­ nicah, ki jim bodo priključili tudi oddelek za slušno vzgojo in higieno vida. V njej naj bi naposled našla mesto sodobna metodika vzgajanja defektnih otrok, z vsemi dostopnimi sodobnimi tehničnimi pripomočki Ce upoštevamo, da sedanja šola ni­ ma svojih lastnh prostorov in go­ stuje na I. osnovni šoli s prenatrpa- nimi razredi in v treh izmenah po­ uka, kakor tudi lo, dd teži vse naše šolstvo za tem, da bi pouk čim bolj olajšali, se lahko upravičeno pridru- ž mo želji, da bi tudi Posebna šola dobila novo stavbo! — V leto 196 L, je rekel upravi­ telj Boben, — 51орди*о iorej z ve- lii lavnik od 8 do 18. ure, ob sobotali pa samo ud 8. do 13. ure. Leini obračun komornega moškega zbora 23. t. m. je polagal Komorni mo­ ški zbor obračun svojega kulturno- prosvetnega dela od svojega zad­ njega občnega zbora, ki ga je imel pred dvemi leti. Iz poročila pred­ sednika zbora tov. Bogdana Jereba posnemamo, da je zbor po uspelih koncertih, izvrstnih kritikah ter množici nastopov, doživel v tem razdobju največji razmah. V pretek­ li delovni dobi je imel 53 nastopov, od tega samo zadnje 4 P^esece 19. Dirigent proL Egon Kunej je v svojem poročilu poudaril, da bt uspehi bili zagotovo še večji, če bi bil obisk vaj večji; večina zamud je bila sicer opravičljiva, toíla to in številni nastopi vendar le ovirajo redni študij, ki zahteva veliko mero pazljivosti in sposobnosti. V načrt za bodoče delo je zbor sprejel stalne tehnične vaje z na­ menom, da bi povečal lepoto in zli- tost zborovskega tona; samostojni koncert spomladi 1961, za katerega bo treba naštudirati še vsaj 5 pes­ mi; sodelovanje na proslavah 20-let- nice ljudske vstaje; priprave za na­ stop na revijah v Mariboru in Nišu za koncert na dubrovniških letnih Igrah, pa tudi za nastop • inozen- stvu. Z veliko večino glasov je zbor za­ upal upravno vodstvo zopet to^ Bogdanu Jerebu, že dolgoletnemu požrtvovalnemu predsedniku zbora, medtem ko bo umetniško vodstvo še naprej v rokah mojstra-dirlgenta prof. Egona Kuneja. Novost pa po­ meni formiranje tričlanskega umet­ niškega sosveta, kot elementa zbo­ rovskega soodločanja v njegovi re- pertoarni politiki. G. O SMoje veselje Jagnedi so sklenili roke, kc je odšlo tisto moje, ; kot reka živo poletno veselje. Nekdo z jesenskim listom na dlani ga je vzel in se skril med vrbe. Boleče so zaječale, saj so pesmi mojega veselja prepuste, pretežke, da bi lahko bile znanilke mladosti. Silva Radčenko Trpko sjlrestroTaDje Dečkove temne oči so bile tako velike, tako globoke, da so v njih tonile vse luči razsvetljenega me­ sta. Tiho kot senca je drsel po za­ sneženem pločniku ob ivellkih iz­ ložbah in se v svoji neznatnosti še bolj stiskal vase, kakor da bi se bal, da je napoti velikim, toplo ob­ lečenim ljudem. Pod obledelo vol­ neno čepico je bil njegov bled obra­ zek še bolj droban, rdeče obrobljena ušesa je kapa le na pol pokrivala, rdeč pa je bil tudi njegov nosek, ka­ terega je fantič kdaj pa kdaj pp- drgnil z veliko prekratkim rokavom zakrpanega suknjiča. Navzgor za­ vihan ovratnik je drezal v skuštrane lase na tilniku, ki so kričali po briv­ skih škarjah. Okoli vratu je imel ovito strgano žensko ruto, ki je bila nekoč živo rdeče barve. Kadar si ni dajal opravka z nevšečnostmi na- hlajenega nosa, je tiščal premrle ročice globoko v hlačne žepe, ki so poplesavale okoli njegovega drob­ nega telesca. Tanke nožice so se mučile v prevelikih čevljih, zaviha­ nih kot sani, in dotrajani še preden 50 mu utegnili biti prav. Ustavljal se je pred izložbami, polnimi dobrot, ki jim fantič ni ve­ det imena. Vsaka izložba je bila pravljična dežela z neštetimi mi­ kavnostmi, ki jih je od fantiča lo­ čila debela šipa kot kakšen začaran zid. Ustavljal se je pred vrati krčm in prisluškoval. Hrup petja, prere­ kanja, smeha in žvenketa stekle- nine je z vonjem po žganju in vinu puhnil na cesto vsakokrat, ko je kdo vstopil ali se opotekel iz krčme. Fantič je zmajal z glavo in oddrsel dalje. Ce bi bil hrup še tako močan, bi ne zgrešil glasu, ki ga je iskal. Zavil je vstran z glavne ulice. Tu ni bilo iako svetlih izložb. Toda ulica je bila široka, z obeh strani obdana z zasneženimi brezami. Za kovanimi in zidanimi ograjami so sredi prelepih vrtov samevale lepe gosposke hiše. Snopi svetlobe so iz oken božali belo opojnost vrtov, da so se ledeni kristali iskrili na težko obloženih vejah kot zvezdnato nebo visoko gori nad mestom. V vsaki hiši je bilo okno, za katerim je ža­ relo okrašeno drevo, skozi hladno noč pa je na prazno ulico božajoče vdirala zasanjana glasba. Fntiču se je zdelo, da cingi ja j o snežni kri­ stali, ki so se ob rahli sapi sipali z vejevja. Tesno mu je postalo v tej široki aleji med vilami. In hladno. Kakor da so razsvetljene sobane za veliki okni posrkale vso toploto s ceste. Nekje so zaloputnila vrata. Fan­ tič se je zdrznil in zbežal v strahu, da bi ga kdo utegnil zalotiti, kako krade svetlobo prelestno razžarjen.h oken in pobeglo glasbo na tej ši­ roki prepovedani ulici. Ulica, kamor je zdaj ves zadihan pritekel, je bila temna. Sive, ne­ znansko velike hiše so kipele z obeh strani v zimsko noč. Daleč spredaj v podaljšku neskončne vrste sivih stavb so se v beli brezkrajnosti jasno začrtavali visoki dimniki mrtve to­ varne. Ta ulica je bila tiha. Le tu in tam je iz oken brlela slabotna luč. Le z zvezdami posuto nebo je bilo nad to ulico veliko svetlejše kot tam nad središčem in alejo vil. Tu pločniki niso bili očiščeni in ce­ sta je bila nezorana. Ozka gaz se je kot vijugava črta vlekla ob sivih zidovih. Fantiču se je v prsih stis­ nilo srce. Ne, ni ga bilo strah. Ta ulica je bila tako podobna njihovi, le da so tu bile hiše višje in ulica bolj neizmerno dolga. Prav na koncu ulice je bilo pri­ tličje zadnje hiše močno razsvetlje­ no. Jedka luč je metala svoje slepe­ če snope čez cesto na visoko železno tovarniško ograjo. Ob zid prislonje­ na kolesa so kot rogate pošasti pol­ nila očiščen^ pločnik. Pred vrati je ovohaval zrak velik črn mesarski pes in nezaupljivo gledal drobno postavico, ki se je plaho približe­ vala. Fantič je obstal, da bi uganil kakšne volje je žival, pa tudi zato, da bi lažje prisluhnil glasovom. Zalegla pesem o mladosti, ki se je zgubila, je vdirala iz kantine. Tu je bil. Tu je bil tisti glas, ki ga je iskal, glas, ki bi ga spoznal, če bi pelo celo mesto, robat, hripav glas, pa vendar topel in božajoč. Očetov glas. Pes se je počasi obrnil, sunil z glavo v krilo vrat, jih odrinil in ne­ kam samozavestno odstopical v to­ čilnico. Za njim je zdrknila drobna pojavica in se plašno ustavila v kotu med vrati in zidom. Zakajen prostor ga je zmedel. Dim mu je silil v oči, ga dražil v grlu, mu polnil nosnici. Roki sta se mu ohlapno povesili ob stegna. Po­ tegnil je upadli obrazek v zavihan ovratnik in si pomel orošene oči. Pesem o izgubljeni mladosti je iz- zvenevala pod očrnelim stropom. Možje okoli omizja so razklenili roke. Z rokami sklenjena veriga te­ les se je potrgala. Roke so segale za kozarci. Plečat možak upadlih lic je neznansko dolgo vstajal, da je končno vzravnan pod stropom dvignil čašo, ki je v njegovi šapa- sti roki bila krhka, in z votlim ba­ som zagrmel: — Rečem vam, prijatelji, da bo prišale čas, ko se bo hudič naveličal svojih lastnih hudobij. Zinil bom tako, prijatelji, da vas bo popadel krč od smeha, prijatelji. Želim vam srečno leto devetnajststotridesetof Fantič ni vedel zakaj bi se morali smejati. Saj se tudi niso smejali. Nihče se ni smejal. Orjak se je ka­ kor pokošen, sesedel nazaj na klop. Potem je pogledal očeta, ki mu je kazal hrbet, kako je v dušku zvrnii čašo in jo zalučal v tla. Potem je njegov obraz padel v razprte dlani, telo je vzdrhtelo, ko je vzkliknil г glasom polnim jeze in obupa: • — Prekleta kriza! — A tek! Nežen, droban, a presunljivo zve­ neč glas se je razlegel po kantini. Možje za mizo so se ozrli k vratom. Tam je stal fantič. Droben, upog­ njen s koščenimi rokami pred MStnU in široko razprtih oči. Potem se je sunkovito obrnil im smuknil skozi vrata na sneg... Oče je brez besed vstal. Nemo je segel v žep in stresel ščepec drobižu na polito mizo in komaj slišno je zašepetal: — Srečno novo leto! Možje so mu mrmra je odgovorili. J. Krašovec