Glasilo Ob OCEPEK JOŽA CKS 5 1270 LITIJA GLASILO OBČINE LITIJA • MAJ, JUNU 1997, ŠT. 4, U7TO XXIV. POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 1270 LITIJA GIMNAZIJA LITIJA — Gradnja prizidka, v katerem bo začasno delovala Gimnazija Litija, pospešeno napreduje. Izvajalcem je naklonjeno tudi vreme, tako da so v tem času lahko opravili več del kot je bilo predvideno. Istočasno potekajo ostale dejavnosti v zvezi s pripravami na začetek pouka. Na Ministrstvu za šolstvo in šport so v zaključni fazi dogovori v zvezi z akti in zagotavljanjem sredstev za delovanje gimnazije. Tečejo pa tudi priprave na 1. krog vpisnega postopka. Vpis prijavljenih učencev bo potekal 16. in 17. junija v prostorih osnovne šole Gradec. Vinko Logaj Pohod na GEOSS 17. maja sta Projekt Vače '81 in Hopra, d. o. o., organizirala letošnji, zdaj že osmi pohod na GEOSS. Udeležilo se ga je preko 400 pohodnikov, ki so prehodili pot od Litije preko Strešnega vrha in Slemška do Sp. Slivne. Izredno lepo vreme, čudovita pot in razgledi so prispevali k dobri volji in enkratnemu vzdušju. Vsi, ki so letos prehodili to pot, so obljubili, da drugo leto spet pridejo. Foto: M. Šušteršič Državni sekretar za ceste Žarko Pregl v Litiji V ponedeljek, 28.4. 1997, je našo občino obiskal državni sekretar za ceste g. Žarko Pregl. Obisk je sodil v sklop nadaljevanja konkretizacije pri reševanju državnih, regionalnih in lokalnih cest v naši občini. Poleg ogleda zasavske magistralne ceste M - 10,9, Ribče - Litija, sije državni sekretar ogledal tudi regionalno cesto Velika Reka - So-pota- Radeče in se sestal z odborom za modernizacijo navedene ceste. Žarko Pregl je zagotovil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da se navedeni cesti čimprej modernizirata, prav tako pa tudi cesta Moravče - Čatež in Gozd Reka- Trebeljevo. Poudaril je še, da vlada pripravlja rešitve za hitrejšo modernizacijo lokalnih cest in s tem tudi ustrezno pomoč občinam. Poslanec DZ Franci Rokavec se je ob koncu obiska zahvalil g. Preglu za obisk v naši občini z željo, da ob složnem sodelovanju vseh pristojnih od občine in zainteresiranih krajanov do ministra za promet in zveze lahko pričakujemo hitrejše reševanje cestne problematike v naši občini, s tem pa tudi zagotovitev boljših pogojev za preživetje na demografsko ogroženih območjih. Marko Juvančič STRAN 3 Pogovor o smrti in umiranju še vedno tabu STRAN 4 Prva salamiada v litijski občini STRAN 6 Biserna poroka v Vintarjeucu SLOVO OD OSNOVNE ŠOLE Ob zaključku 8. razreda osnovne šole so pred nami težke preizkušnje. Od testov, ki bodo marsikomu skrojili napačno usodo, do žalosti, ker se bodo pretrgala dolgoletna prijateljstva. Počitnice postajajo še bolj zaželene, maja že odštevamo dneve in ure posameznih predmetov. Naši pogovori postajajo ena sama zmeda. Razglabljamo o uporabi Pitagoro-vega izreka, o pravilni stavi vejice, o dolgih črnih oblekah in oblekicah, o... Delimo se v skupine. Na tiste, ki jim je vseeno, koliko točk bodo zbrali. Na tiste, samo da jih bo dovolj za vpis, na tiste, ki hočejo zbrati malo rezervo, da bodo bolj zasidrani v novi šoli, in na tiste, ki hočejo vse in še več, če se da, kako srebrno ali zlato priznanje. Proti koncu postajajo naši koraki čedalje težji Namesto da bi z lahkoto preskočili ovire, jih premagujemo že utrujeni. Zmanjkuje nam sape, učitelji pa hočejo, da znamo čim več. Pripravljamo se na valeto, pozabljamo, da bo ta pomenila konec nekega življenjskega obdobja, otroštva, delno pubertete, prijateljstva in seveda šolanja v znanih, domačih okoliščinah. Šli bomo vsak svojo pot. Z nekaterimi sošolci se bomo videli poredko ali celo nikoli. Obljubljamo si, da bomo praznovali obletnice našega zaključnega šolanja, kujemo načrte za počitnice, sanjarimo o... Navsezadnje ni tako preprosto, če po osmih letih skupnega šolanja, razvoja in prijateljstev prezreš te vezi in začneš znova. Simona Paternoster, 8.c Osnovna šola Litija Prvomajsko srečanje na Sitarjevcu Tudi letos je bilo na Sitarjevcu zdaj že tradicionalno prvomajsko srečanje. Organizatorji so bili litijski gasilci, svoje pa so prispevali tudi glasba, županov govor in dobra volja udeležencev, kije ni manjkalo. Veselje je trajalo do poznih popoldanskih ur, saj je delavski praznik dan, ki ga kaže vsako leto bolj proslavljati in spoštovati. Foto: M. Šušteršič OPRAVIČILO Ker je v zadnji številki GO prišlo do neljubih napak (narobe seje zapisalo leto izdaje kot tudi rok za prispetje vaših prispevkov), se za omenjene nerodnosti vljudno opravičujemo vsem našim bralcem. Naj ob tej priliki povemo, da za omenjene napake ni odgovorna tiskarna, saj tiska že izgo-tovljene filme, ki pridejo iz grafične priprave, kjer pa nam jo je zagodel tiskarski škrat. Uredništvo PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKLJUČNO 16. JUNIJA 1997! STRANKE POROČAJO, REKLAME, AKTUALNO mm GLASILO OBČANOV, maj, junij 1997 OBRTNIKI ll\ PODJETNIKI! Sporočite svoje potrebe po dijaški in študentski delovni sili v poletnih mesecih čim prej. Pravočasna najava nam omogoča kvalitetnejše posredovanje in razporejanje iskalcev dela. ŠTUDENTJE H\ DIJAKI! Za vpis v naš servis potrebujete: potrdilo o vpisu srednje šole ali fakultete, EMŠO in davčno številko, hranilno knjižico ali tekoči račun katerekoli banke. Pogoj za vpis je dopolnjenih 15 let starosti. Od 1.6.1997 bo študentski servis odprt vsak dan od 9.00 do 16.00, razen ob sredah do 17.00 in ob petkih do 15. ure. Poleg posredovanja dela pa imamo še: bazo inštrukcij za različne predmete za vse stopnje izobraževanja, prodajo ISIC kartic (mednarodna študentsko - dijaška kartica, ki omogoča pocenitev vašega bivanja v tujini z različnimi popusti). Obiščite nas! Študentski servis Litija Pogoji za vožnjo vozil SKD SKD - Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Litija vabi člane in prijatelje SKD na LETNI ZBOR, ki bo v soboto, 14. junija 1997, ob 19. uri na gradu Bogenšperk. Gost zbora bo predsednik SKD in poslanec v DZ, g. Lojze Peterle. Vabljeni! Motorno vozilo v cestnem prometu sme samostojno voziti samo oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, tuje vozniško dovoljenje ali mednarodno vozniško dovoljenje. Voznik, ki vozi vozilo v cestnem prometu, mora biti telesno in duševno zmožen za vožnjo vozila in potrebno znanje in spretnost. Voznik, ki je toliko utrujen, bolan ali v takem duševnem stanju, da ni zmožen zanesljivo voziti vozila, ali voznik, ki je pod učinkom mamil ali zdravil, na katerih je označeno, da se ne smejo uporabljati pred in med vožnjo, ne sme voziti vozila v cestnem prometu. Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola. m KDAJ SE ŠTEJE, DA JE OSEBA POD VPLIVOM ALKOHOLA Šteje se, daje pod vplivom alkohola oseba, za katero se z analizo krvi in urina ali po drugi metodi merjenja količine alkohola v organizmu ugotovi, da ima v krvi več kot 0,5 g/kg alkohola, ali če se alkohol v organizmu ugotovi z ustreznimi sredstvi ali aparati (alkometrom) za merjenje alkoholiziranosti tako, da to ustreza količinam, večjim od 0,5 g/kg, ali za katero se ne glede na delež alkohola v krvi s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake alkoholnih motenj. KDO NE SME UŽIVATI ALKOHOLNIH PIJAČ IN NE ZAČETI VOZITI, ČE IMA V ORGANIZMU KAJ ALKOHOLA Alkoholnih pijač ne sme uživati in ne začeti voziti, če ima v organizmu kaj alkohola ali če kaže znake VABILO Glasba je moje življenje Alojz Mihelčič 1880 -1975 Prisrčno Vas vabimo na spominsko svečanost ob 100-letnici prihoda skladatelja Alojzija Mihelčiča v Veliko Štango za organista in učitelja, kjer je začel bogato glasbeno ustvarjanje. Svečanost bo v nedeljo, 1. junija 1997, ob 10. uri v Veliki Štangi. Mašo za Alojzija Mihelčiča bo v božjepotni cerkvi sv. Antona vodil domačin, dr. Janez Juhant, dekan Teološke fakultete. Sledil bo koncert pevcev iz Harij, Metlike, Šmartna pri Litiji in domačih pevcev z uvodnimi poudarki dr. Eda Škulja o skladateljevem delu. Po koncertu bo dr. Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, Alojziju Mihelčiču na cerkvi odkril spominsko ploščo. Predsednik sveta KS Velika Štanga Zvone Končina alkoholnih motenj: - voznik motornega vozila kategorije C in D, dokler vozi vozila te kategorije (tovorna vozila-avtobusi), - voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz , dokler opravlja s tem vozilom javni prevoz, - voznik, ki mu je vožnja vozila glavni poklic, - voznik inštruktor, dokler usposablja kandidata za voznika pri praktični vožnji vozila. Preizkus psihofizične sposobnosti opravljajo policisti med rednim delom, v posebnih akcijah ter pri prometnih nesrečah. Pooblaščena oseba sme opraviti pri vozniku in pri inštruktorju preizkus z ustreznimi sredstvi in aparati (alkometer, alko-skop) ali ga odpeljati na strokovni pregled, da se preveri, če ima v organizmu alkohol oz. če je pod vplivom mamil ali zdravil, na katerih je označeno, da se ne smejo uporabljati pred in med vožnjo. Analiza krvi ali urina se opravi pri vozniku in vozniku inštruktorju, ki zanika, da je pod vplivom alkohola, čeprav je bil alkohol v njegovem organizmu ugotovljen z ustreznimi sredstvi ali aparati, oz. zanika, da je pod vplivom mamil ali zdravil, na katerih je označeno, da se ne smejo uporabljati pred in med vožnjo, če zaradi tega ne bi nastale škodljive posledice za njegovo zdravje. Če se s preizkusom ugotovi, da je voznik ali voznik inštruktor pod vplivom alkohola, mamil ali zdravil, plača stroške preizkusa voznik oz. voznik inštruktor. KAKŠNI SO UKREPI POOBLAŠČENIH URADNIH OSEB, KO UGOTOVIJO PREKRŠEK Pooblaščena uradna oseba na kraju samem začasno vzame vozniško dovoljenje in izključi iz prometa voznika, ki ga zaloti pri vožnji ali poskusu vožnje vozila, če je očitno, daje v takšnem stanju (utrujenost.bolezen, učinek mamil in zdravil), da ni zmožen varno voziti vozila. Na enak način ravna z voznikom, za katerega ugotovi, da je pod vplivom alkohola (to so vozniki, ki ne smejo uživati alkoholnih pijač in ne začeti voziti, če imajo v organizmu kaj alkohola ali če kažejo znake alkoholnih motenj). Po končanem postopku pooblaščena uradna oseba (policist), ko opravi Ugodno prodam vikend na Polšniku, 4. gradbena faza, stan. pov. 90 m2, lepa lokacija, 700 m2 zemljišča, voda, elektrika in telefon do parcele. Informacije po tel. 555-852 (Ljubljana). preizkus z alkoskopom ali alkometrom, napiše zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti po izdihanem zraku, ki ga nato podpišeta preiskovanec in pooblaščena uradna oseba. Če je alkoskop pozelenel nad polovico, kar pomeni, da ima voznik v krvi nad 0,5 promila alkohola, ali če je bil preizkus opravljen z alkometrom, na katerem se točno odčita, koliko pro-milov ima preiskovanec v krvi, policist začasno vzame vozniško dovoljenje in voznika izključi iz prometa ter napiše predlog sodniku za prekrške. Za tovrstne prekrške sodnik izreče denarno kazen in varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, če pa je bila povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, pa se storilec takega prekrška kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom, poleg kazni pa se izreče prepoved vožnje motornega vozila. Iz vsega opisanega je razvidno, da so kazni za tovrstne prekrške stroge (predvsem prepoved vožnje motornega vozila). Tudi drugi stroški, ki nastanejo pri ugotavljanju prisotnosti alkohola v krvi, niso majhni. Če je bil preizkus opravljen samo z alkoskopom ali elektronskim alkoskopom dragger, bo moral preiskovanec plačati 1.250,00 SIT, če pa so bili opravljeni alkoholi-metrična analiza, zdravniški pregled in odvzem telesnih tekočin ter stroški venile, pa bo treba odšteti še dodatnih 17.200,00 SIT. Tako, spoštovani vozniki in voznice, nikar na pot pod vplivom alkohola, pomisliti je treba, da je absorbcijski čas alkohola v krvi 0,1 promila na uro. Če imate 1,5 promila alkohola v krvi, je potrebno, da poteče 15 ur od zadnjega zaužitega alkohola do popolne streznitve. Mnogokrat ste od koga slišali, da je alkoskop pozelenel, ker je za kosilo jedel kislo solato, toda pozabil je povedati, da je celo noč popival in je od zadnjega pitja poteklo le nekaj ur, kar je premalo za absorbcijo alkohola. Za napotek pa še vsem bodočim preiskovancem: če je potrebno opraviti preizkus, ga opravite brez žaljenja policistov, saj vas v nasprotnem primeru doleti še predlog sodniku za prekrške zaradi žalitve uradne osebe. Ciril Golouh Očividca prometne nesreče, ki se je zgodila 23. 10. 1994 na Ljubljanski cesti pri bencinski črpalki in v kateri sem bil kot mopedist poškodovan (policista je vprašal, če me pozna, in on je prikimal), prosim, da pokliče tel. št. 881-107 ali se oglasi na Ljubljanski cesti 6. Tone Obermajer KOLE AiSKfl ERVIi Franc VIDIC Tenetiše 7 a, 1270 Litija Tel.: (061) 885-018 • POPRAVILO KOLE5 • PRODAJA KOLE5 - POPRAVILO INVALIDSKIH VOZIČKOV • REZERVNI DELI hA ZALOGI Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. in od 14. do 18. ure sreda od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure. L AVTO ŠOLA SI ° CflR SVETIČ vabi vse zainteresirane občane na BREZPLAČNI TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV A, B, C IN E KATEGORIJE, ki se bo pričel v torek, 1. julija 1997. Začetek ob 16. uri. Vse informacije dobite na Graški cesti 2 vsak dan od 14. do 15. ure in od 19. do 20. ure ali po telefonu: 061/883-140. Mudijo vam možnost obročnega odplačevanja, organizirajo tudi tečaj prve pomoči. GLASILO OBČANOV, maj, junij 1997 Pogovor o smrti in umiranju še vedno tabu Ekskurzija za lastnike gozdov SEMINAR DR. METKE KLEVISAR V SMARTNEM PRI LITIJI 10. maja 1997 je g. Metka Kle-višar, upokojena onkologinja, imela v župnišču v Šmartnem seminar z naslovom Spremljanje hudo bolnih in umirajočih. Dr. Metka Klevišar je bila ustanoviteljica slovenskega društva Hospic in leta 1995 je bila izbrana za Slovenko leta. Seminarja seje udeležilo 17 udeleženk, kar je za majhen kraj, v primerjavi z udeležbo v večjih krajih, lepo število. Tako sta menili dr.Klevišarjeva in tudi dr. Julka Žagar, zdravnica splošne medicine iz Šiške, ki v Ho-spicu sodeluje od začetka. "Govoriti o smrti, pomeni govoriti o življenju," je bila uvodna misel dr. Klevišarjeve. Na spontan način je vse udeleženke pozvala, da spregovorijo o svojih lastnih doživljajih smrti, strahovih in žalosti. Vrstile so se žalostne, grenke in pretresljive zgodbe, ki pa so bile polne upanja, da bi na seminarju izoblikovali nov odnos do smrti, ki je del življenja in našega vsakdanjega dne. Predavateljica je poudarila, da receptov za sprejemanje smrti ni. Tudi veliko prebranih knjig ne koristi, če se v družini ali z bližnjim o smrti ne znamo pogovarjati. Pri spremljanju umirajočih je zelo pomembno, da se naučimo poslušati. Nenadna smrt je najtežja. Strahu pred smrtjo se ne da odpraviti. Vsak človek umira na svoj način. Dr. Kubler Rossova je prva opisala proces umiranja v 5 fazah: zanikanje, jeza, pogajanje, depresija in sprejetje. Te faze se prepletajo in podobno doživljajo sprejemanje umiranja svojci in drugi. Smrt je družinsko dogajanje in svojci potrebujejo pomoč. Tudi po smrti svojci potrebujejo pomoč in je prav, da so je deležni. Občutki krivde ob smrti lahko bližnje zelo motijo. Dr. Klevišarjeva pravi, da je v življenju vedno nekaj zadnjega, zadnja tableta, zadnji kozarec vode. Na vprašnje, kaj umirajoči najbolj potrebujejo, odgovarja takole:" Umirajoči naj ne bo sam, naj mu ne bo odvzeto človeško dostojanstvo; moti ga , če je v breme ljudem okoli sebe. Ce želi biti sam, naj ljudje okrog njega to željo spoštujejo. Zelo pomembno je lajšanje bolečin. Svojci naj se ne bojijo pogovoriti se z zdravnikom, če presodijo, da ima hude bolečine in trpi. Med umirajočim in tistimi, ki ga spremljajo, je zelo pomembna komunikacija - sporazumevanje. Je besedno, nebesedno in simbolično. Simbolične govorice je veliko, ki pa jo moramo prepoznati. Umirajoči govorijo, da bodo odšli na pot, gredo v hišo ali pa naj jim kdo prinese čevlje. Tudi molk je zelo po- memben. Ni vedno dobro tolažiti, dobro je tudi molčati. Hudo bolni želi izvedeti resnico. Povedati je treba le toliko, kolikor je kdo vprašal. Resnica vedno osvobaja in laž ni dobra. Tudi vplivanje neresničnega upanja ni pošteno. V bolezni je potrebno živeti sedanji trenutek in upanje v umiranju je upanje malih korakov. Žalovanje po smrti je normalen proces in je nujno potreben. Tudi poslavljanje od pokojnega je odraz kulture nekega naroda. Obred slovesa je zelo pomemben tudi za čas žalovanja. Imeti grob pokojnega, kamor gremo lahko prižgat svečo, je zelo pomebno. To povedo tisti, ki tega nimajo. Doba žalovanja ni določena. Šele takrat, ko nekoga "izpustimo" iz svojega življenja, nehamo žalovati. Žalujoči naj imajo ob sebi ljudi, ki jim dovolijo žalovati in ki se z njimi pogovarjajo." Nuša Lavrih SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC HOSPIC je v preteklosti pomenil zavetišče na gorskih prelazih, iz te besede izhaja tudi beseda hospital - bolnica. Konec prejšnjega stoletja je v Londonu Cicelv Saunders ustanovila prvi hospic svetega Krištofa. Hospic pomeni celotno skrb za umirajočega doma ali v bolnišnici. Pri nas deluje od leta 1995 slovensko društvo Hospic. Izobražujejo prostovoljce za delo z umirajočimi, prirejajo seminarje, izdajajo knjige in publikacije. Geslo Hospica^e: Dodajati življenje dnevom. Seminar dr. Klevišarjeve in nasveti dr. Zagarjeve so bili za vse udeleženke velika obogatitev, zato obema prisrčna hvala za življenjske misli. Končala bom s Pridigarjem: Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom. Je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja, čas objemanja in čas, ko se zdržiš objemanja, čas trganja in čas šivanja, čas molčanja in čas govorjenja, čas rojstva in čas umiranja... POSLANSKE POBUDE, VPRAŠANJA IN PREDLOGI, KI JIH JE PODAL POSLANEC DZ FRANCI ROKAVEC, ZADEVAJO POMEMBNA SKUPNA INTERESNA PODROČJA, ZATO JE NUJNO, DA VAS 0 NJIH OBVESTIMO: Dne 26. 3. 1997 Ministrstvu za promet in zveze RS in DZ RS: REKONTRUKCIJ A ZASAVSKE MAGISTRALNE CESTE: Sprašujem vlado RS oz. Ministrstvo za promet in zveze, kdaj se bo pričela izvajati rekonstrukcija zasavske magistralne ceste 10/9 na odseku Ribče-Vemek-Jesenje? Glede na to, da javni razpis za oddajo del na navedenem odseku v decembru 1996 ni bil uspešen, sprašujem, kdaj bo ponovljen? Dejstvo je, da cesto dnevno prevozi preko 20 Usoč motornih vozil in da se bo s pričetkom izgradnje trojanskega odseka avtoceste ta promet še bistveno povečal. Cesta v tem trenutku ne dovoljuje dostopa težkim motornim vozilom v Litijo in širše območje Zasavja. Poso- dobitev je nujna, saj nosi posledice dosedanjega odnosa države do izgradnje ceste predvsem gospodarstvo, s tem pa tudi prebivalci celotnega središčnega dela Slovenije. S tem poslanskim vprašanjem pričakujem, da bo prišlo do odgovornega reševanja navedenega vprašanja, in obenem tudi sprašujem, kakšen je celoten projekt dokončanja rekonstrukcije magistralne ceste M 10/9. Dne 26.3. 1997 Ministrstvu za promet in zveze RS in Državnemu zboru RS: POBUDA ZA MODERNIZACIJO LOKALNIH CEST, KI NAJ SE FINANCIRA IZ SREDSTEV CESTNEGA TOLARJA: Vladi RS in pristojnemu Ministr- 8. junija ste vabljeni na Polšnik Na novo ustanovljeno Športno društvo Polšnik dela s polno paro. Delujejo tri sekcije in ena izmed njih je sekcija za organizacijo pohoda Od cerkvice do cerkvice. Trideset mladih Polšničanov po svojih najboljših zmožnostih pomaga pri organizaciji. Vsem tistim, ki ste lansko leto na žalost manjkali, naj omenimo, da pot vodi s Polšnika na Ostrež, Selo (Stranski vrh) in Glinjek ter se konča na Polšniku. Ustavljamo se na postojankah, kjer se podkrepimo. Pot ni zahtevna in je zato primerna za vsakogar. Pohod traja okrog 5 ur. Z nami bodo pevci MoPZ Polšnik, ki nam bodo na postojankah kakšno zapeli. Svoj prihod nam je za letos obljubil Ivan Hudnik, prišel pa bo tudi mladinski pevski zbor iz Ljubljane. Na Glinjeku bo maša v na- ravi, nato pa se boste ob koncu na Polšniku lahko do sitega najedli in napili. Zabaval vas bo domači ansambel Zimzelen. Pripravili bomo tudi nekaj zanimivih iger, tako da vam sploh ne bo dolgčas. Lani je bilo super, to lahko potrdi kdorkoli izmed 130 pohodnikov, saj velja, da dober glas seže v deveto vas. Torej, vabimo vse, ki imate radi naravo in dobro družbo, 8. junija 1997 na Polšnik na pohod Od cerkvice do cerkvice. Zbor pohodnikov bo ob 8. uri pri župnišču. V primeru zelo slabega vremena bomo pohod prestavili za en teden, o čemer vas bomo seveda še obvestili. Pa še to: Jezo pustite doma, s sabo pa obvezno prinesite dobro voljo. Pričakujemo vas - ne bo vam žal. ŠD Polšnik stvu za promet in zveze dajem pobudo, da nemudoma pripravi vse potrebno (ustrezen zakon), da se bo iz sredstev cestnega tolarja financirala tudi modernizacija in izgradnja regionalnih in lokalnih cest. Nedopustno je, daje ob intenzivni izgradnji avtocestnega projekta občutno zanemarjena regionalna, predvsem pa lokalna cestna infrastruktura, še posebej ob dejstvu, da po merilih in kriterijih pristojnih za zagotovljeno porabo pri financiranju občin do sedaj ni bilo za to namenskih investicijskih sredstev. Prav urejena cestna infrastruktura na lokalni ravni pa je prvi korak k bolj učinkovitemu pristopu države, da prepreči občutno praznenje demografsko ogroženih območij. Dne 8. 5.1997 DZ RS. generalna sekretarka, ga. Jožica Veltšček: PREDLOG ŽA UPORABO DOMAČE HRANE V KUHINJI DRŽAVNEGA ZBORA IN V VSEH JAVNffl USTANOVAH V RS: Na podlagi dejstva, da so v tem trenutku v Sloveniji večje zaloge neo-dkupljenih ključnih pridelkov z mnogokrat neprimerno boljšo kvaliteto od uvožene hrane oz. prehrambenih izdelkov, menim, da bi bilo primerno, da bi v vseh javnih ustanovah (kuhinja DZ, menze v šolstvu, otroškem varstvu, bolnišnicah, ostalih državnih institucijah) uporabljali domačo, slovensko hrano za vse proizvode, ki jih v Sloveniji sami pridelamo dovolj. Lepo gesto je v tej smeri že podal minister za obrambo. Ker zgledi vlečejo, bi bilo prav, da se uporablja slovenska hrana tudi v kuhinji DZ. Poleg naštetega pa dajem pobudo za celosten pristop k promociji domače hrane in za uvedbo primerne zaščitne znamke. Poslanska pisarna Izobraževanje lastnikov gozdov je ena glavnih dejavnosti Zavoda za gozdove Slovenije, ki je začel delovati v sredini leta 1994. ZGS, Krajevna enota Radeče, je za lastnike gozdov s Svibnega, Radeč, Dol in Gabrovke organiziral enodnevno strokovno ekskurzijo, ki je potekala po Dolenjski, Suhi krajini in Kočevski. Udeležilo se je je skoraj 50 kmetov. V prvem delu, ki gaje vodila g. Katarina, vodja ZGŠ KE Straža, so si ogledali gozdove v GE Brezova reber, prikaz vnašanja listavcev - hrasta gradna - na njegovo naravno rastišče, ki je danes zasmrečeno. Posebej so bili opozorjeni na poskuse raznih načinov zaščite sadik pred objedanjem divjadi ter na zastorno gospodarjenje. Poudarek pa je bil posvečen smislu izbiralnega redčenja, kjer se je na izločenih ploskvah udeležencem prikazal dejanski rezultat uspešnega načrtnega dela. Ogledali so si tudi uspehe pre-biralnega gospodarjenja na rečnih nanosih, najniže ležečem rastišču Abieti- Fagetum. Kako tržiti gozdni prostor? Katarina je udeležence popeljala na kraški izvir Temenice in ogled Luknje ter jim ob ideji gozdne učne poti ter namenskega turizma podala nekaj zanimivih rešitev. Popoldne pa je g. Mirjam iz ZGS KE Kočevska Reka udeležence popeljala po sami KE. Seznanili so se s pestro zgodovino na Kočevskem, ogledali Kočevsko Reko in Gotenico. Problemi pri gospodarjenju so na moč podobni problemom udeležencev ekskurzije, in sicer preveliko število nekaterih vrst divjadi in agresivno zaraščanje kmetijskih površin. Ekskurzijo so končali v poznih večernih urah. Splošni vtis je, da so si lastniki z zanimanjem ogledali dobro gospodarjene gozdove. Upamo, da bodo znali tudi pri svojem delu v gozdu ali s svojim razmišljanjem o gozdu najti nekaj novega - uporabnega. Jože Prah Področno tekmovanje matematikov V soboto, 19. 4. 1997, je na OŠ Gradec potekalo tekmovanje za srebrna Vegova priznanja. Tekmovanja se je udeležilo 70 učencev iz štirih osnovnih šol v občini. Skupno je bilo podeljeno 23 srebrnih priznanj. Najbolje uvrščeni so prejeli tudi praktične nagrade. Rezultati: 6 . razred - 1. mesto: David Starina, OŠ Gabrovka; 2. mesto: Primož Špes, OŠ Gradec: 3. mesto: Mar-jetka Šušteršič, OŠ Šmartno. Priznanja so prejeli še Eva Vovk, Saša Zupančič, Eva Jelnikar, vse iz OŠ Gradec, Vida Žurga in Robi Strm-ljan, oba iz OŠ Šmartno. 7. razred - 1.-2. mesto: Karmen Perko, OŠ Gabrovka, in Tomaž Lo-kar, OŠ Gradec; 3. mesto: Klara Štrus, OŠ Gradec. Priznanja so prejeli: Anže Bučar, Irena Božjak iz OŠ Gradec, Matija Hostnik, Nejka Omahen, oba iz OŠ Šmartno, in Marko Stoilovski iz OŠ Litija. 8. razred - 1. mesto: Uroš Zupančič, OŠ Gradec; 2. mesto: Jure Upelj, OŠ Gradec; 3. mesto: Klemen Patemoster, OŠ Šmartno. Matjaž Janežič, Bibljana Medved, Aljaž Grom, vsi iz OŠ Šmartno, in Matija Leveč iz OŠ Gradec so prejeli srebrna priznanja. Državnega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje, ki bo 17. maja v Ljubljani, se udeležijo prvi trije učenci sedmega in prvi štirje učenci osmega razreda. Tekmovanje je omogočila OŠ Gradec. Del praktičnih nagrad sta prispevali Mladinska knjiga in DZS. Vsem učencem in njihovim mentorjem čestitamo in želimo veliko uspehov v Ljubljani ter v prihodnjih letih. S. Letonja Multimedijska predstavitev projekta "Učenci na raziskovalnih poteh na Vačah in drugje" in priročnika na Dnevih slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu dne 7. maja 1997 ter 7. strokovno srečanje "Podružnica podružnici" V dneh od 6. do 9. maja 1997 so potekali v Cankarjevem domu Dnevi slovenskega izobraževanja. Osnovna šola Gradec je sodelovala s projektom Učenci na raziskovalnih poteh na Vačah in drugje. 7. maja 1997 smo se odpravili v Cankarjev dom: Iva Slabe, Vinko LogaJ, Danijela Kune in Katjuša Kovačič. Od 9. do 18. ure smo imeli svoj razstavni prostor, ki smo ga opremili z zelišči, kamninami s področja Vač, plaščem vaške situle, nalogami za učence in multimedijsko predstavitvijo projekta in naše šole, ki jo je pripravila Iva Slabe. Ob 11. 30 smo imeli v dvorani G-8 Cankarjevega doma tudi multimedijsko predstavitev projekta in priročnika. V šolskem letu 1995/96 smo se prijavili na razpis Zavoda RS za šolstvo za inovacijske projekte. Sprejeti smo bili in tako je v koledarskem letu 1996 na šoli potekal že imenovani projekt. Rezultat enoletnega dela je že imenovan priročnik za učitelje in učitelje mentorje naravoslovnih dejavnosti v osnovni šoli. V priročniku boste našli naloge za terensko delo na različnih učnih poteh in naloge splošnega tipa. Te naloge bodo v veliki meri lahko uporabili tudi učitelji drugod po Sloveniji, saj so nazorno predstavljene. Priročnik smo predstavili na strokovnem srečanju Podružnica podružnici, ki je potekal 16. in 17. maja na PŠ Vače. Na strokovnem srečanju se je zbralo 97 učiteljev podružničnih šol. Poleg že omenjene predstavitve priročnika so udeleženci srečanja s pomočjo učiteljev- se-stavljalcev nalog v priročniku-prehodili učne poti in reševali naloge. Udeleženci so bili z organizacijo in izvedbo posveta zelo zadovoljni. Katjuša Kovačič IZ NAŠIH KS GLASILO OBČANOV, maj, junij 1997 Kdor poje, slabo ne misli! Ko so začeli ugašati še zadnji sončni žarki, ki so nekaterim pomagali pri delu na vrtu, drugim omogočili čudovit izlet, tretjim pa preprosto pripomogli k dobremu vzdušju in poskrbeli, da je sonce našlo pot tudi v dušo in je na našo vas legla noč, smo se ljubitelji zborovskega petja odločili, da sobotni večer, 26.4., preživimo v družbi moškega pevskega zbora KUD LIPA Vače in okteta Valvasor. Pevci moškega zbora KUD LIPA z Vač so se odločili, da s svojim koncertom popestrijo dogajanje na Vačah in prikličejo pomlad, ki se je letos predolgo obotavljala s prihodom v naše kraje. Ker vedo, da poleg lepe pesmi tudi vsaka lepa beseda ali misel lepo mesto najde, so prosili g. Jano Strehar, da jim pomaga zagotoviti, da bodo njihove pesmi našle pravo mesto v srcih vseh obiskovalcev. Pod vodstvom g. Matije Strehar- Visok jubilej Katarina Hvala, po domače Pin-tarjeva mama iz Zgornje Jevnice, je bila rojena 21. aprila 1907 na Tujem Grmu pod Jančami. Že od rane mladosti je morala trdo delati na skopi hriboviti zemlji za skromno življenje in tudi pozneje ji je bilo naklonjeno več skromnosti kot izobilja. Ko se je leta 1939 poročila, je nekaj časa živela v Ljubljani, kjer je bil mož zaposlen pri železnici. Po vojni pa se je družina preselila na moževo domačijo, na sosednji hrib, streljaj od rojstnega doma. Nič dobrega je ni čakalo, kajti domačija je bila med vojno požgana in jo je bilo treba obnoviti, zemlja je dajala skromen pridelek, treba je bilo skrbeh za družino, mož ji je že zgodaj umrl. Ni ji bilo z rožicami postlano, pa vendar je ob skromnem življenju dočakala častitljivih 90 let. Spomin in moči je sicer ja so ubrano zazveneli glasovi pevcev z Vač. Klicali so pomlad, bili z mislimi že ob kresu, opevali preteklost, zagotavljali, da se vse vrača, in sanjarili o ljubezni. V goste so povabili oktet Valvasor, ki letos praznuje 10-letnico uspešnega delovanja, zadnje dve leti z umetniškem vodjem, g. Jože tom Vidicem. Tudi naši gosti so pomagali pri klicanju pomladi in nas prepričali, da je vince dobro za ko-rajžo in da ga je najbolje piti v družbi. Oboji so se pomerili v mlatenju žita. Čeprav so bili gostitelji številčno močnejši, pa šteje le dobro opravljeno delo. V svojem imenu in v imenu vseh obiskovalcev si upam trditi, da nikomur ni bilo žal, da je večer preživel v družbi vaških in litijskih sla-včkov, sicer pa... saj veste, kaj pravijo: "Kdor poje, slabo ne misli!" Petra Hiršel Vzemimo si čas za sajenje cvetlic Katarina Hvala že kar nekoliko zapuščajo, a oči ji še dobro služijo, saj pri branju ne rabi očal. Čestitkam ob visokem jubileju se pridružuje Društvo upokojencev Sloga Jevnica. Jože Godec Romanje na Zaplaz Kot vsako leto so Šmarčani tudi letos 2. maja poromali na Zaplaz nad Čatežem. Lepa in velika cerkev je bila nabito polna romarjev iz Šmartna in drugod. Najbolj vztrajni so opravili več ur dolgo pot kar peš. Sveto mašo je za šmarske birmance in njihove starše daroval lanski šmarski novomašnik, sedaj kaplan v župniji Ljubljana-Polje, gospod Lojze Hostnik. Lučka Hostnik Naš svet se pa vrti... Bi verjeli, da je bolj ali manj hribovit svet središča naše deželice "na sončni strani Alp" nekoč pred davnimi 13 milijoni let oblivalo morje? Težko? Verjamem, tudi jaz sprva nisem, ampak tako čudovit dokaz, ki so ga odkrili nad pokopališčem na Vačah, bi prepričal še tako nejevernega Tomaža, da so naše kraje v tistih časih prevevale skrivnosti, skrite pod morjem, skrivnosti Atlantide... Po besedah geologa, g. Blaža Zamika, je tovrstna fosilna obala s kamnovrstnimi školjkami v jurski apnenčevi steni najlepši primerek iz tega časa v Sloveniji, če ne na celem svetu. In ker v našem kraju skriv- nosti radi delimo z drugimi in ker želimo enkratnost tega odkritja deliti z ostalim svetom, bodo najditelji v sodelovanju s spomeniškim zavodom v Ljubljani najdbišče ustrezno zavarovali in uredili dostop do njega. 29.06.1997 bo uradna otvoritev in ogled s pestrim kulturnim in zabavnim programom. Pošta Slovenije pa bo ob tej priložnosti izdala spominski žig in kuverto. Torej, vsi, ki ne cenite samo tistega, kar je zdaj in tukaj, ampak tudi tisto, kar je bilo nekoč in brez česar ne bi bilo danes, prisrčno vabljeni 29.6. na Vače. Petra Hiršel Kdaj pot proti domačiji Štorga Vsi se še morda dobro spominjate neurja s točo, kije 4. 7. 1994 divjalo na področju Litije inje najbolj prizadelo naselje Gradec. Ob tem neurju je mimo hiše Marije Štorgi na Graški cesti 72 voda napravila cel potok in odnesla celotno dovozno pot do hiše. Krajevna skupnost Litija levi breg je hotela to pot sanirati, vendar se je ustavilo zaradi neurejenih mejnikov med g. Zvonetom Ulancem in Marijo Sladic. Ko so se te zadeve uredile, je Geodetska uprava opravila ponovno meritev na stroške občine, g. Marija Sladic pa je dala pisno soglasje za ureditev poti. Na podlagi soglasij vseh prizadetih je krajevna skupnost priglasila izvedbo del pristojnemu organu in dobila pozitivno odločbo za izvedbo teh del ter vnesla v program del krajevne skupnosti, kar je bilo tudi posredovano Oddelku za gospodarsko infrastrukturo občine Litija. Letos teče že četrto leto, vendar je pot ostala takšna kot leta 1994. Na-vožen je le gramoz, ob meji g. Zvo-neta Ulanca je narejena škarpa, ki jo je jeseni leta 1996 zabetoniralo Stanovanjsko komunalno podjetje Litija brez priglasitev del in na stroške občine. Tudi v letošnjem letu te poti ni v planu Odbora za gospodarsko infrastrukturo občine, zato javno sprašujem pristojne, kdaj nameravajo popraviti pot in jo spraviti v takšno stanje, da bo lastnica lahko pripeljala do svoje hiše vsaj kurjavo. Ciril Golouh Pet let je že minilo od tedaj, koje po nasvete v kmetijsko svetovalno službo prihajal Tone Kline in se zanimal za vrtnarstvo in vzgojo okrasnih rastlin v zavarovanem prostoru. Tedaj je živel še na Vačah in se je vsak dan vozil v Moravče pri Ga-brovki, kjer je pričenjal svojo vrtnarsko proizvodnjo. Postavil je majhen rastlinjak in se poglobil v literaturo ter pričel z vzgojo rastlin. Iz leta v leto je pridobival več izkušenj in se učil na lastnih napakah, kot je večkrat poudaril. Svoje izkušnje in spoznanja sedaj posreduje vsem ljubiteljem cvetja. V mesecu februarju je izvedel nekaj predavanj, ki so bila izredno zanimiva, in nekaj podrobnosti sedaj povzemam v tem članku. Najprej je pomembna pravilna izbira rastlin glede na sončno pripeko. Najbolj primerna za rastline je vzhodna stran, kjer dobro uspevajo bršljinke, pelargonije, begonije. Južna in zahodna stran nista preveč primerni za cvetlice, ker sta preveč izpostavljeni sončni pripeki. Žal imamo res večino balkonov in oken ravno na tej strani. V tem primeru tja postavimo korita s pelargonijami in bršljinkami. Tudi severna stran ni preveč primerna, ker je tam premalo sonca. Ta lega ustreza predvsem fuksijam, vodenkam. Ko se odločamo za kombinacijo rastlin, potebujemo podobno zalivanje in gnojenje. Rumeni bidens je zelo agresiven in potrebuje zelo veliko vode, zato naj bo posajen v samostojni posodi. Molovko pa lahko posadimo med bršljinke. Pomembno je, da molovko posadimo teden ka- sneje, da malo zakasni v rasti. Pri sajenju je seveda zelo pomembna zemlja. Če jo boste kupili, potem pazite na to, da vsebuje vsaj 30% gline. V primeru, da jo boste pripravljali doma, g.Kline priporoča, da zmešate 1/3 šote, 1/3 ilovice in 1/3 preperelega gnoja. Za vodenke in begonije je primernejša šota. Pomembno je tudi zalivanje rastlin, ki ga opravimo temeljito. Dobro je, da zalivamo dvakrat ali trikrat, da se zemlja temeljito prepoji z vodo. G. Kline na podlagi lastnih izkušenj priporoča zalivanje zvečer s posta-no, a ne prehladno vodo. Čez noč ima rastlina čas, da se prepoji z vodo in hranili in tako obogatena potem pričaka sončno jutro. Mogoče še nekaj besed o gnojilih. Ko rastlino posadimo z bogato razvitimi koreninami, uporabljamo gnojila z večjo vsebnostjo N - dušika. To hranilo bo pomagalo, da se bo rastlina lepše razvila. Potem pa po mesecu dni pričnemo z gnojili, ki vsebujejo več P in K, ki pospešujeta cvetenje. Za surfinije je izredno pomembno dodajanje železa, da ne pobledijo. To je povzetek predavanja, ki gaje pripravil g. Kline. Govoril je o stvareh, kijih je sam preizkusil. Če dvomite v njegove izjave, se zapeljite v Moravče pri Gabrovki, kjer se boste laže odločili v prijaznejšem okolju okrasnih rastlin. Povzetek predavanja pripravila ing. Lijana Lovše Prva salamiada v litijski občini 24. aprila je v prijetni gostilni Pustov mlin gostilničarja Milana Pov-šeta potekala na moč zanimiva prireditev. Na pobudo "birta", ki je o tej manifestaciji premišljeval že nekaj časa, je prineslo ocenjevat svoje izdelke kar 51 salamariev, prispeli so tudi dva želodca in 3 klobase. Udeležba, kije za začetek presegla vsa pričakovanja, je bila res pisana, saj so izdelovalci prišli iz Kresnic, z Vač, Dol, iz Gabrovke, Štangarskih Poljan, Štan-ge, z Mirne in Trebnjega. Izdelke je ocenjevala petčlanska komisija, ki so jo sestavljali veterinar, živilski tehnolog, mesar in dva predstavnika uporabnikov. Prvo mesto je zasedla salama kmeta Mira Koprivnikarja iz Štangarskih Poljan. Prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, bo potekala v okviru vse- slovenskega tekmovanja za najboljšo salamo in bo pomenila pravo turistično promocijo naše občine. V prihodnje bi teklo tekmovanje glede na posamezne vrste (sestavine) salame. Tako bi bila zagotovljena večja preglednost in večja možnost osvojitve nagrade v eni izmed kategorij- Resnično, vse pohvale organizatorju in najboljše želje za vsa nadaljnja tekmovanja. Gostilna Pustov mlin je gostila najboljše salamarje Radioamaterstvo v razmahu Še ob novem letu je Radioklub Litija S59DLR štel 26 članov, danes lahko z veseljem zapišemo, da jih je blizu 70. Konec februarja so izvolili novo vodstvo kluba, ki ga vodi Anton Godec, S57UGC iz Kresnic. Zavel je torej nov veter in z novimi močmi želijo letos nadaljevati z gradnjo svojega doma na Goliščah nad Kresnicami, posebno pozornost pa bodo namenili nadaljnjemu usposabljanju članov in pridobivanju novih. Kaj sploh radioamaterstvo je? Preprosto lahko zapišemo, da je radioamaterstvo ljubiteljsko, nepoklicno ukvarjanje z radiom oz. radio tehniko. In še mnogo več: aktivnost, gibanje, organizacija, izobraževanje, ljubezen, lahko rečemo celo način življenja ter tehničnega mišljenja skoraj treh milijonov ljudi obeh spolov, različnih starosti in poklicev v praktično vseh državah sveta. Radioamaterstvo v ožjem smislu pojmujemo kot organizirano dejavnost, katere namen je izobraževanje, tehnično raziskovanje in vzpostavljanje amaterskih radijskih zvez med radioamaterji -ustrezno pooblaščenimi osebami, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko, izključno iz osebnih pobud in brez pridobitniških namenov. Nedvomno ima radioamaterstvo posebno mesto. Na svetu pravzaprav ni ljubiteljske dejavnosti, ki ima, tako kot radioamaterstvo, svoj status verificiran z mednarodnim dogovorom, katerega priznavajo praktično vse države sveta. Mednarodni pravilnik o radiotelekomunikacijah uvršča radioamatersko dejavnost med radio-komunikacijske službe ter določa njene pravice in dolžnosti. Liujski klub je le eden izmed številnih slovenskih klubov, ki so združeni v Zvezo radioamaterjev Slovenije, ki šteje preko 7.000 članov. Glede na znanje in želje so razvrščeni v tri razrede. Teoretični program izobraževanja je za vse enak in obsega elektrotehniko in radiotehniko, slovenska in mednarodna operaterska pravila in postopke ter slovenske in mednarodne predpise, ki urejajo radioamatersko in radioamatersko satelitsko službo. V osnovnem, III. razredu, je po izpitu možno delati s postajami na valovnih dolžinah 2 m in 70 cm, v II. in I. razredu pa še na vseh ostalih področjih. Ža II. in I. razred je obvezno znanje radiotelegrafije. In če imate veselje in dobre pogoje, se lahko po- govarjate z astronavti v vesolju, z ljudmi po vsem svetu, imate dostop do interne ta, oddajate svoje lastne TV signale in še bi lahko naštevali. V klubu so letos organizirali že štiri tečaje za radioamaterje operaterje III. razreda, jeseni pa nameravajo pripraviti tudi tečaj za operaterje II. razreda. Zato vabijo vse nove člane, ki jih radioamaterstvo zanima, da se prijavijo na njihov naslov: Radioklub Litija, p.p. 34, 1270 Litija. Dovolj je le pisno izražena želja po tečaju ter pripisan naslov. Še posebej bi radi opozorili na tečaj za operaterje II. razreda, kjer se bodo udeleženci naučili tudi radio telegrafiranja, zato bo trajal nekaj mesecev. Sicer pa imajo člani redna srečanja ob petkih ob 20. uri na radijskih valovih frekvence 145,325 MHz oz. na kanalu S 13. V začetku junija pripravljajo srečanje litijskih radioamaterjev, pripravljajo klubska tekmovanja, vedno bolj razmišljajo tudi o udeležbi svojih članov na drugih tekmovanjih. In ob koncu velja povabilo tudi tistim, ki so radioamaterji v drugih klubih. Pridružite se litijskemu klubu S59 DLR. Rudi Bregar GLASILO OBČANOV, maj, junij 1997 5 IZ NAŠIH KS, SPORT IN REKREACIJA Pričarani ženin s Polšnika Na Polšniku že drugo leto deluje gledališka skupina. Lani smo se predstavili z Ingoličevo enodejanko Našli so se , letos pa smo na predlog Pavle Voje uprizorili Vladonovo komedijo Pričarani ženin. To komedijo je gledališka skupina, v kateri je Pavla Voje sodelovala, uprizorila takoj po 2. svetovni vojni na polšniškem odru, kar je bil za nas še večji izziv. Z delom smo začeli v _ začetku leta in z veliko vloženega truda ter prostovoljnih ur smo 5. aprila igro premierno predstavili. Glede na prejeti aplavz lahko sklepam, da so bili gledalci zelo zadovoljni. Pričarani ženin je ženin iz Amerike, ki pa ga zamenjajo z zdravnikom, tako da zmešnjav ne manjka. Osebe iz komedije so upodobili: čevljar Urh Dreta - Uroš Ribič, Lenka, njegova ukazovalna žena -Katarina Feštanj, njuna, za možitev godna hčer Urška - Mateja Vozelj, soseda Neža - Mateja Kotar, njena iznajdljiva hčer Cilka, ki ob koncu dobi tako željenega ženina - Tanja Vozel, pocestnica Meta, ki se z Lenko ne razume najbolje - Mateja Sladic, njen nečak Tonček - Tomaž Vozelj, težko pričakovani Amerika-nec - Boštjan Juvan, tepeni zdravnik - Miha Poznajelšek, poštar, ki vtika svoj nos v vsako zadevo - Iztok Ribič in ciganka, ki vso to zmeš- njavo zakuha - Ana Majcen. Režija je delo Darinke Ribič. Pomagali pa so nam še: Slavko Kos, Tanja Poznajelšek, Katja Bolte, Igor Poznajelšek in Grega Povše. Na premieri je bilo okoli 130 gledalcev, na ponovitvi, 13. 4. , pa okrog 100 in vsi so občutili, da je dvorana oz. razred ob kulturnih prireditvah res pretesen. Vendar o pravi dvorani zaenkrat lahko le še sanjamo. Naj še omenim, daje bila na izmenjalnem koncertu Trebanjskega okteta in MoPZ Polšnik 21. marca dvorana tudi polna, kar dokazuje, da kulturne prireditve na Polšniku nekaj pomenijo. S komedijo Pričarani ženin smo 15. aprila predstavljali občino Litija na področni reviji mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin v Trbovljah in si tako pridobili nekaj več izkušenj. Naš trud je bil v največji meri poplačan, ko smo po predstavi videli odhajati zadovoljne obiskovalce. Upam, da nam bo to še velikokrat uspelo. Kultura druži ljudi, to smo na Polšniku že večkrat dokazali. Mateja Sladic Birma v litijski občini Konec aprila in v začetku maja so v litijski občini potekale kar tri birme. V Gabrovki je birmoval ljubljanski pomožni škof Alojz Uran, v Litiji je okrog 100 birmancev birmoval ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas, šmarskih 127 pa beograjski nadškof Franc Perko. Birmanci so se z učenjem, molitvijo, sodelovanjem staršev in župnika pripravljali na tako imenovani zakrament zrelosti celo šolsko leto, še posebej pa z birmansko devetdnevnico. Ob prelepem nedeljskem dopoldnevu so bile cerkve nabito polne birmancev, botrov, staršev in faranov. Samo birmovanje je potekalo v čudovitem vzdušju in se globoko vtisnilo v duše birmancev in vseh prisotnih. Lučka Hostnik PRIJAVNICA ZA PLANINSKI TABOR 1997 Prijavljam svojega otroka: v planinski tabor 1997 v Krnici. Naslov: _^_ Pošta: Telefon: Razred: Znesek bom poravnal (ustrezno obkroži): a) v enkratnem znesku b) v obrokih od 1. do 5. v mesecu c) v obrokih od 15. do 20. v mesecu Litija,_ Podpis staršev:. KULTURNE NOVICE Tamburaši na državnem srečanju Zveza kulturnih organizacij Slovenije je letos organizirala že 17. srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije; tokrat je potekalo 12. aprila v Gorišnici pri Ptuju. Na dveh koncertih se je predstavilo 19 ansamblov. Tamburaški orkester iz Šmartna, ki ga vodi prof. Janko Slimšek, je uspešno sklenil popoldanski koncert. Zapelo je petnajst šolskih in cerkvenih zborov Na letošnjem Občinskem srečanju mladih pevcev je sodelovalo kar 15 otroških in mladinskih zborov z Dol, iz Gabrovke, Hotiča, Jevnice, Kresnic, Litije, Šmartna, Štangarskih Poljan in z Vač. Prireditev je potekala v dveh delih; prvi je bil v šmarskem kulturnem domu, drugi pa v litijski osnovni šoli Gradec. Godbeni koncert Tretjo aprilsko soboto so se v Šmartnem srečale tri godbe; poleg litijske še godbeniki iz Divače in Cerknice. Ob 18. uri so se predstavili na osrednjem trgu pred cerkvijo, uro pozneje pa so zaigrali še v kulturnem domu. Ponudniki srečanja so bili domačini, ki bodo čez dve leti praznovali stoletnico, pri organizaciji pa so sodelovali še pokrovitelj Laba, ZKO Litija in mnogi sponzorji. Področna gledališka revija Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Zasavja in Zveza kulturnih organizacij Trbovlje sta 15. aprila organizirala področno revijo gledaliških in lutkovnih skupin, kije potekala v trboveljskem delavskem domu. Na njej je sodelovala tudi skupina s Polšnika z Vladonovo igro Pričarani ženin. Prvomajsko praznovanje Na predvečer delavskega praznika - 1. maja - so krajevna skupnost Šmartno, pihalni orkester Litija in gostilna Maček organizirali pri šmarskem kulturnem domu kulturno zabavni večer s kresovanjem, ki je privabil nad tisoč obiskovalcev, največ iz Šmartna in Litije. Po promenandnem koncertu litijskih godbenikov je v velikem šotoru igral za ples ansambel Zimzelen. Občinska pevska revija V prvi polovici maja se je na dveh koncertih v Litiji zvrstilo 15 odraslih pevskih skupin s skoraj 300 pevci in pevkami. Obiskovalcem, ki so tokrat oba večera dodobra napolnili dvorano na Stavbah, so zapeli po štirje moški, mešani in ženski zbori ter komorne skupine, oktet in kvartet. Prireditev, ki se je po večletnem premoru znova vrnila v občinsko središče, je pripravila Zveza kulturnih organizacij Litija. Boris Žužek Učenjak v KD Šmartno Kulturno izobraževalno društvo Limbar iz Moravč je v soboto, 17. maja 1997, v kulturnem domu v Šmartnem uprizorilo satirično-humorno igro Učenjak, ki jo je napisal Moravčan Fran Detela. Priprave na tekmovanje mladih gasilcev Mladi vintarjevški gasilci se zelo požrtvovalno pripravljajo za tekmovanje gasilskih mladinskih ekip. Vaje imajo trikrat tedensko pod mentorstvom Jožeta Verbajsa. Sodeluje preko 20 fantov starosti od 7. do 12. let. Domači slikar Branko Petek pa slika na pročelje gasilskega doma sliko sv. Florjana in vintarjevško sosesko. Lučka Hostnik Planinski tabor v Krnici Planinsko društvo Litija bo tudi med letošnjimi počitnicami organiziralo tradicionalni planinski tabor, tokrat že sedemnajsti po vrsti. Šotore bomo postavili v Krnici. Prva izmena od 13. do 20. julija je namenjena učencem od drugega do šestega razreda. Druga izmena za sedmi in osmi razred osnovne šole ter za srednješolce, študente in odrasle pa bo od 20. do 27. julija. Med taborom se bodo udeleženci povzpeli na bližnje vrhove (Prisojnik, Mojstrovka, Špik), poslušali razna predavanja, se urili v planinskih spretnostih in se navajali bivanja v naravi. Za varnost udeležencev bodo skrbeli mladinski in planinski vodniki ter mentorji. Okvirna cena za tedensko bivanje v taboru s celodnevno oskrbo, turistično takso in prispevkom za taborni prostor je 17.000,00 SIT za učence od drugega do šestega razreda in 19.000,00 SIT za ostale. Vabimo, da se otrokom pridružijo tudi njihovi starši. Prijave sprejemamo v pisarni društva vsak četrtek med 16. in 18. uro. kleti v juniju Pozimi in spomladi smo hodili predvsem po sredogorju, v juniju pa se tudi navadnim planincem začne odpirati visokogorski svet. Izletniška komisija bo 8. junija pripravila izlet na Snežnik. Savska sekcija pa 21. junija vabi na, slovenskim planincem nekoliko odmaknjeno, Kepo v Karavankah. Planinska sekcija DU bo 8. junija organizirala udeležbo litijskih planincev na pohodu po velikolaški kulturni poti Levstik -Stritar - Trubar. Ista sekcija bo 14. junija pripravila pohod na Sv. Miklavž, 28. junija pa izlet na Stol. Pridružite se nam! B. V. GLASILO OBČANOV, maj, junij 1997 IZ NAŠIH KS, BRALCI NAM PIŠEJO Biserna poroka v Vintarjevcu Pogovor z zakoncema, ki sta pretekli mesec praznovala 60-letnico skupnega življenja, Jožefo in Pavlom Smrekarjem, po domače Božičevim atom in mamo iz Vintarjevca Piše: Lučka Hostnik Najprej vama iskreno čestitam in vama želim, da se čez deset let srečamo ob podobni priložnosti. Dovolita, da za naše bralce pripravim nekaj utrinkov iz vajinega življenja. Kje in kako sta se spoznala? Ata pravi, da ni nikoli hodil za dekleti. Ko je hodil po kupčijah, so mu prijatelji svetovali pošteno in pridno dekle, ki jo je že poznal. Pisal ji je, pa sta se zmenila. Od Obol-na, kjer je bila doma, jo je zgodaj zjutraj z lučjo pospremil v Višnjo Goro na vlak, ker je delala v Ljubljani. Hudomušneži pravijo, da se je domov vrnil s prižgano lučjo, ker jo je pozabil ugasniti. Ata si je rekel: 'Tale bo moja, če se vse podre." Po treh tednih sta se poročila. Bila je zelo pridno, varčno in lepo dekle. Vseh 60 let sta bila dobre volje in prijatelja. seje rodilo eden za drugim, celo 2 v enem letu. Mama je bila čedna, oba sta bila delavna in bila velika prijatelja. Rodila in pošteno vzgojila sta 12 otrok, 6 fantov in 6 deklet. Pravita, da ni hudo imeti 12 otrok. Imela sta jih rada, naučila sta jih delati, moli- imela 6 otrok, mamo so zaprli. Očeta so hoteli ubiti, skrival se je v okolici. Oče je bil 2 leti zaprt v Nemčiji zato, ker je bil SLOVENEC. Tam je bilo veliko mrtvih in trpljenja. Mama je bila s 6 otroki sama doma. Bila je trda tudi za hrano. Iz prek 1000 km oddaljenega Dortmunda se je vrnil domov peš ravno na kresni večer leta 45. Pa so ga takoj spet odpeljali na občino, češ daje šel prostovoljno v Nemčijo. 2 leti niso dobili živilskih kart. Ali se še spomnita svoje poroke? , v f . „ i - ■ Jožeta in Pavel 5mrekar "Kako da ne?" se nasmejeta. Ko sta bila pri spraševanju pred poroko, je dekan Gornik dejal ženinu: 'Tebe pa ne bom nič spraševal, saj sem te 14 let učil"(bil je ministrant). "Po nevesto sem šel z muziko, peš, saj sem bil takrat še mlad, k poroki pa sva se peljala s ' feder vozičkom'," se nasmeje Božičev ata. Poročila sta se v nedeljo, 11. 4. 1937. Kaj je bilo najlepše v vašem zakonu? Bilo je veliko lepega. Najlepše je bilo, ko so se rojevali otroci, prvih 6 ti in peti. Vseh 12 otrok ima svojo hišo. Oče jim je pomagal graditi, saj je bil tesar. Na praznovanju pretekli mesec so bili vsi njuni potomci, preko 50 jih je že: 12 otrok, 30 vnukov in 9 prav-nukov. Vsi so radi dobre volje, predvsem ob harmoniki, in vsi so prijatelji. Ata in mama še vedno rada zapojeta Vintarjevško himno: Preljubi sosed, boj se hude žene, ona je hujša kakor slabo vreme... Kdaj je bilo najtežje? "Vojna, se strinjata. Takrat sta V spomin na srečno vrnitev sta zgradila kapelico. Res, videla in občutila sta veliko trpljenja. Kaj priporočate mladim, ki se odločajo za družino? LJUBEZEN. Če nista prijatelja, je bolje, da ne gresta skupaj. Pa otrok se ni treba bati, bolje jih je imeti 12 kot nobenega. Zahvaljujem se vama za pogovor, želim vama zdravja, veselje pa si znata lepo ustvariti sama ali s svojimi domačimi. BIMUIf FKVfVtE I Litija se duši v pločevini Mestno središče so na obeh straneh cestišča zasedli jekleni konjički. Pešci, najbolj ogrožena kategorijq udeležencev v cestnem prometu, pa se komaj prebijajo po pločnikih. Foto: M. S. Že precej časa je, ko so v Litiji demontirali edini semafor pri mostu. Zdaj tam ob konicah vlada prava prometna zmeda. Težko je priti čez cesto tudi pri športni dvorani. Bo tudi tu kdai svetil semafor? Foto: M. Bralci nam pišejo Bralci nam pišejo Bralci nam pišejo & Bralci nam pišejo S» Bralci nam pišejo <£> Bralci nam pišejo Slovenija in Evropska zveza Nekateri naši državljani se neizmerno veselijo in težko pričakujejo dan, ko se bomo uvrstili v Evropsko zvezo. Prav tako se naši politični in družbeni dejavniki mrzlično prizadevajo za hiter vstop Slovenije v Evropsko zvezo, ne da bi vedeli, kaj nam ponuja. Res je Zahodna Evropa izredno privlačna kot najrazvitejši del stare celine, ki premore gospodarstva pomembnih kakovosti, visoko kulturo in civilizacijo. Ne smemo pa prezreti, da so bile njene najpomembnejše države dolga leta kolonialne velesile in so si kot take prisvojile velika materialna bogastva in gospodarske ugodnosti, ki jih nerade delijo z drugimi. Ne smemo tudi pozabiti, daje moč našega naroda, dokler je živel v okviru katerega koli evropskega naroda, kopnela kot spomladanski sneg. Evropa nas je že sama dostikrat obiskala. Njene nedobrohotne obiske so spremljali tanki in načrti o uničenju našega naroda. V Evropi kljub velikemu sijaju ne vidimo tehtnih in za Slovenijo koristnih razlogov za vstop v Evropsko unijo, saj ni jasno, kako se bodo države v tej skupnosti sporazumevale, ko imajo same toliko nasprotujočih si koristi. Tudi potrebe majhnih narodov, med njimi našega, se s koristmi velikih ne skladajo. Na eni strani je boj za preživetje in obstanek, na drugi pa boj za obvladanje in pridobitev svetovnih trgov. Kako naj se Slovenija uspešno uveljavlja v gospodarsko najmočnejši organizaciji? Kaj ni dovolj očitno, da pod sedanjimi pogoji ne bomo preveč upoštevani in bo naše poslanstvo v tej zvezi kaj malo pomembno. Zavedati se moramo, da nas bo Evropska zveza prisilila živeti in delovati po svojih zakonih in običajih. Vso zakonodajo, vključno z ustavo, bomo morali prilagoditi njenim korisdm in zahtevam. Kot tržišče bomo morali zadovoljevati njene koristi, naša vzhodna tržišča pa bomo morali postopoma zapirati. Njenim državljanom, gospodarstvenikom in ekonomiji bomo morali dovoliti prosto nakupovanje naših zemljišč, podjetij in bank, mi pa takih možnosti zaradi finančne šibkosti ne bomo mogli uveljaviti. Razmerje enakih možnosti med velikimi državami Evropske zveze in Slovenijo so pod takimi pogoji krivično in nepošteno zastavljena. Za slovensko gospodarstvo bo posebno usodno, da se bo naše kmetijstvo moralo spopasti z uničujočo konkurenco industrializirane kmetijske proizvodnje zahoda. Vse to za Slovenijo dejansko pomeni diktiranje pretežkih in nesprejemljivih pogojev za vstop v Evropsko zvezo, naša prizadevanja pri tem pa so namerjena v slepo. Slovenska vlada bi najprej morala predstaviti dobro premišljeno analizo o škodi oz. koristi takega dejanja, šele potem bi se odločili, ali je Evropska zveza resnično pripravljena sprejeti Slovenijo kot enakopravno partnerko in se pri tem odpovedati prednosdm, ki izhajajo iz njene moči in pobude. In, ali bo evropska skupnost po sprejetju v članstvo še drugih srednje- in vzhodnoevropskih držav imela moč, da ne bo izvajala diskriminacije med članicami? Odgovor na to deloma tiči v dejstvu, da je EZ brez prigovora podprla Italijo v njenih neupravičenih zahtevah do naše države. Zavedati se moramo, da Evropa nima posluha za potrebe in probleme majhnih narodnih skupnosti, kot je Slovenija. Zahodni svet mora priznati, da se majhni narodi z njim v gigantski borbi za oblast, gospodarsko konkurenco in prestiž ne morejo meriti. Z neustavljivim kopičenjem in globalizacijo kapitala se namreč širijo tudi politični pritiski velikih na šibkejše države ter ljudstva. Ali ne bo zahod kratkomalo zadušil razvoja majhnih in jih prepustil hiranju? Dokler malim narodom ne bo zajamčena varnost pred pritiski in uničujočo gospodarsko konkurenco velikih, dokler se tem narodom ne bo ponudil koristen in vzpodbuden režim sodelovanja, ki bo obet zaželenega razvoja in ohranitve nacionalne biti, se nima pomena odločati o vstopu v Evropsko zvezo ali pakt NATO. Le kako naj EZ upošteva koristi majhnih narodnostnih skupnosti, ko nekatere države v njihovi sestavi nočejo in ne morejo reševati problemov celo lastnih narodnih manjšin? EZ še nismo dopove -dali, da je Slovenija ponosna na svojo zgodovino, zlasti na osvobodilno vojno in s tem v zvezi na skupni svetovni napor za poraz fašizma in nacizma v 2. sv. vojni ter na pomembne gospodarske in socialne povojne uspehe in da je zato ni mogoče enačiti z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami, ki jih zahod kaj rad obravnava z omalovaževanjem. Za sedaj nam preostane le to, kar je najbolj naravno, naša pot naj bo še naprej samostojna in neodvisna. Čemu bi prekinjali svoj naravni razvoj, saj smo se komaj postavili na lastne noge. Toda, Slovenci in Slovenke, pred nami je veliko delo, da bi z razumnim obvladanjem političnih strasti in s spoštovanjem moralnih vrednot privedli odnose v družbi na znosno in pravično raven in da ne bi ostra nasprotja pokopala naše neodvisnosti in dobrih obetov za prihodnost. Ciril Golouh Pomagajmo ali pustimo pri miru V naši občini se že nekaj časa vztrajno prebuja mladina. To opažamo predvsem v mestu Litija, kjer je KUD Zgaga s svojo aktivnostjo prebudil mlado in staro. Organizirali so nekaj koncertov, vrhunec pa je bil seveda koncert v Hotiču. Vem, da so organizirali več literarnih večerov in drugih prireditev. Sedaj pa izdajajo svoj časopis Goflja in imajo svojo oddajo Centrifuga na ATV signalu. Prepričana sem, da so vsi meščani veseli, da so mladi svojo energijo usmerili v pravo smer. Tako ne bomo govorili, da hodijo le po lokalih. Pomagajmo jim in jim stojmo ob strani; s tem mislim na posameznike in seveda Mestno skupnost Litija ter obči- no Litija in ne na insdtucije, s katerimi sodelujejo. Pohvalimo jih in jih podprimo v njihovih aktivnostih. Če pa nam kaj ne bo všeč ali česa ne bomo razumeli, se moramo zavedati, da razmišljajo drugače, bolj odprto in pošteno. Pustimo jim, da zbudijo tudi nas v zaspani Litiji. Marjeta Mlakar Agrež Zahvala sponzorjem Rokometni klub Šmartno se zahvaljuje vsem, ki so nam finančno pomagali, da smo sezono 96/97 uspešno končali. Pomagali so nam: GOZD, d.o.o. Ljubljana, Občina Litija, Lesna industrija Litija, d.d., Mantel, d.o.o., Avtoelek-trika Dobravec, Zlatarna Lea, Servis vodnih in vakumskih črpalk Tome Samo, s.p., G&L Compu-ters, V8iR, d.o.o, Kava bar 3M, Gostilna Maček, Joly bar, Bife pri Justinu, Gostilna Kovač, Trgovina in mesnica Frtica, Trgovina pri Studencu. Posebej se zahvaljujemo veteranom rokometnega kluba Usnjar za njihovo pomoč in sodelovanje ter podjetju Hopra, Hofer & Co. za izdelavo plakatov. Zahvala gre tudi podjetju GeeM-Ge, d.o.o., in Grafokom, d.o.o., za njihove tiskarske usluge. Vsem navedenim se še enkrat zahvaljujemo za pomoč in upamo, da nam boste v sezoni 97/98 vedno stali ob strani in nam pomagali. Športni pozdrav! Rokometni klub Šmartno GLASILO OBČANOV, maj, junij 1997 ZAHVALE Težka pot na zemlji je končana, odšel si v svet, kjer ni bolečin, doma ostal na tebe je spomin. V SPOMIN 6. maja je minilo leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil sin, brat in stric IVAN BUČAR Gašperjev Ivan iz Gozda Reke Z žalostjo in hvaležnostjo v srcu se ga spominjamo. Ata Janez, brata Franc in Ciril, sestre Anica, Marinka in Ivanka z družinami it,., L ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame CIRILE DERMOTA iz Litije se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vso pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujem Zvezi borcev NOB, g. Jesensku, pevcem iz Šmartna in trobentaču. Žalujoči sin Marjan "Glej, zemlja je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in ne more umreti!" ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila naša draga mama MARIJA MLAKAR roj. Renko iz Male Kostrevnice 30 V prvih trenutkih globoke žalosti se zahvaljujemo za neizmerno pomoč vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste darovali cvetje, vence, sveče, denarno pomoč in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, in vsem, ki ste jo v tako množičnem številu pospremili na njeni zadnji poti in se poklonili njenemu spominu. Lepo se zahvaljujemo dr. med. Miranu Hrastelju in osebju splošne bolnišnice Trbovlje - kirurški oddelek za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se g. župniku Franciju Kaduncu in g. župniku Srečku za lepo opravljen cerkveni pogreb. Hvala šmarskim pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni Zakaj si moral nam umreti, ko s teboj je bilo tako lepo živeti. Morja solz bi potočili, dragi mož in ati, če bi te lahko zbudili. ZAHVALA Kruta usoda nam je za vedno vzela dragega moža, očeta, dedka in pradedka JOŽETA ŠTRUBUA iz Kresnic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred, g. Stanetu Pepelnaku za poslovilne besede in g. Setničarju za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se GD Kresnice in kresniškim pevcem, ki so ga s slovensko pesmijo pospremili v tihi dom. V naših srcih boš vedno z nami! Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož in ata AVGUST ŠTRUBEU 30.9.1932- 15.4.1997 iz Kresniškega Vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni in nam kakor koli pomagali ob težkih trenutkih slovesa, nam izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in sv. maše. Posebna zahvala g. župniku A. Dularju za lepo sv. mašo in molitev na domu, g. Pepelnaku za lep poslovilni govor, pevcem, gasilcem in družini Tehovnik ter vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ana, hčerka Ani in sin Jože z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tete KAROLINE JUVANČIČ roj. 1911, iz Zg. Hotiča 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, in vsem, ki ste jo v tako množičnem številu pospremili na njeno zadnjo pot in se tako poklonili njeni dobroti in spominu. Iskrena hvala tudi delavcem ZD Litija za lajšanje njene bolezni. Posebna hvala g. župniku Grebencu, g. dekanu Masniku za ganljive besede slovesa in farnemu g. župniku Zaletelu za obiske na domu in lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke in gasilcem iz Hotiča. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Le delo, trud, trpljenje izpolnjevalo je tvoje življenje. Vse do zadnjega si upala in se bala, da bolezen s trdno voljo boš ugnala. Pa pošle so ti moči in zatisnila utrujene si oči. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila draga mama, sestra, babica, prababica in teta ALOJZIJA JANČAR roj. Godec, iz Kresniškega Vrha Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za obiske in pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Tonetu Dularju za tople besede, mašo in lep pogrebni obred, g. Stanetu Pepelnaku za ganljive besede slovesa in kresniškemu cerkvenemu moškemu pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Slavka z možem Lojzetom, sestra Pepca, vnuki Štefan, Lojzi, vnukinja Metka in vnuk Marko z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Dne 11.4.1997 nas je nepričakovano zapustila naša draga sestra MARIJA KOLAR Arhova Mirni iz Zavrstnika r. 15. 5. 1924 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje. Še posebej iskrena hvala pevcem, gasilcem, g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred. bratje1 Žalujoči: , Jože, Srečo in nečaki ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica IVA ŽUPANČIČ učiteljica v pokoju iz Litije Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeno zadnjo pot, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebno hvala dr. Juteršek, osebju doma Tišje in dr. Kolšku za lajšanje bolečin v zadnjem tednu njenega življenja ter ravnateljici osnovne šole Litija gospe Hauptman za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Vsi njeni Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to vzela je večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v srcih bolečina. V SPOMIN 20. maja 1-997 je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prerano zapustila draga žena, mami in stara mama OLGA ANTIČ rojena Brvar iz Zg. Loga 20 Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, položite cvetje in postojite ob njenem mnogo preranem grobu. Vsi njeni ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek MATIJA JERELE iz Moravske Gore pri Gabrovki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Geldu za lepo opravljen cerkveni obred, g. Heleni Perko za tople poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in pogrebcem. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Težka pot na zemlji je končana, odšel si v svet, kjer ni bolečin, doma ostal na tebe je spomin. Ob boleči izgubi dragega moža in atija VILKA JERIČA iz Selška 9 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrekali besede sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Vera ter hčerki Suzana in Bojana ZADNJA STRAN GLASILO OBČANOV, maj, junij 1997 LITIJA JE SLAVILA 45-LETNICO MESTA Proslavljanje na mestnih ulicah Ze v prejšnji številki smo poročali o 45-letnici mesta Litije, danes pa objavljamo nekaj posnetkov, ki jih je na proslavi sredi Litije 25. aprila posnel naš fotoreporter Marjan Šušteršič. Litija danes Predsednik mestne skupnosti g. Nace Šteferl sprejema ob jubileju čestitke in cvetje iz rok najmlajših. Na proslavi je eden najstarejših meščanov, dr. Franc Lebinger, v navzočnosti župana Mira Kaplje in ob asistenci predsednika mestne skupnosti Načeta Šteferla položil temeljni kamen za novo litijsko "štirno", ki je dolga desetletja krasila litijski trg. Slovesnosti se je udeležil tudi naš najbolj znan športnik, košarkar Smelta Olimpije, g. Dušan Haupt-man, ki se je ravno vrnil iz Rima. Iz rok predsednika mestne skupnosti je prejel spominsko darilo. Litija iz zraka V kulturnem programu so poleg godbe na pihala, MPZ Lipa in mladih plesnih parov nastopile tudi plesalke Glasbene šole Litija in skupine F OŠ Litija. lilij;- u w"WIW lirBvANvV Ustanoviteljica: Občina Litija • Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik). • Lektoriranje: Jelka Belec • Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Albreht • Tisk: Tiskarna Aco, Litija. • Izdajatelj: Občina Litija • Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. • Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. • Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. • Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov.