Dopisi. Iz Očeslavec. (Š o a v n i š k o sadjarsko društvo.) Tudi lepa Ščavaiška doliaa si hoče postaviti trajai pomaik 401etaice aašega presvetlega cesarja F. J. I. A kje ia kaj bode tisti pomaik ? Na prijazaem griči Kreftovem v Očeslavcib bode vrt ,,Šavaiškega aadjarskega draštva" ia obsega celi oral rodovitae zemlje. Že pred koacem 1. 1888 potrdila je viaoka aamestaija v Gradci društveaa pravila ia Ieto3 v aedeljo, dae 27. proaiaca ob dveh popoldae volil se bo pod pošteao kmečko atreho g. Al. Krefta v Očealavcih pravi odbor. Kdor je prijatelj sam sebe, kmeta ia aaroda sloveaskega, vedel bo ceaiti ataa tega društva daadaaes, ko nam zakleti uaivi sovražaik viaskih goric vedao bližje ia bližje prihaja. Bog aaa je obvaruj! Ali gorjč kmetovalceai, ko bi ae trtaa uš tadi kedaj semkaj aa rob Ščavaiške doliae priklatila! Gorje! Sloveaake gorice so, kakor aaravaost svet za sadje. Rodaa, morska tla, lepa lega milo podaebje pač kaj dobro vpljiva aa razvoj žlabtaega sadii. Sam Duaaj že se je pobvalao izrazil o plemeaitosti aaših jabelkv ia hrušk. Zatoraj možjč, gospodarji, Sloveaci, Sčavaičarji, ne čakajmo, da nam narase povodenj do grla, ne pozabimo skrbeti za srečo svojo ia aašib potomcev! Boraih 10 kr.. pristopaiae eakrat ia vsako leto 20 kr. udaiae premore vsak gospodar, a za to bo dobival pozaeje požlabtajeaih dreveaec po zaižaai ceai. Podporaiki plačajo 50 kr. na leto. G. Al. Kreft prepusti ves oral zemlje za vrt brezplačao, dokler bo društvo bo društvo obatalo. Trikrat slava možu! Nad 50 udov je že vpisaaib, vsi drugi gospodarji od sv. Jurija aa Ščavaici, Kapele, Negove, av. Petra pri Radgoai, sv. Aatoaa v Slov. goricab itd. 80 prijazao vabljeai aa svideaje, dae 27. t. m., na maogobrojai pristop! Bog ia sreča juaaška! Iz Marenberškega okraja. (Posojilnica.) Po maogoterem posvetovaaji, kako aaše sloveaske kmete razaih aasprotaikov rešiti, da bi ležje v sili deaarja dobili, imeli smo že laasko leto zborovaaje. Tega se je udeležil tudi g. Veršec, uradaik Celjske posojilaice. Skleailo se je v Mareabergu poaojilaico, ki je s Celjsko v zvezi, uatanoviti. Pravila so že potrjeaa ia v začetku svečaaa t. 1. se bo aaša poaojilaica odprla. Uradai daevi bodo vsak četrtek, ako je v četrtek prazaik, pa vaelej v aredo dopoludae. Uljudao so povabljeai vsi Sloveaci posebao Mareaberakega okraja, da se aašega podjetja vdeležijo z majhaim doaeskom. Sprejemale se bodo vloge ia dajala posojila aa leta ali aa kratek čas, kakor kdo želi. Maogokrat pride edea ali drugi v zadrego ia si ae ve pomagati. Lahko se obrae do goapoda župaika, ia ako pripelje dva poroka, ki ata dobro zaaaa. dobi priporočilao pismo ia potem aaj gre s poroki V posojilaico, ia rado se mu bo ustreglo. Posojila se bodo dajala aa pol leta, ia po pretečeaem obi-oku, ako ae more glavaice vložiti, podaljša ae mu po vloženih obreatih za pol leta naprej; ia tako se bo delalo, dokler glavaice ae doplača, ajo pa sicer lehko tudi v maajšib doplačilih odrajtuje. V eaem letu labko tedaj odplača polovico ali četrti del glavnice ia polagoma se reši dolga. *) Načelaištvo. Iz Slatine. (Mrazeaje.) V aaši župaiji je poaebao veliko rokodelcev, krojačev, čevljarjev ia drugib. Sedeti morajo veliko ia dolgo ia zato jiai je aavaduo bladao v aoge ia po celeai telesu. Ker sem bral v aekem casaiku, kako se dajo aoge vgreti, da ai treba k peči hoditi, zato sem ta pomoček tukaj zapisal; zaabiti ae bo aobeaemu žal, ki se ga posluži. Jaz *) To je vesela novica, ne samo za Marenberški okraj, ampak za vse Slovence, kajti nikjer ni slov. ljudstvo tako hudo y kleščah trdosrčne nemškutarije, kakor ravno v tem okraji. Kakor nas uči sedaj že večletna skušnja, so posojilnice, ako sp y dobrih rokah, najboljša pomoč zoper grabljive volkove. Ce ve kmet, da dobi pomoč iz poštene roko, ako je v sili, prime rad za-njo in drži se tudi on po svoji strani poštenja. Ured. aem poakušal ia meai pomaga. Pravi se, da ai treba drugega storiti, kakor vstati ter se počasi aa prste vzdigovati. Pri takem vzdigovaaji ae napaejo vse žile, kri kroži močaeje, toplota se širi po nogah ia po celem telesu. Ka si se aa prate vzdigail, spuščaj se potem zopet aa celo aogo pa se zopet vzdigai; tako atori aekajkrati ia toplo ti bo v aoge. — Za otroke, ki hodijo v šolo v slabi obutelji, vsi premrznjeai, ali kjer si ae morejo veliko kuriti, bilo bi tudi dobro, aa tak aačia se greti. Na Švedskem si pomagajo tako, ia tamošaji zdravaiki priporočajo še pred spaajem se gugati tako ponogab.