MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 245t Ichaja razen nadalje In praznikov vsak dan eb 18- url / Velja meseino prejeman * uprav) ali pe pošt) 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglati pe ceniku I Oglas« •prejema tudi oglasni oddelek „Jutro" v- Ljubljani < PoStnl čekovni račun St. 11.408
JUTRA
99
Nujno potreben zakon
. kostni primeri z ljubljansko »Vza-jetnno pomočjo«, mariborsko »Kmetijsko ® športno zadrugo« in sedaj zopet mari-°°rsko »Naprednostjo« in »Slogo« so oK?1 vsem’ zlnsti pa merodajni državni testi krepek opomin, da treba najti na-*na in možnosti, da se naš narod v bo-°ee obvaru je pred podobnimi nesreča-• Saj gre, samo v primerih gori navojih podjetij, ki so propadla, odnosno ? JW>rala biti od oblastev razpuščena, tektivna škoda za naš večinoma slovenji del naroda v težke milijone. Kaj to P°meni zlasti v dan - šnjih težkih časih spošne gospodarske depresije, si lahko vsakdo na prstih izračuna. In vse to za-radi nekoliko špekulantov, ki so iz člo-Veško povsem razumljive želje, priti do Sotovine in si nekoliko gospodarsko od-P°moči, napravili pravcat; židovski tem-Pe^> si z ljudskim denarjem proti vsem bonskim predpisom in določbam polmi Sv0]e žepe in ogoljufali stotine in tisoče ttaših varčevalcev, ki so si po nekaj dinarjev na mesec od ust odtrgali, za te svoje prihranke.
Toda ni samo materialna škoda, ki jo !e treba videti. Najmanj tako velika, če ne še večja, je tudi moralna škoda, ki so jo ti brezvestni špekulanti povzročili v našem narodu: oblatili in oskrunili so Zdravo idej'o, na kateri sloni delo zavarovalnic, idejo medsebojne pomoči v obliki življenjskega, požarnega, vlomskega ali akršnekoli druge oblike zavarovanja. ežki udarci, ki so jih ti špekulant: pri-^acjalj veliki socialni instituciji z mili-^skiimi izgubami propalili pomožnih bla l ‘?n- so naravno v ljudskih masah začeli ^kovati razdiralno. Izpodkopali . . 2aupanje naroda v povsem zdravo lsd zavarovanja, ki ie poseben način ,aclružnega poslovanja. Že itak težka oroa, kj jQ m0rajo danes voditi celo ve-e zavarovalnice, da se vzdrže v rav-ovesju, je p0i[j lltjsj nepoštenega, neso-. nega, nereelnega poslovanja gori nave enih ustanov postala še težja, ker se ?ra boriti z novo nastalim nezaupa-1 e ni ljudskih mas.
v *V!se človek ob vseh teh dogodkih vDraša: kako to, da se ne vrši nad poslopjem zavarovalnic vseh vrst stalna ^Otitroia države? Saj bi bili nemogoči °žodki, kakor pri »Vzajemni pomoči« ali fi »Kmetijski eksportn; zadrugi« itd., j 0 bi državna oblast vodila stalno kon-nad njihovim poslovanjem.
^ač obstoja v ministrstvu za trgovino
in
. mdustrijo poseben oddelek za »Krc-
«litn
Ianje:
'*e ustanove in zavarovanja«, ki z da-
ni koncesij za zavarovalne posle, s °‘rievanjem pravilnikov za posamezne n^°2e zavarovanja že v neki meri vrši Gorstvo nad zavarovalnicami. To je a tudi vse in še to prav za prav brez *»nske podlage. Zato se sedaj priprav-v ministrstvu nov »zakon o nadzor-
na
stv
"Ost
u nad zavarovalnicami«. Široka jav-
Pričakuje od tega zakona povsem
Končni sklepi konference v Stresi
3il Je dosežen sporazum za enotno nastooanie v Ženevi, kje se bo Nem-'žija poceni Ijmezala — Določena !e bila dalSe cela vrjta novih konferenc
fešii »v.
^vičeno, da bo dokončno in v celoti
slor ce*°^upni Problem zavarovalnih po-
§a ' da bo obsegal ves kompleks vpra-(]' j; ki so važna v zavarovalni stroki, Do °bsega! vse ustanove, društva, kor bayvCije itc*" ki se v •‘akoršnikoil obliki di 10 s Posli zavarovanja. Želimo pa tu-za^on Predvideval najstrožje •m za vse one. ki bi se pregrešili nad v"* narodom z zlorabo ideje zavaro-za svoje špekulantske posle in bi Drawlj ljudi k zavarovanju, ki so v na-Drert tako s PrecJPisi zakona kakor s je ,3lsi pravilnikov, na podlagi katerih posameznim zavarovalnicam poslova-dovoljeno. V zakonu pa tudi ne sme
STRESA, 15. aprila. Delo konference Stresi je bilo dovršeno včeraj dopol-ine. Najprej so se sprejele v končni redakciji resolucije in deklaracije, ki so bile sestavljene že v soboto. V njih se najprej konstatira, da so zastopniki Italije, Francije in Anglije proučili ves evropski položaj, zlasti z ozirom na nemški korak, in sklenili sledeče: Da se pri razpravi o francoski pritožbi pred Društvom narodov uredi postopanje na skupni liniji Da se nadaljujejo pogajanjt za uresničitev projektiranega vzhodnega pakta. Glede Avstrije so potrdli dos. deklaracije o potrebi neodvisn. in potrebi konzultira-nja v primeru ogrozitve ter sklenili, da se skliče čimpreje konferenca vseh zainteresiranih držav sosed Avstrije, na kateri naj se določi sklenitev takozva-nega podonavskega pakta. Da se nadaljuje in čiiuprej zaključi delo za sklenitev letalskega pakta. Ugotovili so, da je sa-
movoljni nemški korak glede oboroževanja kompromitiral napore za vojaško enakopravnost v sporazumni ureditvi. Vendar upajo, da bo še mogoče doseči sporazum in omejiti oboroževalno tekmovanje. Vprašanje vojaške enakopravnosti Avstrije, Madžarske in Bolgarije naj se uredi diplomatskim potom s sodelovanjem vseh zainteresiranih držav in v okvirov načrtov splošnih in regionalnih sporazumov o organizaciji miru in medsebojni varnosti.
Mimo te resolucije sta sklenili italijanska in angleške delegacija izjavo glede locarnskega sjjorazuma, v kateri Italija in Anglija potrjujeta obveznosti, ki sta jih kot garantinji prevzeli pri podpisu. Ta izjava je bila sporočena tudi francoski de legaciji, naknadno pa bo javljena še Nemčiji in Belgiji. Končno je bila sprejeta skupna italijansko - francosko - angleška deklaracija, v kateri izjavljajo tri države,
da je njihova zunanja politika v popolnem skladu z načeli Društva narodov in sc bodlo v bodoče uprle vsaki enostranski kršitvi mirovnih pogodb in vzdržale pri tem najtesnejše sodelovanje.
Konferenco je zaključil Mussolini z govorom, v katerem je dejal, da so rezultati zadovoljujoči in je Stresa mnogo pripomogla k razbistritvi položaja v Evropi in ohranitvi miru. Po konferenci so oni delegati, ki potujejo na zasedanje Društva narodov v Ženevo, prvi zapustili Stresa. Sir Simon je odpotoval prvi že ob 12.3(1 z letalom. Ves italijanski tisk je z izidom konference zadovoljen, naglasa važnost solidarnosti Italije. Francije in Anglije in zlasti še pomen sklicanja podonavske kon ference, po kateri bo sklenitev podonavskega pakta le še formalnost, ker je mala antanta nanj itak že pristala. Tudi francoski in angleški tisk piše pododno.
Podonavski in jadranski oakt
OBOROŽITEV
AVSTRIJE, MADŽARS KE IN BOLGARIJE. SREDNJEEVROPSKA KONFERENCA V RIMU.
PARIZ, 15. aprila. Na včerajšnji seji kon , držav. Da se reši vprašanje podonavskega pakta in ponovne oborožitve premaganih držav, se skliče v mesecu maju v
ference v Stresi se je razpravljalo pre težno o vprašanju oborožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Vprašanje je spro žil Mussolini, ki je dokazoval potrebo, da se Avstriji dovoli popolna oborožitev. Angleška delegacija je sprejela Mussolinijeve razloge s simpatijami, dočim je Laval opozori! na dejstva, da bi države male antante sprejele oborožitev Avstrije, Mad žarske in Bolgarije z vznemirjenjem. Laval je zahteval, da se v tem oziru ne sklene nič brez pristanka vseh zainteresiranih
Rimu posebna konferenca zainteresiranih držav. Na to konferenco bodo povabljene Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Francija, Poljska, Romunija, Mad žarska in Italija dočim bo Anglija prisotna le kot opazovalka. Mimo tega se bo pa tudi uvedla akcija za takozvani jadranski pakt, ki naj bi bil sklenjen med Italijo, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo.
Francoski memorandum v Ženevi
MEMORANDUM, KI GA JE POSLALA
BIL VČERAJ
ŽENEVA, 15. aprila. Tajništvo Društva narodov je objavilo včeraj opoldne memorandum, ki ga je poslala Francija Društvu narodov zaradi nemške kršitve vojaških klavzul versailleske mirovne pogodbe. Francija vidi v nemškem sklepu eklatantno kršitev določb mirovne pogodbe in kronanje metod že dosedanjih tajnih nemških podvigov. Natanko se obrazlaga že poprejšnje tajno nemško oboroževanje i ugotavlja, da nemški korak Društvu narodov ne more biti vseeno, ker ruši tudi njegove temelje, saj je Nemčija ob svojem sprejemu v Društvo naradov prevzela svečano obveznost, da bo izpolnjevala vse prevzete dolžnosti. Nemčija je s tem nevarno ogrozila in skoraj onemogočila prizadevanja Društva narodov in vseh miroljubnih držav za razorožitev, odnosno ureditev ravnotežja v oboroževanju. Dasi razorožitev ni bila dosežena, Nem-
FRANCIJA DRUŠTVU NARODOV, JE OBJAVLJEN.
čija vendarle ni imela pravice seči po takih sklepih. Nadalje govori memorandum o francoskih vojaških ukrepih, ki jih z ozirom na nemško postopanje opravičuje. Nemčija je povzročila nevarnost blazne tekme v oboroževanju in je zato treba ugotoviti njeno odgovornost za nastali položaj, kakor tudi storiti sklepe za ohranitev miru.
Svet Društva narodov
zboruje
ŽENEVA, 15. aprila. Danes ob 11. uri se je pričelo pod vodstvom turškega zunanjega ministra dr. Ružr*i;a Arasa izredno zasedanje sveta Društva narodov s tajno sejo, ki še traja. V Ženevi so že vse delegacije. Prispel je tudi poljski zunanji minister Bcck, ki se prvotno ni nameraval udeležiti osebno tega zasedanja. Ker je bil v Stresi dosežen sporazum, se pričakuje, da bo na zahtevo Francije
biti predvideno nadzorstvo nad vsemi vrstami zavarovalnic samo v tem smislu, da da državna oblast s potrditvijo pravil in pravilnikov odnosno s podelitvijo koncesij svoj pristanek na začetek poslovanja, ampak mora predvidevati tudi možnost redne kontrole, po potrebi večkrat na leto, nad poslovanjem vseh zavarovalnih zavodov.
| Tak zakon je nujno potreben, in je dol-I žnost ministra g. dr. Vrbaniča, ki se i je osebno iz aktov prepričal o škodljivosti načina poslovanja nekaterih društev, kakor je n. pr. »Naprednost« itd.. da ta zakon z vsemi mogočimi garancijami tudi za njegovo uspešno izvajanje, čim preje donese.	V— S—
klicano zasedanje poteklo brez napetosti’ in bodo sklepi glede Nemčije zelo obzirni.
SPREMEMBE V ITALIJANSKI DIPLOMACIJI.
PARIZ, 15. aprila. Italijanski poslanik v Parizu grof Pignatti di Custozza bo, kakor poroča »Matin«,	imenovan
za poslanika v Vatikanu, dočim pride na njegovo mesto sedanji varšavski poslanik Bastianini.
BERGER-WALDENEGG ODLETEL V ŽENEVO.
GRADEC, 15. aprila. Avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg, ki je pri sostvoval včeraj zborovanju	»Heimat-
schutza«, se je popoldne z letalom odpeljal v Ženevo.
KOMUNISTIČNA ZAROTA	NA IR-
SKEM.
LONDON, 15. aprila. Po vesteh iz Dublina je irska policija odkrila zelo raz širjeno komunistično zaroto,	ki je za
Veliko noč pripravljala prevrat. Iz zaplenjenega materiala izhaja, da so komunisti pripravljali umor celc vrste vodilnih irskih politikov.
NOVE OBSODBE V GRČIJI.
ATENE, 15. aprila. Izredno sodišče je obsodilo Venizelosevega	sorodnika
Pistolakisa in mornariškega poročnika Kanaisa, vsakega na 20 let ječe, 11 drugih obtožencev pa na ječe od 10 do 20 let. Devet obtožencev je bilo oproščenih.
PORTUGALSKA NE MOBILIZIRA.
LIZBONA, 15. aprila. V mednarodnem tisku so se razširile vesti, da je portugalska vlada odredila delno mobilizacijo zaradi nemirov v koloniji Mo-zambique. Vlada te vesti zanika.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V FRANCIJI
BORDEAUX, 15. aprila. V noči od sobote na nedeljo je iztiril pri kilometru 35 pred Bordeauxjem brzovlak, ki je vozil z brzino 108 km iz Bayonne. Pri tem so bili 3 potniki ubiti, 10 pa jih jr
bilo ranjenih.
VELIK POŽAR V ROMUNIJI.
BUKAREŠTA, 15. aprila. V trgovskem delu mesta Pascanije je nastal strahovit požar, ki je upepelil celi dve ulici, v katerih je zgorelo okoli 50 tr* fovm.
Dnevne vesti
Nenavadna nesreča na PobrezJu
DELAVEC AVGUST KELNARIČ ŽE
NAPORI REŠEVALCEV. MNO
Včeraj zgodaj zjutraj se Je raznesla po Pobrežju in kmalu nato tudi po Mariboru vest, da je ob 6. uri na Pobrežju v Cankarjevi ulici 27. pri kopanju vodnjaka zasuki nekega mladega delavca. O nesreči so bili takoj obveščeni požamiki in reševalci s Pobrežja, Studencev, Tezncga in Maribora, ki so tako prispeli na kraj nesreče in pričeli z reševalnimi deli.
Nadaljnja poizvedovanja o tej nenavadni nesreči so prinesla naslednje podrobnosti: Na Pobrežju v Cankarjevi ul. 27. gradi novo hišo Ivan Vreščak. Za napravo vodnjaka na dvorišču je najel .studenškega mojstra Kovačiča iz Gor. Radgone. Zemlja, kjer se koplje vodnjak, je zek) sipka in je tako delo pr.ecej otežko-čeno. Vendar je napredovalo še precej hitro. V nedeljo zjutraj je bil pri kopanju vodnjaka zaposlen 241etni delavec Avgust K e 1 n a r i č. 'orna nekje iz okolice Maribora. Iz doslej še nepojasnjenih vzrokov pa se je nenadoma zrušila stena vodnjaka in v globini osmih metrov zasula Kelna-riča tako, da mu je ostala še samo glava na zraku. Nesrečnež je kričal na pon: . prihiteli ljudje pa mu niso mogli pomagati, ker je bila nevarnost, da se pri reševalnih akcijah znova vdre zemlja in ga popolnoma zasuje. Po vrveh so spustili v vodnjak zaboj, s katerim so pokrili nesrečnežu glavo, da ga ne zasuje za primer. da bi se zemlja ponovno rušila. Zrak
DRUGI DAN ZASUT V VODNJAKU. ŽICE RADOVEDNEŽEV.
pa so mu mariborski reševalci dovajali po ceveh.
Medtem so prispeli tudi požarniki in reševalci, kakor tudi večje število kaznjencev tukajšnje kaznilnice. Pričeli so takoj z reševalnimi deli, kar pa je bilo precej težavno. Nekako deset metrov od vodnjaka so pričeli kopati meter širok kanal v globino osmih metrov, da tako pridejo do ponesrečenca. Ko so pa bili od ponesrečenca še kaka 2 metra se je zemlja vnovič zrušila in je bilo tako odkopavanje dolgotrajnejše in še težavnejše.
Reševalna dela so trajala do 3. ure danes zjutraj, vendar še niso utegnili rešiti zasutega. Ob 5. uri se je reševanje nadaljevalo. — Danes dopoldne je prišel na kraj nesreče tudi okrajni glavar g. Milan Makar.
Da zasuti Kelnarič ne bi preveč oslabel, mu od časa do časa pošiljajo v vodnjak krepčilna sredstva in to tako, da se nekdo spusti po vrveh k njemu. Vendar je zasuti že tako oslabel, da je čim prejšnja rešitev nujna. Sklepa se, da je Kelnarič telesno težje poškodovan.
Na kraju nesreče so se zbirale ves čas tisočglave množice radovednežev iz okolice in Maribora, red so pa vzdrževali tezenski orožniki, gasilci in kaznilniški pazniki.
Včcra šnja mariborska zborovanja
V spodn.ii kazinski dvorani je imela včeraj dopoldne Mariborska sokolska žu-pa svoj redni letni občni zbor, ki so se ga polnoštevilno udeležili delegati posameznih cdinic iz vsega župnega področja. Občni zbor, ki ga je brzojavno pozdravil udi prvi podstarosta jugoslovanske sokolske zveze Engelbert Gangi, je vodil dolgoletni m zaslužni župni starosta g. dr. Milan Gorišek. Dopoldne so zborovali tudi pazniki dr 'avnih kaznilnic in jefni-šnic iz vse države. Prišli so delegati iz S kopija, Niša, Požarevca, Sremske Mitroviče, Zenice, Lepoglave in Stare Gradiške. Občni zbor je vodil predsednik združenja kaznilniškega pazniškega osebja g, Ivan Meško. V Narodnem domu je bil dopoldne občni zbor Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Vodil ga je dolgoletni predsednik Anton Reher. V Unionu jc bilo dopoldne politično zborovanje, na katerem je poročal nosilec liste nacionalnega pokreta Ljotič. Zborovanje je bilo slabo obiskano. O sokolskem občnem zboru in o zborovanju paznikov bomo še poročali, o občnem zboru združenja mariborskih trgovcev* ki je bil tudi včeraj do-noidne pa poročamo na drugem mestu.
Odkritje nagrobnega spomenika Sokolu (ierželjii. Včeraj dopoldne je Sokolsko društvo na Pobrežju odkrilo nagrobni spo menik svojemu članu Ivanu Gerželju, ki se je lani pri telovadbi smrtno ponesrečil. Svečanega odkritja se je udeležilo šte vilno sokolstvo in precej drugega občinstva. Ob 10. uri je bila v magdalenski cerkvi zadušnica za pokojnim Gerželjem, po maši pa je krenil dol« sprevod na pobreško pokopališče. Ob grobu je imel lep nagovor starosta pobreškega Sokola, nad učitelj Klemenčič, spregovorila sta pa tudi zastopnik mariborske sokolske župe Tomažič in predsednik Ciril-Metodove družbe g. dr. Lašič. Pobreška »Zarja« je tapela dve žalostinki. Z odkritjem lepega nagrobnega spomenika se je sokolsko dru Itvo na Pobrežju na lep način oddolžilo spominu svojega bivšega vzornega člana ivana Gerželja.
Mariborsko državno učiteljišče na Ople nac. Danes pod večer (ob 18.) popelje direktor g. Fran Kadunee v spremstvu prof. Vedraiove in Roškarjeve ter prof. Trobcih gojenk kot zastopstvo državnega u-citeljišča v Mariboru preko Zagreba in Beograda na Oplenac, da se poklonijo dragocenim zemskim ostankom Velikega Mučenika. Na grob polože v imenu svojega zavoda zelenoživ Javorjev venec s
širokim trobojnim trakom ter v narodnem stilu bogato okrašeno mogočno svečo z napisom. V srcih pa poneso svojo ter svojih učiteljev in študijskih drugov vročo ljubezen m vdanost, da se ob svečanem trenutku združijo vse pobožne želje in misli na grobu Najdražjega v eno samo plamtečo izpoved in prisego zvestobe kralju in domovini.
Za kraljev spomenik v Mariboru so darovali, Sokol, gasilci orožniki, finančne kontrole in društva:	Sokol, Sv. Lenart
935 Din; Sokol Maribor II.. Pobrežje 100 Din; Sokol, Poljčane 50 Din; Gasilska četa, Gor. sv. Kungota 130 Din; Gasilska četa. Grlinci 30 Din; Orožniška postaja, Gor. Cmurek 100 Din; Odd. fin. kontrole. Sv. Jurij ob Ščav ci 56 Din; Mariborski šahovski klub, Maribor 100 Din; Podr. Ciril-Metodove družbe, Kamnica pri Mariboru 100 Din.
Veliko politično zborovanje v Sarajevu. Včeraj dopoldne je brio v Sarajevu veliko politično zborovanje, na katerem je mimo drugih govornikov poročal tudi r.jtranji minister Velja Popovič. Političnega zborovanja se je udeležila ogromna množica volilcev.
Nov dnevnik. V soboto je izšla prva številka novega dnevnika pod imenom »Glas naroda«. Dnevnik tiska ljubljanska »Merkurjeva tiskarna«. Odgovorni urednik pa je g. Ante Gaber.
»Službeni list« dravske banovine objavlja v letošnji 30 številki: Uredbo o hitrejšem postopku pri kazenskih sodiščih, odločbo o zahtevah za raznesilne snovi, nadalje objavo o raznih novih telefonskih relacijah, o telefonskih in telegrafskih taksah, uredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin na področju naše bonovine in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Uredba o avtobusnem prometu. Finančni minister je sporazumno s prometnim ministrom izdal odlok, s katerim razvršča avtobusne zveze potniškega prometa po členu 2. uredbe o taksah na prevozna sredstva in državni trošarini na plinsko olje v železniškem prometu konkurenčne in nekonkurenčne avtobusne proge.
Znižana voznina za kolonialno blago. Prometni minister je znižal vozninsko tarifo ga prevoz raznega kolonialnega blaga po naših železnicah. Popust velja za limone, mandarine in pomaranče in so slični popusti dovoljeni tudi za kavo in za ostalo kolonialno blago. Nova znižana tarifa bo stopila v veljavo 16. t. m.
Gradbena dovoljenja. Gradbena dovoljenja so dobili: Rudolf Ciuha, za gradnjo enonadstropne stanovanjske hiše v Bol-
fenkovi ulici, Marko Lah za gospodarsko poslopje v Kopernikovi ulici, Franjo Kolman za adaptacijo hiše v Frankopanov! ulici, Jože Ledinšek za enonadstropno stanovanjsko hišo na Radvanjski cesti in Franc Sulcer za adaptacijo hiše v Vojašniški ulici.
Nabavljalna zadruga je imela včeraj dopoldne svoj občni zbor v Narodnem domu. Otvoril ga je in vodil predsednik Anton Rehar. Iz poročil je bil razviden lep napredek zadruge. Članov šteje zadruga 3726. Članom se je vrnilo 940.557 Din. V članske namene sc je votirala vsota 180.650 Din. V odbor pridejo v smislu pravil Kudeika, Mulan. Laharucr in Maherl, v nadzRrni odbor pa Cotič in Kofou.
Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2J=°A> drž. loterijske rente za vojno škodo v zameno v času od 1. marca do 31. marca 1935 se vabijo, da takoj dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno proti pri-znanici in oddaji ustreznih izvirnih rever-zov, in sicer v času od S.—12. ure.
Mestno kopališče bo tekoči teden z ozirom na velikonočne praznike, razen ponedeljka, vse dni v tednu od 8. do 19. ure odprto. Parna kopel bo v torek, četrtek in soboto za moške, v sredo in petek pa samo za ženske.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 20.15 predava g. univer. prof. Dr. E. Spektorski iz Ljubljane d temi »Usoda, slovanske vzajemnosti«. — Sledijo velikonočne počitnice.
Velikonočni smučarski izlet na Korošico. Za Veliko noč priredi »Putnik« z avto busom smučarski izlet na Korošico. Odhod iz Maribora bo v soboto ob 13. uri, povratek iz Logarske doline v ponedeljek ob 4. popoldne. Izletniki bodo prenočevali od sobote na nedeljo v Logarski dolini, odkoder se bodo v nedeljo zjutraj podali na Korošico. Smuka izborna! — Vožnja tour-retour 150 Din. Prijave spre jema »Putnik« Maribor, tel. 21-22 najkasneje do četrtka popoldne.
Šolskim upraviteljstvom. Letošnji XV. pomladanski velesejem v Ljubljani bo bogato zaseden z izdelki naše industrijske in obrtne proizvodnje. Velesejmu bodo priključene\še posebne razstave: Prva velika gasilska, gospodinjska »Žena v obrti«, domača volna, perutnina, ptice in kunci. Šolskim upraviteljstvom priporočamo, da privedejo zaupano jim mladino na ogled te prireditve in da združijo to ekskurzijo z majniškim izletom svoje šole. Ogled velesejma bo v mladini vzbudil ponos na sposobnost in ustvarjajočo silo domačih ljudi, navdal jo bo z zaupanjem v uspeh pridnega in smotre-nega dela. Po drugi strani pa jim bo to, kar bodo videli na velesejmu, mnogo koristilo pri predelavanju učne tvarine v šoli, v pripravi za pozneje v življenju. Za vse šole kakršnekoli vrste, znaša vstopnina 3 Din za učenca, oz. učenko.
Radio Ljubljana. Spored za torek 16. t. m. Ob 11: šolska ura; 12: plošče; 12.50: poročila; 13: piošče; IS: otroški kotiček; 18.20: predavanje; 18.40: nemščina; 19.10 predavanje; 19.30: nacionalna ura; 20: volilna in politična poročila; 20.10: čas, jedilni list, program za sredo; 20.25: koncertna ura; 21.30: čas, poročila; 21.50: orkester; 22.30: plošče.
Sirov napad. V Nasipni ulici na Pobrežju sta se včeraj dopoldne sprla v stanovanju delavca Andreja Nerata neki njegov sosed N. in delavka Alozija Klampter jeva. V prepir je posegel tudi Nerat, ki je po kratkem prerekanju poiskal dleto in z njim nevarno ranil Nipiča In Klampferje-vo. Oba ranjenca so morali mariborski re sevalci prepeljati v bolnišnico. Nerata so Pa zaslišali tezenski orožniki.
Krvav pretep. V neki gostilni v Vetrinj ski ulici sta si sinoči skočila v lase 46!etni delavec France Pehar in 341etni ruski emigrant Nikolaj Kravčenko. V pretepu je Kravčenko večkrat zabodel Peharja, ki je moral iskati pomoči na reševalni postaji. Kravčenka pa so stražniki aretirali.
Vlomi in tatvine. V trgovino Josipa Le-beja v Pivoli so v noči na preteklo soboto vlomili neznani storilci in odnesli raznega blaga v vrednosti 2.700 Din. Iz kleti posestnika Janeza Korošca v Stop-nem so neznani tatovi odnesli nad 100 1 vina in 300 kg koruze. Tudi so vlomilci obiskali hišo posestnika Cirila Lendoška pri Sv. Ani in odnesli razno posteljnino
Narodno giedališ^e
REPERTOAR.
i
Ponedeljek, 15. aprila: Zaprto.
Torek, 16. aprila ob 20. uri:	»Blodi11
ognji«. Red A, Znižane cene. Zadnjič. Sreda, 17. aprila: Zaprto.
Šorlijevi »Blodni ognji« zadnjič in P;' znižanih cenah. Mariborski notar in književnik dr. I. Šorli jc s svojo dramo »Blodni ognji« tako v Ljubljani, kakor tudi v Mariboru dosegel zavidanja vreden u-speh. Uspeh tiči pred vsem v tem, da se je znal z učinkovito obdelano aktualno snovjo približati sodobnemu človeku id rnn predočiti kos neolepotičcnega življenja. Poslednja uprizoritev te drame bo v torek, 16. tm. po znižanih cenah in za red A.
Krstna predstava domače operete. Za
Veliko noč bo prva uprizoritev doslej sc neizvajane izvirne operete »Prebrisani atror«. Opereto je napisal in uglasbil režiser mariborskega gledališča Pavel Ras-berger. Muzikalno je to delo prav melo-dično.pisano solidno; vsebinsko spominja na romantične operete in zabava po mnogih komičnih zapietljajih. Režira glav ni režiser J. Kovič, dirigira Herzog, koreograf jc Harastovič. Sodelujejo Udoviče-va, Barbičeva, Dragutinovičeva, Sancin-Grom, P. Kovič, Verdonik. Harastovič-Nakrst, Furijan in Blaž.
KINO
GRAJSKI KINO
OcI danes dalje senzacijonelen velefilm kakršen še ni bil v Mariboru.
„DIR£G1BLE"
(junaki zraka, ledu in vode) v nemškem jeziku-Pride film »Rože z juga".
Kino Union. »Princesa Turandot«, veseloigra po kitajski pravljici, z Wili r ritsch-em in Katico Nagy.
in posodo v skupni vrednosti nad 3000 dinarjev.
Čigav ie gonilni jermen.'* Sinoči je policija v neki gostilni v Vetrinjski ulici are tirala 281etnega delavca Josipa D. s Plača, ker je prodajal 15 m dolg in 8 cm širok gonilni jermen. Trdil je, da.mu ga je dal neki sosed z'naročilom, naj ga spravi v denar in mu zato obljubi: polovico izkupička. Policija pa njegovim trditvam n' verjela in .ie prepričana, da jc bil gonilni jermen pred dnevi ukraden v mlinu Sofije Hatisonove na Velki.
Aretiran vlomilec." Orožniki v Makolah so aretirali 231etnega brezposelnega Lovrenca Rajšpa, ki jc resno osumljen, da je zadnje čase izvršil več vlomuih tatvin. Pri zaslišanju je sicer tajil, ker so pa našli pri njem neke ukradene predmete in nekaj denarja, so ga izročiti v zapore mariborskega sodišča.
Ponesrečen kolesar. V Langusovi ulici je padel včeraj popoldne, s kolesa 281etni čevljarski pomočnik Henrik Završnik tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo-Poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Naplavljeno truplo. V Segovcilt je naplavila Mura okrog 35 let starega moškega, ki je bil oblečen v. črno obleko-Truplo je ležalo v vodi najmanj 10 dni-Pri nesrečnežu niso našli nobenih listin in še doslej niso mogli ugotoviti njegove identitete.
Sobotni živilski trg. Preteklo soboto so na mariborski trg pripeljali okoliški mesarji in Špeharji 85 klanih prašičev, kmetje pa so pripeljali 24 voz in 69 vreč krompirja ter 30 yreč čebule. Na trgu z«1 perutnino je bi.o 560 kokoši, 780 piščancev, 13 gosi, 26 puranov in 15 rac. Tudi so prinesli na trg 23 kozličev, ki so jik prodali po 30 do 60 Din. Precej je bil° tudi zelenjave in drugega sočivja. Cene blagu se niso spremenile izza zadnjega tržnega dne. Na trgu za seno pa je stalo S voz sena, 4 vozi otave, 2 voza pšenične slame in 2 voza ržene slame.
Vremensko poročilo meteorološke P°* staje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 9.6 stopinj C nad ničio; minimalna temperatura je. znašala 6.2 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 733, reduciran na ničlo 731; relativna vlaga 63; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved napoveduje spremenljivost vremena.
a r i H o r ti, dne 15. IV. 1935
*^^aaB55i^^^x'^->ra*raaa8!siJw?». •-tvw®'.*
Aarlb'orsk'1 »V e £ e r 111 fi« ‘Ttt?ra
BMDn^'Ti!azn^uiuKi
Stran 3.
Zborovanje mariborskih trgovcev
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA TRGOVCEV ZA MESTO MARIBOR. KLENA POROČILA. SPREJETA RESOLUCIJA.
Včeraj dopoldne je- imelo Združenje trgovcev za mesto Maribor v spodnji veliki dvorani hotela »Orel« svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo
Polnoštevilno mariborsko trgovstvo. Na vzoči so - bili tudi predstavniki drugih gospodarskih organizacij ter predstavniki političnih oblasti in mestne občine Mariborske. Občni zbor jc vodil predsednik združenja g. Ferdo P i n t c r, je uvodoma pozdravil navzoče, posebej predstavnike drugih organizacij ln oblastev, nato pa podal skrbno sestavljeno predsedniško poročilo. Takoj uvodoma je naglasil, da je bilo preteklo Poslovno leto v gospodarskem oziru eno najtežjih poslovnih dob. Svojo trditev je Podkrepil s številom odjav trgovskih in drugih obratov, ki so najboljši barometer gospodarstva. Statistiku nam poroča s«lio dejstvo, da je bilo lani v naši banovini odjavljenih 1373 trgovskih obratov več kot prijavljenih in znaša število odjav v zadnjih 2 letih že nad 3000.
V	svojem nadaljnjem poročilu je predsednik g. Pinter omenjal lansko pridobilo. odnosno predpis za pridobninski davek. Povišana pridobnitia bi bila za ‘rgovstvo najhujši udarec, saj bi to ne ‘bil več davek, marveč že oddaja premoženja. Mimo tega udarca pa so sledili še novi. Samoupravni proračuni so prinašali trgovstvu nova bremena. Vse intervencije trgovske organizacije niso zalpcrle. Ko pa je prišla na krmilo nova vlada, je izda’a hvalevredno parolo, po kateri se davki niso zvišali in po kateri se bo pomagalo našemu celokupnemu gospodarstvu. Znižanje železniških tarif in taks na motorna vozila bo mnogo pri-
za podpore brezposelnim trgovskim nameščencem 10.559 Din, raznim dobrodelnim in humanitarnim društvom 3.223 Bin. za zasledovanje krošnjarjev pa je izdalo nad 3.000 Din. TMmirt izkazuje 723.908.87 Din premičnega in nepremičnega premoženja. 'Nadzorni odbor je izrekel razrešnico celotnemu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Prav tako soglasno so bili sprejeti tudi proračun za novo poslovno leto in nekateri predlog; uprave. Soglasno je bila sprejeta tudi naslednja resolucija:
Mariborsko trgovstvo je na svojem občnem zboru razpravljalo o sedanjem gospodarskem položaju trgovine in z ozirom na katastrofalne razmere, v katerih je trgovstvo, soglasno sklenilo nasloviti na kraljevsko vlado naslednje zahteve: Ukinejo naj se vsi davčni in dragi privilegiji, bodisi nabavljalnim zadrugam, kakor tudi podobnim ustanovam Izvede naj se reforma zakona o neposrednih davkih z ozirom na -kontigen-tiranje pridobnine, določanja eksistenčnega minimuma in imenovanje članov davčnega odbora, ki' naj jih imenujejo stanovske organizacije in ne občine, industrijske in tovarniške prodajalnice naj se brezpogojno ukinejo, dokler pa se to ne izvede, naj se smatrajo kot samostojna podjetja in kot takšna tudi obdavčijo. Taksa po tar. post. 34 naj se cačne po-
birati šele pri računih do 100, in to po 1 Din. Trgovski posli iz roke v roko naj se osvobode izdajanja potrdil in seveda tudi taks. Samoupravne davščine, trošarine, uvoznine in druge naj se o vsej državi unificirajo, ker so velika ovira v medsebojnem blagovnem prometu. Takoj naj se ukine § 7. davčne novele z dne 18. februarja p. 1. zak .na o neposrednih davkih. Zahteva se novelizacija § 19. obrtnega zakona z ozirom na podaljšanje učiie dobe. možnost dosege trgov-sko-obrtnih pooblasti! in privilegiranja rokodelcev z ozirom na trgovsko obrt. Krošnjarenje naj se dovoli samo s predmeti domače delavnosti, vsako drugo naj se prepove in onemogoči. Ukine se naj tudi obiskovanje privatnih strank po trgovskih potnikih Potniki naj obiskujejo samo tvrdke, ki se bavijo z razpečavanjem takega blaga. Blagovni krediti naj se brez ozira na vrednost in vrsto blaga v celoti izvzamejo iz kmetske zaščite. V interesu pobijanja brezposelnosti naših domačih delovnih moči zahtevajo trgovci, da se čimprei nadomestijo nepotrebni tuji delavci in nameščenci z domačini. Z ozirom na težke gospodarske razmere, v katerih je danes trgovstvo. naj se čimpreje izvede socialno zavarovanje za trgovstvo.
Pri raznoterostih se je oglasilo k besedi več govornikov. Sprejetih je bilo več važnih sklepov, ki bodo koristil; trgovskemu stanu in organizaciji. Po končani debati ie predsednik zaključil to lepo uspelo trgovsko zborovanje.
Skrbi m težave našega ktrefa
NE IZPLAČA SE MU REDITI NE ŽIVINE NE PRAŠIČEV NE PERUTNINE.
Mimo sadjarstva in vrtnarstva je tudi _ rentabilnost živinoreje v naših kraiih pripomoglo k zboljšanju trgovstva. Kar pa čela rapidno padati. Našemu kmetu se
'o trgovci na eni strani pridobili, to so ra drugi strani izgubili v obliki večkratnega povišanja mestne davščine ha blago. ki prihaja v mesto Maribor. Proti nameravanemu povišanju se jc združenje borilo z vsemi štirimi in je biio pred kratkim obveščeno, da se jc povišanje uvoznine ukinilo in da bo ostala v veljaki za uvoz blaga stara tarifa. Omenjal je tudi razne banovinske dajatve in trošarine, ki so vse v hudo breme našim tr8ovcem.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je ored-sednik g. Pinter omenil zahtevo po važ-instituciji, po takozvanem »gospodarjem svetu-c. Naglasil je nujnost rešitve toga vprašanja in važnost institucije, ki °fctoja v tem, da se s pravilno rešitvijo Gospodarskih vprašanj od strani širše :;"spodarske javnosti po možnosti pospeši izhod iz današnje gospodarske kri-Splošno je znano da je izid iz krize !'emogoč, dokler se ne dosežejo za kmetje pridelke višje cene, dokler se ne c‘nogoči denarnim zavodom likvidnost in redno poslovanje in dokler z dobrimi 'Nevskimi pogodbam; r.e dosežemo iz-v0za lesa, živine in drugih pridelkov in c’rk;er se v splošnem ne dvigne kupna ;t,oč našega kmeta, našega delavca in drugih stanov. Pr tej priliki se je zahvulil ljubljanski zbornici za TOL ki ;e vselej nudila mariborskemu združenju 2datno pomoč. Pozval je navzoče zbo-r(ivalcc, naj se z zaupanjem oklenejo stanovske organizacije in naj podpirajo f^ckovni tisk ter propagirajo za razšir-strokovnega časopisja ter končno sodelujejo vsak po svojih močeh pri ^reditvi javnih vprašani, zlasti kjer gre ?a trgovske interese.
Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je j^dal poslevcdeči +aimk g. S k a z a. 'i njegovega poročila se zrcali temeljito 5e'o in hud boj trgovskega združenja ja ‘!,torese trgovskega stanu V ooročiiu Prikazane vse večie akcije in vsi pomembnejši dogodki v pretekli poslovni 'tobi. kjer se je zdiuženie ali samo udej-^■•'valo, ali 01 vsaj sodelovalo. Tajniško tudi predsedniško poročilo je bilo c, ' thkim odobravatijen sprejeto. Iz /l)š;ii;ega blagajniškfj-v. poročila, ki ga Poda! g. Z i d a n š e k, posn«. amo. I:a -h' znašali upravni stroški združenja ^•334 Din, da je združenje izplačalo na podporah obubožanim trgovcem 9227 •n. da je darovalo v spomin na blagohotnega kralja za b,:ži£nico 1.015 Din,
danes ne izplača rediti ne goveie živine ne prašičev in ne perutnine, ker tega blaga nikakor ne more spraviti v denar. Že pred tremi leti so cene živini občutno padle in so naši kmetovalci tudi trdno prepričani, da je že takrat gospodarska kriza dosegla svoj vrhunec. I11 vendar je pred 3leti dobil naš kmet za pitano tele še dvakrat toliko, kakor dobi danes. Še pred dobrim letom je bila cena živi teži 5 do 6 Din, pred lanskim Božičem pa je cena padla celo na 3 Din in še nižje.
Usoden in porazen je bil padec cen pri prašičih, ki so nazadovale za nad 50°/». Padanje cen pri prašičih pa ni naravno in je posledica samo divja gonja velepre-kupčevalcev za monopolizacijo posameznih pokrajin, ki je privedla že tako daleč, da se cene vsej živini iz dneva v dan očitno rušijo in ni izgleda na skorajšnje izboljšanje. Brezglava sebičnost takih prekupčevalcev tera v obup našega kmeta. Naš kmet je danes tako daleč, da ne ve kam bi se obrnil, kaj bi storil. Propada mu imetje, propadajo mu poslopja, propada mu orodje, propada mu vse, za davke in ostale dajatve ter za vzdrževanje družine pa nima kje vzeti. Vse potrebščine, ki jih kupuje, so sorazmerno veliko dražje od njegovih pridelkov. Strokovnjaki ga tolažijo naj redi kvalitetno blago, naj redi kvalitetno živino, ker samo kvalitetna živina in blago ima ta še danes ceno. Reja kvalitetne živine in pridelovanje kvalitetnega blaga pa je zvezano z večjimi stroški. Kaj torej pomaga našemu kmetu taka reja in tako pridelovanje, ko pa kupec, ki se pri njemu oglasi, nima drugega na jeziku kot eno in isto, da je cena padla, da se samo prav poceni blago še da spraviti v denar. Kaj pomagajo našemu kmetu vzorno urejeni hlevi, prvovrstna posestva, če za prodano blago ne dobi toliko, da bi kril svoje stroške, da bi mogel plačevati davke in da bi mogel mimo tega še sam živeti.
Zlomljen in sklonjen, neorganiziran in prepuščen sam sebi je naš kmet danes napram mogočnim kartelnim trustom, ki razpolagajo mimo ogromnega kapitala z zakonitimi in nezakonitimi podporami. Neorganizirani so naši kmetje napram drugim slojem, ki so vsaj po svojih organizacijah malo zaščiteni. Kdaj bo uvidel naš kmet nujno potrebo organizacije, potrebo samopomoči?
V	tesni zvezi z živinorejo pa je tudi
NE
mlekarstvo. Številke nam prikazujejo katastrofalen padec cen in vnovčevalne možnosti na tem področju. Še pred 10 leti je ena sama tvrdka v Mariboru prodala in prede ala 18.000 1 mleka vsak dati, še leta 1929. je prodala nad 16.000 1 mleka. dočim ga proda danes komaj 1000 1 na dan. Neka druga tvrdka, ki je pred leti predelala vsak dan 9000 litrov mleka v mlečne izdelke, je sedaj svoj obrat zaprla, ker se ji ne izplača. Konzum domačih mlečnih izdelkov in mleka je katastrofalno padel zaradi tega, ker se zlasti mlečni izdelki uvažajo k nam iz drugih banovin. Naši kmetje so dobili v takratni vrednosti za mleko okroglo 16 milijonov dinarjev. Danes lega denarja ni in da ie to porazen udarec za naše gospodarstvo, lahko vsakdo sam preračuna in presodi. Vse prošnje, vsi načrti in vsa prizadevanja naših kmetovalcev, da bi se rešilo vsaj to, kar se rešiti da. so ostala brezuspešna. Katastrofalnemu padcu v kon-zumu je sledil katastrofalen padec cen. Ce računamo, da popije Maribor na dan samo 10.000 litrov mleka, znaša padec na leto nad 5 milijonov dinarjev.
Reja živine pa se našemu kmetu ne izplača zadnje čase že zaradi tega, ker so rmčeli uvažati meso v naše kraje iz drugih banovin. Številke nam povedo, da so mesarji leta 1933. zaklali v Mariboru 601S glav goveje živine, 4970 telet in 11.552 prašičev; leta 1934 so zaklali 4825 glav goveje živine, 4575 telet in 9542 prašičev; leta 1933. je bilo uvoženega v Maribor 2691 kg govejega mesa, 11.805 teletine in 2709 kg svinjine; lansko leto pa 889.3 kg govedine. 11.944 teletine in 5556 kg svinjine. Številke nam torej jasno povedo. da pada domači zakol in da raste uvoz, ki je najhujši udarec za našega kmeta.
Tudi perutninarstvo našemu kmetu dandanes ne nese več. Štajerska kokoš je svetovno znana. Njen dobre glas gre preko mej in jo je še danes lahko vnovčiti. Toda izvoza ni, meje so zaprte. Štajerske eksportne tvrdke za perutnino bi prav lahko izvozile najmanj še enkrat toliko blaga, če bi jih Narodna banka pri njihovem poslovanju ne ovirala. Znano je, da računa Narodna banka za eskont 8 in pol odstotkov obresti, kar znaša na leto približno 20°/o. Ce bi tega ne bilo, bi eksportne tvrdke lahko mnogo več izvažale in bi lahko dražje plačevale perutnino našim rejcem. Našim kokošim so tuji trgi zaprti, ker se je istočasno na ste-žai odprl madžarski trg, ker madžarska vlada ni .šla .svojim ek&por.terjem .samo.
iia roko pri izvozu, marveč je celo dala na razpolago okrog 10 milijonov dinarjev. da so si eksporterji mogli zgraditi primerne hladilnice.
Ljubljanski velesejem in pohištvena razstava
Mizarska stroka, ki ima posebno v Ljub ljani in njeni okolici globoke korenine, se je v naši državi zelo razvila. Postala je važen faktor našega narodnega gospodarstva; saj je prav les naše največje bogastvo. Samo Ljubljana z okolico ima okrog 90 samostojnih mizarskih mojstrov, k teinu pa prideta še Maribor in Celje z okolico. Od teh jih veliko vzdržuje konkurenco z visoko razvito tujo industrijo, k; zopet sili na naše trge, kar še posebno velja za avstrijsko pohištveno mizarstvo. Ljubljanski velesejem si je tekom 15 let svojega obstoja pridobil zaslug za uveljavljenje našega mizarstva. Tudi letos bo uprava Ljubljanskega velesejma z največ jo vnemo podpirala naše mizarstvo v boju s tujo konkurenco, potrebno pa je, da naši mojstri na letošnjem Ljubljanskem spomladanskem velesejmu od 1. do >1. junija pokažejo, da so kakor glede solidne in precizne izdelave, tako tudi glede -;en povsem konkurenčni tujim izdelkom. Interesenti iz mariborskega in celjskega okoliša naj se nemudoma obrnejo na ve-Iesejmsko upravo v Ljubljani po prospekte in pojasnila.
iz računskega zaključka Mestne hranilnice
Iz računskega zaključka Mestne hranilnice v Mariboru za lansko upravno leto, ki je bilo že 73., povzemamo, da je stanje hranilnih vlog nazadovalo od 99.70 na 92.46 milijona dinarjev, med tem ko je stanje vlog v tekočem računu naraslo od 25.59 na 27.45 milijona dinarjev. Hranilne vloge je hranilnica obrestovala po 4, stal nejše pa po 5%. Hipotečna posojila so v začetku lanskega leta znašala 54.57 milijona dinarjev, med letom je bilo izplačanih 1.82 milijona Din, skupno torej 56.39 milijonov, a od tega ie bilo vrnjenih 4.94 milijonov, tako, da je znašalo stanje liipo tečnih posojil ob koncu lanskega leta 51.45. Občili posojil je bilo v začetku lanskega leta 30.93 milijona, izplačanih je bi!o lani 0,20 milijona, skupno torej 31.13 milijona, od katerih je bilo vrnjenih 0.38 milijona, tako, da je znašalo stanje občinskih posojil ob koncu lanskega leta 30.75 milijona dinarjev. Kreditni saldo je znašal v začetku lanskega leta 22.01 milijona, med letom se je izplačalo 4.94 milijona, skupno torej 26.95 milijona, a vrnjenih je bilo 5.23 milijona, tako, da je znašel kreditni saldo ob koncu leta 21.72 milijona Din. Obrestna mera je zna šala 10.50°/o. Stanje naložb je padlo lani od 7.61 milijona na 4.62. Gotovina pa je znašala ob koncu leta 0.74 milijona Din.
Ptuš
Ustanova posebne vrste. Uprava sanatorija Ruskega Rdečega križa za pljučnobolne v Vurbergu pri Ptuju je ob priliki komemoracije ob polletni smrti blagopokojnega kralja Aleksandra na vzpodbudo šefa sanatorija g. dr. Bole-slava Okolokulaka sklenila počastiti spomin nepozabnega pokojnika z ustanovo posebne vrste. V zdravilišču bo namreč odslej ena postelja s popolno oskrbo stalno rezervirana za revnega bolnika, potrebnega zdravljenja v zdravilišču, in sicer brezplačno. — To plemenito gesto ruskega sanatorija v Vurbergu, vredno posnemanja, toplo pozdravljamo.
Prevzem pokroviteljstva. Ban dravske banovine g. dr. Puc je prevzel pokroviteljstvo okrajne kmetijsko-obrtne razstave, ki se bo vršila v Ptuju od 28 septembra do 6. oktobra t. 1.
Sejem za prašiče v Ptuju. Zaradi nastalega toplega vremena je bilo v sredo, 10. t. m. na živinskem sejmu izredno živahno. Prignali so 292 svinj in 416 pras-cev, skupaj 708 ščetinarjev, število, ki se že več let ni doseglo. Vkljub temu pa je bila kupčija razmeroma slaba; prodali so namreč samo 108 glav. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: pršutarji 4—5 Din, debele 5—6 Din, plemenske 3.50—4.50 Din; prasci, stari 6 do 12 tednov, so se prodajali po kakovosti in sicer od 40—100 Din eden. Prihodnji .sejem Jho 18..t..m.
L
Atpfeoase Dandet
ttUEH ZfJVf
ROiMjAN.
56
Med redkimi častniki, s katerimi se tu kdaj pa kdaj družim, je neki rezervni poročnik, ki si je izprosil dovoljenje, da sme ostati pri polku tudi po vajah, da prebije tu še nekaj časa zaradi izpopolnitve. Vendar, čudni so okusi na svetu! Glejte, on je navdušen za vojaški obrt, želi služiti, pokoriti se, ljubi čin in disciplino. Sicer je sin nekega našega logarja, ki so ga divji lovci v Senartu nazvali »Indijanca«. Priporočam pažnji Vaše filozofije to nenavadno vojaško pokorščino, ki se je ta krepki, visoki mladenič, v civilu poslovodja neke trgovine s svilo v Parizu, ni mogel otresti.
Vi poznate zdravi tek zidarjev, da postanete še sami lačni, ko jih gledate, kako si režejo kruh. meso ali sir; poročnik Sautecoeur budi v meni podoben dojem. Tudi jaz bi se skoraj mogel zaljubiti v vojaško življenje, ko vidim njega, kako v tem uživa, kako se veseli tudi najmanjših malenkosti tega življenja. Prava duša častniškega sluge ali praporščaka. Beroč stihe Derouleda se joka in je ves zanesen, kadar vidi, kako se blešče gumbi na suknji. Če ne bi bilo starega Indijanca, kateremu je najvišji ponos, ir, mlade žene, ki jo obožuje, bi
takoj zapustil svojo trgovino s svilo in pohitel v Tonkin ali Senegal, da tam med črnci in rumenci pričaka slavni dan. Toda kadar koraka stari »Indijanec« pod roko s svojim sinom, oblečenim v uniformo dragonskega častnika, potem je oče od veselja pijan; in ko pride njegova mala žena, drobna Parižanka, grda a zapeljiva kakor smrtni greh, s svojim možem kosit v Melun. tedaj se njegove oči iskre, da bi bilo nevarno približati jih smodniku. Potem razumete, zakaj ne mara odpotovati v Dakar. Nekoč sem ju povabil na kosilo na breg Marne, in nri tej priliki se ie moj škorenj pogovarjal z njenim finim in nervoznim, sicer ne posebno divjim čeveljčkom; tedaj sem sklenil, da bom šel večkrat tja do Ere-mitage, kjer žena mojega dragega poročnika prebije večino leta, da tam v jelovih gozdovih zdravi svoja bolna pljuča. Čakajoč ugodnega trenutka podžigam simpatije moža za sebe, sicer pa je gojil do mojega imena tako spoštovanje m oboževanje, da bi počili od smeha. Ako me kdaj najde v postelji s svojo ženo, bo v njegovem obupu tudi neka primes ponosa.
Izvzemši torej tega človeka, se pri
polku ne družim s prav nikomer. Opazi! sem, moj filozof, da dela rejen krojač vedno preširoke suknjiče in da skuša slikar portretist, ki je obdarjen z velikim nosom, prenesti to blagodat tudi na svoje modele. Tako bo povsod isti fenomen subjektivnosti, ki ga nahajam tudi pri svojih tovariših, pa naj bodo aktivni ali samo rezervisti. Vsi imajo neko zaspano ir. dolgočasno fiziognomijo, glagol »sc dolgočasim«, spregan v vseh časih in osebah, vprezentu. futuru. aktivu in pa-sivu. Je to zaradi obvezne vojaške dolžnosti? Mar je francoska mladina izgubila pod enoličnim vojaškim jarmom še ono malo elana in iniciative, ki sta ji bila preostala? Sedaj ne izgleda pri 50 dragonskem polku nihče tako. da bi se zabaval, razmišljal o čem, ali še zanimal za karkoli že. Sautecoeur je sicer res idiot, pa veruje vsaj v življenje, giblje se. razburja, zlasti pa sedaj v času velikih vaj.
Ko ima obvestiteljsko službo, tedaj ne spi, ne je in pazi na vse ljudi in živali. Zdi se mi, da je s tem. ker je preveč budno bedel nad sovražnikom in ga izsledil, zmešal načrte naših generalov, dveh mirnih starcev, ki ne ljubita zgodnjega vstajanja. Po generalnem štabu kroži neka precej smešna risba, ki kaže oba kot invalida, kako gonita s palic.) velikega psa z napisom na ovratniku: »Obvestiteljska služba«, ki ju je s svojim norim skokom zmotil pri igri in vse po-
rušil. To karikaturo pripisujmo nekem' vojaku mojega eskadrona. Parižanu P° poreklu pa Poljaku, visokemu plavolj semu mladeniču malih ustnic, ki sde a vedno nekam vstran. Bil je enoletni Pr0' stovoljec. in da se reši nanorov vojaški vaj, je naslikal zelo uspe! portret P° kovnika. in uprav je hotel naslikati m1 mene v neki visoki sobi v mlinu z m®' limi okni, polni vreč žita, ko je vstop' neki tovariš in prekinil slikanje: »BorsKl naglo, kliče vas polkovnik, dva gospe ® iz Pariza sta pri njeni.«
»Izgubljen sem - . .« .ie deja' nesreč* než ter ves prebledel, in opazi! seM-kako je s pogledom ošinil okna, ki so P® bila pretesna,, da bi mogel pobegni'
skozi rije. Mislil sem, da gre za ono
ka
rikaturo, toda zvečer tne je moi soro nik obvestil, da gre za nekaj bolj res"e" ga Borski je bil namreč član neke dr"' žbe, s katero je nenadkriljivo ponarci®' val bankovce. Med njim in med bank" se je bil eden onih silnih in skrivnostni" dvobojev, o katerem se javnosti niko" ne pripoveduje: banka je bila zaradi ni®* ga prisiljena izdelovati v'dno nove p'0' šče s kompliciranimi rezbarijami in tiskom. toda on je to vedno zavohal in kmalu tudi ponarejeval. Samo na ta način si je Borski nioge', priskrbeti dovel! denarja, da z njim zadovolji muham neke prekrasne ženske. Polk g 'vori se-d-i samo o tem.
(Se bo nadaljevalo
Šport
V vrtincu borbe za točke
NEDISCIPLINIRANI NASTOP LJUBLJANSKEGA HERMESA V MARIBORU. ČAKOVEČKI SK PORAZIL SK CELJE. ČSK ZOPET VODI V PRVENSTVENI
TABELI.
Včeraj se je tekmovanje za prvenstvo lNP nadaljevalo z dvema tekmama, in sicer v Mariboru in Celju. V Mariboru je gostoval ŽS Hermes iz Ljubljane, ki je odigral svojo tekmo s SK Rapidom, v Celju pa Čakovečki SK proti SK Celju.. Obe tekmi sta se končali brez presenečenj in so zmagal; favoriti. Prvenstvena tabela izgleda po včerajšnjih tekmah ta-ko-le:
ČSK
Železničar
Ilirija
Rapid
ISSK Maribor Svoboda Celje Hermes
9 5	4	0	26:11	14
10 6	2	2	27:20	14
8 5	2	1	31:10	12
9 5	0	4	23:14	10
10 3	1	6	13:29	7
10 2	3	5	12:48	7
9 2	2	5	13:18	6
9 2	0	7	19:23	4
SK Rapid :ŽSK Hermes 1:0 (1:0).
Včerajšnja tekma gotovo ni bila zapro ,/agando nogometnega športa. Tisti, ki so včeraj obiskali igrišče SK Rapida so bili priča igri, ki z nogometom nima ničesar skupnega in to zaradi tega ker so igralci pozabili vrhovno geslo vsakega športnika »fair play«. Tekma je bila v kolikor toliko zanimiva le v prvem polčasu, ko sta obe moštvi vložili v borbo vse znanje. Pri tem se je pokazalo, da je Rapid močnejši nasprotnik in bi tudi zmagal s precejšnjo razliko golov, če ne bi razne peripetije pokvarile igre. Že proti koncu prvega polčasa so se igralci »obdelali« s prikritimi in zahrbtnimi neprijaznosti-mi, :n sicer večinoma tako, da jih sodnik ni mogel vedno opaziti. Tudi drugi polčas slike ni spremenil. Počasi je lezla igra v celo vrsto medsebojnih dejanskih razračunavanj. V 26. minuti drugega polčasa Rapidov Golinar je ostro starta! na Košenino, ki je obležal. Ker sodnik Goli-narja ni izključil, je nastalo prerekanje med Hermežanom in sodnikom, ki je izključil tri Hermežane, in sicer vratarja Oblaka, branilca Klančnika in desno krilo Derendo, ki so žaliii sodnika. No, po 10 min. se je zadeva toliko razčistila, da se je igra nadaljevala, in sicer brez omenjene trojice. To kar je sledilo, ni bil več nogomet, marveč oirkus. Hermežani so šli v obrambo, zavlačevali na nasprotni način igro ter vsako žogo namenoma pošiljal; daleč čez plot. Rapid kljub vsem naporom rezultata ni mogel zvišati in tako se je tekma končala le z rezultatom 1:0. Da je moštvo Hermesa zapustilo skrajno neugoden vtis eži na dlani, kar je prišlo do izraza tudi pri gledalcih, ki
so protestirali proti takemu načinu igre.
Sodi! je g. Vesnaver. Prikritih in zahrbtnih foulov, ki so pravzaprav dali povod nečastnemu zaključku tekme, čestokrat ni mogel videti. Bil je premalo energičen in bi moral že pri prvih težkih in namerili foulih poslati dotične igralce na »oddih«. Bil pa je gotovo objektiven vodja.
V predtekmi je rezerva SK Rapida porazila v prvenstveni tekmi rezervo ISSK Maribora s 3:0 (2:0). Sodil je g. Kopič. Čakovečki SK:SK Celje 2:0 (2:0). Celje je irm' včeraj v gosteh ČSK. Igra se je kom.a.a z zmago CSK. ki seje z včerajšnjo zmago zopet povzpel na vrh prvenstvene tabele. Sodil je g. Ramovš iz Ljubljane.
ISSK Maribor:SK Svoboda 3:0 (2:0).
Na igrišču v Ljudskem vrtu se je včeraj dopoldne odigrala prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Svobodo. ISSK Maribor, ki je nastopil z nekaterimi novimi močmi je po zanimivi igri zasluženo zmagal. Sodil je g. Senica.
Ostale nogometne tekme.
Ptuj: Drava:Železničar komb. 3:3. Murska Sobota: Mura:Ptuj 4:0 (3:0). Beograd: BASK:PrimorJe 7:0 (3:0). Sarajevo: Slavija:Jugoslavija 1:0 (0:0). Osijek: Hajduk:Slavija (P) 3:0 (0:0). Zagreb: Beograd:Zagreb 6:0 (3:0). Praga: Avstrija:Češkoslovaška 0:0. Dunaj: Praga:Dunaj 2:1 (1:1).
Gradec: Dunaj :Gradec 1:1 (1:1).
Curlh: Švica:Madžarska 6:2.
Bruselj: Belgija :Francija 1:1.
Brno: Budimpešta:Brno 6:1.
Otvoritev kolesarske sezone.
Včeraj dopoldne se je vršila prva letošnja kolesarska dirka, in sicer je Mariborska kolesarska podzveza priredila na 14 kni dolgi progi Maribor - Slivnica -Maribor dirko za poKal predsednika g. Markoviča. Startalo je vsega 5 dirkačev in so bili rezultati naslednji:	1. Štefan
Rozman (Železničar) v času 29:11;	2.
Šunko (Železničar) 29:12; 3. Ditner (Maraton) 29:12.1.5: 4. Štrucl (Maraton); 5. Ajd (Železničar).
Smuka na Peci. Pomladno solnce .ie sicer v glavnem že dokončalo svoje delo, vendar pa kljub svoji toploti ni moglo vzeti smučarjem edinega še preostalega zatočišča na Peci. Okrog Uletove koče in Kordeževe glave je še pravcata zima. Edino z oternnelih in od solnca zagorelih obrazov smučarjev, ki se vračajo raz-
igrane volje s Pece vsi navdušeni nad idealno smuko spoznavamo, da je poleg smučanja in obilo snega polno našega planinskega solnca. Ni čuda torej, da so že dospele nekatere prijave in si navdušeni smučarji že sedaj hočejo rezervirati prenočišča na Peci. Ljubitelji planin, smučarji in prijatelji Pece, ki nameravate prebiti velikonočne praznike na Peci, pohitite s prijavami, dokler je še prostor.
Praznik tašč v Ameriki
Amerika je dežela žensk, čeprav je tam žensk manj kakor moških, kar se sliši malo čudno. Ker jih je manj, jih bolj cenijo kakor pri nas in to ženske tudi izkoriščajo. O kultu ne samo lepih in mladih pripadnic bivšega nežnega spola, tem več tudi starejših in grdih priča mesto Amarille v Texasu. kjer so uvedli »ta-ščin dan«. Kakor imamo pri nas materinske dneve, tako imajo tam taščin dan in vsak zet se potrudi, da prinese svoji tašči čim več daril in ji izkaže spoštovanje in hvaležnost, da mu je vzgojila ženo. Tega dne je posebno živahno po cvetličarnah in slaščičarnah. Da bj bila proslava taščinega dne čim svečanejša, prirejajo zadnje čase tudi volitve kraljice tašč. Teh kraljic pa ne volijo po lepoti ali mikavnosti, marveč po lastnostih, kar je tudi prav in pravično. Na zadnji taki prireditvi je bila izvoljena neka 601etna kmetica, ki je srečno vzgojila osem hčera, pa živi z vsemi zeti v najlepši harmoniji in slogi. Baje se niso še nikoli sprli. Kraljica tašč je dobila mnogo daril, a mestna uprava ji je priznala dosmrtno rento v znesku 50 dolarjev na mesec.
MLAD ŠAHOVSKI GENIJ.
Rusija je znana po velikem številu svojih talentiranih šahovskih mojstrov, M jih pa dala samo mlajša generacija, maj* več se pojavljajo celo že med najmlajšo generacijo in vzbujajo pozornost vseg® sveta. Zadnje čase so bili organizirani P" moskovskih šolah šahovski turnirji, se jih je udeležilo nad 6000 dijakov. Z njimi so igrali odlični mojstri, kakor La* sker, Lilienthal. Spielmann in RjuniH; Največjo pozornost pa je vzbujal nek) 151etni dijak Vladimir Malinin, ki je v si* multanki premagal Laskerja in Lilienta-la, v navadni igri pa Rjunina.
Napredek ruskega vzhoda.
V letošnjem letu so na programu v Rusiji velika javna dela, za katera je odobren znesek 22,466.000 rubljev. Pa tudi druga gradbena podjetnost je v silnem razmahu in gradijo v vzhodni Rusiji nad 2000 novih industrijskih podjetij, od katerih jih bo še letos popolnoma dograjenih nad 1100. Vlada posveča posebno pozornost gradnji novih železniških prog In popravilu cest. Še letos bodo zgradil' v vzhodni Rusiji nad 2267 kilometrov novih železniških prog. Proge, ki so bile doslej enotirne v vzhodni Rusiji, so dobile vse še drugi tir, tako da so danes v teh pokrajinah skoro vse važnejše proge dvotirne. Postajna poslopja, ki jih grade, pa so opremljena z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki.
Ni treba opozorila.
Gospa: Jelka, če bo moj mož kdajkoli predrzen, prisolite mu krepko zaušnico.
Služkinja: V redu, milostiva. Je že dobil eno.
Razno
ljubitelji dolenjske
KAPLJICE!
Pristno dolenjsko črnino in najboljši Prošek dobite v Automatskem bnietu. 1430
Prodam
VELIKONOČNE ŠUNKE
od 2—10 kg, samo pritna blago, sirove ali kuhane ter prave kranjske klobase priporoča Josip Šinigoj, trgovk na z delikatesami. Maribor, Aleksandrova c. 18.	1015
Posest
MESARJI POZOR!
Šeststanovanjska hiša z mesarijo na prometnem kraju ugodno naprodaj. Naslov se izve v upravi »Večernika«. 1622
Kupim
KUPIM ŽENSKO IN MOŠKO KOLO.
Vprašat1 Ob brodu 3, pritliSa je, vrata 1__________
SDomnite se CMD'
f
Darujte za Pomožno akcijo
rTTTTTTTTTTTTTTTTTVTTTTTTVTTTTVVVVTVVV^
IN
PISARNIŠKO OPREMO OMARO
s predali za trgovino proda po nizki ceni Adolf Bernhard, Aleksandrova c 51.	1548
POSODE 7.A CVETLICE
pobarvane od Din 8.-—. So* darstvo Sulcer, Vojašniška 7. 1624
ZA POTOVANJE
za praznik in delavnik, petek in svetek se potrebujejo kovčki in razne torbice, katere ima v veliki izbiri in zmernih cenah
Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13
Telefon 3207	1604
Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajate!!'
«» urednik: RAD1VOJ REHAR STANKO DETELA v Manbosu.
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik