ElhcniA. NADHLMANN* prhvod ZDRAVORA2UMSKA POLITIKA DO DROG Najprej, zmanjšanje škode Leta 1988 je ameriški kongres sprejel resolucijo, ki razglaša, da bo 'Amerika do leta 1995 prosta drog". Politika do drog je namreč v ZLM že tle.setleija \edno znova neiis|)cšna, ker je bila v n;Lsprotju z realnostjo in pragmatičnostjo naklonjena takšni retoriki in takšnemu moralizmu. Politiki priznava|o mladostno neprevidnost. hkrati pa zahtevajo železno zakonodajo s področja tIrog. Uratiniki zadolženi za nailzor drog, dajejo izjave, ki nimajo zveze ne z dej.stvi ne z znanostjo. Tako policisti kot generali, politiki in varuhi javne morale dajejo izjave o carjih drog - ki pa ne zajemajo niti enega podatka o javnem zdravstvu. Za ocenjevanje politike do tIrog je imenovana vrsta neodvisnih komisij, toda njihova priporočila oblasti ignorirajo, češ da so politično tvegana. In tako .so politike na področju drog {»bliko-vane, izv ajane in utrjevane brez sodelovanja milijonov .\meričanov, ki jih te politike najbolj z^idevajo: uporabnikov drog. Zloraba drog je resen problem za posameznike in za družbo v celoti, "vojna proti drogam" pa je .stanje le Se po.slabšala. Borci proti ilrogam se pogostti sklicujejo na o.semdeseta, ko je bojda vojna proti drogam dajala očitne rezultate. U|X)raba prepovedanih drog pri najstnikih jc do.scgla vrh okrog leta 1980 nato pa jc padla za 50% v naslednjih dvanajstih letih. Leta 1996, v času |5red.scdniške kampanje, jc republikanski kandidat Bob Dole uporabil podatke o nara.Sčanju uporabe drog med najstniki za afirmacijo politike do drog v času Keagana in Busha. Clintonov odgovor je bil nilačen, ker je sprejel predstavo, da je uporaba drog pri najstnikih merilo uspešno.st ali neuspešno.sti politike do drog. V v.sakem primeru bi moral pri.staviti, da jc .stopnja u|x>rabc .še vedno (K)lovična glede na leto 1980. Leta 1980 .še nihče ni niti .slišal za poceni kadilno obliko kokaina, ki .se mu reče "crack" ali za z drogami |>ovezano infekcijo z viru.som HIV ali AIDS. [^o devetde-.sctih je v ameriških mestih oboje do.seglo epidemične raz.sežno.sti tiuli s jX)močjo prohibicioni.stične ekonomije in morale, ki jima je bilo malo mar za člove.ške žrtve vojne proti drogam. Leta 1980 je zna.šal zvezni pror.tčun za nadzor drog približno milijardo tlolarjev, državni in lokalni proračun pa .sta bila približno tiva do trikrat večja. Do leta 1997 se je zvvzni proračun napihnil na 16 milijarti dolarjev, od tega gre dve tretjini za agencije za izvajanje zakonov, tiržavni in lokalni proračuni pa .so vsaj v tolikšnem ob.segu. Leta 1980 je bilo vsak dan 50.000 novih ljudi za zapahi, ker so prekršili zakon o ilrogah. Do leta 1997 je število teh ljudi nara.slo za o.semkrat, na 400.000 na dan. To so pač rezultati politike do drog, ki jc pretirano računala na kazensko pravne rešitve, ki .se je ideološko zavezala zgolj izpostavljanju abstinence, hkrati pa .se je utemeljevala na analizah stro.škov in kori.stL • Bhiiii .1, Sutleliiumit. illivbior l.mtlvsiiiilh Cemm m jimičeriiiife /nililike tlti tlm/; r \etr lorbii. Predstavljajte si namesto tega politiko do drog, ki bi začela s spoznanjem, da Ixh1o droge ostale med nami in da nimamo nobene druge možnosti, kot da se naučimo živeti z njimi, tako, da botlo povzročale čim manjšo škodo. Pretistavljajte si politiko, ki si ne bi zastavila za cilj zmanjše\'anje uporabe prepovedanih drog kar tako, temveč zmanjševanja kriminala in bede, ki jo povzročata zloraba drog in pre-po\edo\'alna politika. In predstavljajte si politiko do drog, ki nc bo utemeljena na strahu, predsodkih in preziru, kot to velja za obstoječo ameriško politiko do drog, temveč na zdravi pameti, znanosti, skrbi za javno zdravje in človekovih pravicah. Takšna politika je v ZDA možna, še posebej, če so Američani pripravljeni, da se učijo na izkušnjah drugih tležel, kjer so se takšne politike pač pojavile. Stališča v tujini Anjcričani niso nenaklonjeni i.skanju zgledov na področju nacionalnih problemov povezanih z drogami. Na žalost pa iščejo rešitev v napačnih deželah, v Aziji in Latinski Ameriki, od koder izvira večina heroina in kokaina na s%etu. Več de.setlet-ni najKJri ZDA, da bi obdržale produkcijo drog izven meja lastne države in preprečile njihov uvoz, so propadli. Posel s prepovedanimi drogami je večji kot je bil kdaj koli do.slej. Opijski mak, vir morfina in heroina, ter cantiabis snlii a, iz katerega delajo marihuano in hašiš, rasteta že po celem svetu. Koka, katere liste uporabljajo za pridelavo kokaina, je kultivirana že daleč stran od domačega okolja v Antlih. Programi nadomeščanja posevkov, ki jih uix)rabljajo v tretjem svetu za preusmeritev kmeto\' na legalne posevke, ne morejo tekmovati s profiti, ki jih dviguje prav prepoved drog. Kampanje za zatiranje prepovedanega posevka priložnostno zmanjšajo proizvodnjo v eni deželi, vendar novi ponutlniki takoj zapolnijo vrzel. Utrjevanje mednarotlnega prava utegne razgraditi organizacije in |K)ti za promet z drogami. vendar zaradi tega ni pričakovati večjega vpliva na trg drog v ZDA. Tutli če bi bili tuji |>onudniki lahko odrezani, bi to ne zmanj.šalo problema zlorabe drog v ZDA. Večina problemov, ki so v ZDA povezani z drogami, izhaja iz ilomače proizvodnje alkohola in tobaka. Veliko, če ne celo največ marihuane, amfetamina, halucinogenov in prepovedano spremenjenih Carmacevtskih drog, ki se jih uživa v ZDA, je proizvedenih doma. Isto velja z;i lepilo, benzin in druge raztopine, ki jih u|x)rabljajo tLsti premladi ali prerevni otroci, ki ne morejo |x>segati po drugih psihoaktivnih snoveh. Brez dvoma bi takšne droge in novi proizvodi hitro nadomestili uvoženi heroin in kokain, če bi se priliv iz tujine zmanjšal. .Medten» ko je, po vzoru Latinske Amerike in Azije, stremljenje po zmanjševanju ijonudbe kot rešitve za ameriški problem drog jalovo početje, pa veliko več obetajo pristopi k zmanjšev~anju škode, ki jih prakticirajo po Evropi, Avstraliji in celo v nekaterih kotičkih Severne Amerike. Ti pristopi začenjajo s spoznanjem, da je redukcija |x>nudbe kratkega daha, da je kazen.sko pravni odgovor zelo drag in kontraproduktiven in da je omejeno prizadevanje za "družbo proste drog" nevarno donkihotovsko. Napori za zmanjševanje povpraševanja so za zmanjšanje zlorabe drog med otroci in odraslimi seveda pomembni, prav tako kot napori za zmanjSanje škode, zlasti za tiste, ki so nesposobni ali nepripravljeni na takojšnje prenehanje uporabe drog in za tiste, ki so ji blizu. Večina zagovornikov politike zmanjševanja škode ni za legalizacijo, jasno jim je, tla prepoved ni uspela zmanj.šati zlcjrabe drog, tla je txigovorna za velik tlelež kriminala, korupcije, bolezni in snirti, ki so |x)vezane z drogami, in da njeni stro.ški \ sako leto še naraščajo. I Ikrati pa \ itlijo v legalizaciji politično brezimino pt>tezt>, ki utegne povečali uporabo drog. Ostaja izziv, tla se prepoveti tlrog naravna tako, da se zmanjšajo negativne posledice tako jemanja drog kot preptnednih politik Dežele, ki so preklopile na strategijo zmanjševanja .škotle za pomoč pri lajšanju gorja, .se od ZDA ne razlikujejo veliko. Droge, kriminal in rasni problemi ter drugi družbeni problemi .so neverjetno |)ovezani. V Ameriki .sodne oblasti Se vetino obttjžujejo in zapirajo \elike trgovce z drogami in male razpečevalce drog, ki kalija javni red. .Starši skrbijo, da se njihovi otroci ne bodo srečali z drogami. Politiki ohranjajo retoriko vojne proti tirogam. Totla v nasprotju s politiko tlo tlrog v ZDA, imajo cilji javnega ztlravja pretlnost in s tem oblasti s področja javnega ztiravstva |K)mcmbcn vpli\'. Ztlravniki imajo veliko več .svobotle pri obravnavi za.s\'ojenosti in s tem povezanih problemov. Policija gleda na protlajo in uporabo drog podobno kot na prostitucijo - neljuba dejavnost, ki se je ne tla otipraviti, lahko pa je učinktn ito urejevana. .Moralisti .se v teh deželah ne ukvarjajo z drogo kot inherent-nim zlom, tem\'eč zahtevajo pragmatično in humaiu> tibravnavo uporabe tirtig in zasvojenosti. Več politiko\- govori v prid alternativam kaznovalne prepovedniške politike. Inovacije politike zmanjševanja .škode vključujejo tudi napore za zajezitev širjenja Hl\' z uporabo sterilnih brizg, ki so vetino tlostopne, in s pobiranjem rabljenih brizg; tlo\'oljenje ztlravnikom, da predpisujejo metadon za oralntj uporabtj za tretma odvisnih od heroina in celo heroina in drugih drog za odvisnike, ki bi jih sicer kupovali na črnem trgu; ustana\ ljanje "varnih injekcijskih sob", tako da se odvisniki ne zbirajo na javnih me.stih ali nevarnih "šuting galerijah"; n;ijemanje enot z;i an;ilizo tlrog n;i velikih plesnih rave zabavah, tla preverijo kaktjvtjst in vselv no.st MD.MA, poznanega kot Ecst;tsy, in drugih drog, ki jih priretlitelji protlaj;ijo in uporabljajo tam; tlekriminalizacija (totla ne legalizacija) [Xjsedtjvanja in prtjdaje kanabisa na drobno in v nekaterih primerih tudi posedovanja malih količin trdih drog; integriranje politike in načel zmanjševanja .škode v strategije, ki krepijo male skupnosti in njihovo pomembnost z;i samopomoč. Nekateri otl teh ukrepov so v nekaterih predelih ZDA že na preizkušnji, vendar v zitnemarljivem obsegu v primerjavi 2 naraščajočim številom v drugih deželah. Ustavljanje HIV s sterilniini brizgami Razširjenost UIV, virusa, ki povzroča AIDS, meti ljudmi, ki si vbrizg;ivajo tlrt)ge ilegalno, je s|x)dbudilo vlatle v Evropi in v Avstraliji, da so začele eksperimentirati s politiko zmanjševanja škode. V zgodnjih osemdesetih letih .so uslužbenci javnega ztiravstva spoznali, d;i okuženi uživ;ilci širijo I IIV s skupno ujK^rabo igel. Glede na to, da so imeli izkušnje z epidentijo hepatitisa, ki sc je prena.šal na enak način, Fllian A. ;V.-1D£/..V//1 .VA- šo Nizozemci pn i seznanili uživalce drog s iveganji skupne uporabe igel ler začeli dobavliati sterilne brizge in zbirati umazane s pomočjo lekarn, programov izmenjave igel, metadonskih programov in javnega zdravstva. Vlade |X) Evropi in v Avstraliji so kmalu sledile temu primeru. Nekaj držav, kjer je bil potreben recept za nabavo brizge, jc opustilo to zalue\o. Lokalne oblasti v Nemčiji, Švici in drugih evropskih državah so odobrile naprave za izmenjavo igel, ki so tako ilostojine 24 ur na dan. V nekaterih evropskih mestih lahko odvisniki zamenjujejo rabljene brizge za čiste na lokalni policij.ski jKJstaji brez strahu, da jih lx>do obtožili ali nadlegovali. Zapori uvajajo podobno politiko, da bi pomagali pri omejevanju razširjanja IIIV med zaporniki, jin čemer jim je pov.sem jasno, da ilegalnega inici-ranja drog ni mogoče preprečiti niti za zapahi Te |X}bu igel, prinašajo težko dosegljive uporabnike drog v stik z ztiravstvenim sistemom in ne |X)vcčujejo ilegalne uporabe drog. Leta 1991 je Nacionalna komisija za AlDS, ki jo je imenoval pred.setlnik Bush. imenovala umanjkanje zveznega financiranja takšnih programov "osupljivo in tragično". Leta 199.3 je revija Centra za natizor bolezni na osnovi raziskav zamenjave igel priporočila zvezno financiranje, ventlar so visoki uradniki v Clintonovi upravi zatrli ugodno oceno ix>ročila v okviru Departement of Health and flunian .Service.s. julija 1996 je .svetovalni organ za IIIV/AIDS predsednika Clintona kritiziral upravo zaradi napake, ker je u|X>števala pri|X)ročilo Nacionalne akademije znanosti za zvezno financiranje potipore programom zamenjave igel. Neodvisna razprava, ki jo je organiziral National Institute of Health, je februarja 1997 pripeljala do enake otlločitve. Poleti leta 1997 so American Medical Association, American Bar Association in celo politizirana konferenca žiipanov ZDA odobrili koncept zamenjave igel. tem primeru )e odobritev sledila svetovni banki. Poutlariti velja, da ameriSki neuspeh v tem smislu, po blagih ocenah, pomeni inlekcijo 10.000 ljudi s HA'. .Vara.šOanje znanstvenih dokazov in kruta realnost epidemije AID.S je prepričala javnost, če že ne politikov, da zamenjava igel rešuje življenja; j:ivnomnenjske raziskave neprestano kažejo, da večina Američanov podpira zamenjavo igel, pri čemer prednjačijo prav tisti z največ izkušnjami. Predsodki in |XJlitična strahopeinost sta slab izgovor za to, da .se prepušča vedno več ljudi trpljenju in smrti zaradi AIDS, posebno, ko je učinkovita zaščita poceni, varna in enostavna. Mctadon in druge alternative Združene države .so z;ičelc z u|X5rabo sintetičnega opiala metatlon;i kot natlo-mestka za terapijo herolnskih otivisnikov v šestde.selih in .sedemdesetih letih, sedaj pa so pri uporabi metadona daleč zadaj za Evropo In Avstralijo. Metadonska terapija je najboljši tlostopni način za zmanjševanje uptirabe prepovetlanega heroina in kriminahi, bolezni in smrti odvisnikov. V zgcnlnjih devetdesetih je medi-cin.ski inštitut pri akademiji znanosti v ZDA ugotovil, da je bila od vseh oblik terapij v zvezi z drogami "metadonska podpora najbolj resno preučen;i možnost in je obrcKlIla iKijbolj nesporno pozitivne rezultate... Uporaba vseh prepovedanih drog, še posebej heroina, up;ida. Kriminal se zmanjšuje, vedno manj je HIV |K)zitivnih in funkcioniranje posameznikov se je izboljšalo. Seveda je šel inštitut še dlje in je razglasil; "Obstoječa politika ... preveč poudarja za.ščito družbe pred metadonom in ne dovolj zaščito družbe pred epidemijo odvisnosti, nasilja in nalezljivih bolezni, ki jih metadon lahko |X)maga zmanj.šati." Metadon je v razmerju do uličnega heroina Isto, kar so nikotinske kožne krpice in žvečilni gumiji v razmerju do cigaret - z dodatkom legalnosti. Ce .se ga jemlje oralno, met:idon bistveno bolje vpliva na počutje in sp<)zn;ivno moč v primerjavi z intravenoznim heroinom. Lahko se ga jemlje de.setletja z m;ilo, če sploh kakšnimi negativnimi posltxlicami za zdnivje. Poleg tega pa sta, v nasprotju z uličnim heroinom, zagotovljeni njegova čistost in koncentracija. Tako kot drugi opijati, tudi metadon kihko povzroči fizično odvisnost, če se ga jemlje redno, vendar je "odvisnost" bolj podobna "odvisnosti" diabetika od insulina kot pa heroinski odvisnosti od produkt;i, kupljenega na ulici. Metadon.ski pacienti lahko in tudi dejan.sko varno vozijo, opravljajo dobre službe in hihko skrbijo za svoje otroke. Cc uživajo ustrezne odmerke, jih ni mogoče razlikov;iti od ljudi, ki niso nikoli uživali heroina ali metadona. Običajni predsodki in nerazinnevanje so jasno omejevali razširjanja meta-donske terapije v ZDA. Danes prejema metadon 115.000 Američanov, kar je v resnici le mali |X)rast glede na število pred dvaj.setimi leti. Na de.set heroinskih odvisnikov priileta le eden ali dva, ki sta na metadonski terapiji. Met;idon je najbolj nadzorovano zdravilo v farmakopeji, podvržen posebnim zveznim in drž;ivnlm re- strikcijutn. Zdravniki ga tK" nmrejo predpisali zasvojencem mimo povsem dolo-čenili programov. IVavila določajo ne Ic varnost, tlokiimcntacijo in zahteve do osebja, temveč tudi maksimalne odmerke, kriierije za izdajanje, čas bivanja v programu in vrsio drugih podrobnosti, od katerih nobena nima veliko opravili s kvaliteto iretmaja. Celo več, pravila ne preprečujejo nezatlostnega tretmaja: .številne klinike zagotavljajo nezadostne odmerke, prezgcnlaj detoksificirajo klicntc, izključujejo klicnte zaradi ofenzivnega obnašanja in jih v ključujejo v druge dejavnosti, ki bi jih na vseh drugih področjih medicine označili kot neetične. Poskusi, da bi odprli nove klinike, so blokirani, ker prebivalci ne želijo, da bi v njihovi sose.ščini živeli odvisniki. V večjem delu Evrope in v Avstraliji je bil mctailon v začetku šc bolj problematičen kot v ZDA. Nekatere države, vključno z Nemčijo, Francijo in Grčijo, so metadon v osemdesetih in v dcveidcsetih celo pre|>oveclale. r heroina. Splošni zdravniki lahko predpišejo zdravilo, pacienti pa lahko izpolnijo recepte v lokalnih lekarnah. Na tisoče .splo.šnih zdravnikov v F.vropi, Avstraliji, Novi Zelandiji in Kanadi (tudi v Ontariu in Britan.ski Kolumbiji) sodeluje pri metadon.skih ireimajih. V Belgiji, Nemčiji in Av.straliji je to poglavitni način distribucije. Integriranje mciadona v uradno medicino omogoča, da jc ircima lx)lj dostopen, izbolj.šuje njegovo kvaliieio m bolj učinkovito razporeja pomožne storitve. Prav lako pomaga zmanj.ševali siigmatizacijo metadon.skih programov in od|X3r skupno.sii do njih. Številni ilcjavniki preprečujejo ameriškim zdravnikom, da bi eksperimentirali z lx>lj fleksibilnimi programi ireimajev evropskih kolegov Drug Enforcenieni Adminisiration irdi. da bi sprosiiiev pravil še okrepila prepovedano irgovanje. Toda črni trg, na katerem so dejansko vsi kupci heroinski odvisniki, ki se nc morejo ali nočejo \ ključiti v metadon.skc programe, jc prvenstveno j)roiz\od lega, da je meiatlon legalno nedo.stopcn. Nekateri običajni dobavitelji ni.so pripravljeni od.stopili svojega skoraj monopola na metadon.skc ircimajc in .se upirajo temu. ila bi prevzeli odvisnike, ki .se ne morejo ali nočejo odreči heroinu. Vsi napori, da bi naretlili v ZDA metadon bolj dostopen, se natlaljujejo, kljub nasprotovanju številnih Američanov, ki se otepajo mcladonskega ircimaja kot nadomestila ene odvi.s-nogene droge z tirugo in .sc ogibajo slehernega tretmaja, ki nc prispeva k čisti rešitvi "drog prostega" pacienta. .Metadon za oralno uporabo deluje najlxjljše na sto od tisoč heroiaskih odvisnikov, v nekaterih primerih pa so boljši drugi nadomestki opijatov. V Angliji zdravniki predpi.sujejo metadon za vbrizgavanje za približno deset odstotkov okre-vajočih pacientov, ki jim ntorebiti ustreza zmerno "hitenje" vbrizgavanja ali ritual vbrizgavanja. Ztiravniki v Avstriji, Švici in Avstraliji |X)izkušajo s predpisovanjem morfina za oralno u(Xjrabo, da bi ugotovili, ali morda nc deluje na nekatere uporabnike bolje od mciadona za oralno uporabo. .Številni programi tretmajcv na Nizozemskem uvajajo poskuse z morfinom za oralno uporabo in palfiom. V Nemčiji, kjer .so se mctadonskim tretmajem v začetku izogibali, .so na tisoče odvis- nikoin dajali codein, ki ga imajo nekateri zdravniki in pacienti še vedno raje od metadona. Hnako velja biiprenorlin v Franciji. V Angliji imajo zdravniki široka pooblastila za predpi.sov~anje katerekoli droge, ki pomaga odvisnikom uredili življenje in se izogibati ilegalnih drog in njihovih razpečevalcev. Na začetku dvajsetih let je bilo na tisoče angleških otivisnikov na legalnih receptih heroina, morfina, amietamina, kokaina in drugih farmacevtskih drog. Ta tradicija je zamda v ix?tdesetih letih in se jranovno pojavila .šele z .MD.S ter z naraščajočim razočaranjem nad amerikanizacijo britanskega predpisovanja v .sedemde.setih in osemde.setih letih, ko je uporaba prepovedanega heroina v Britaniji narasla skoraj za desetkrat. Tudi zdravniki drugih evrojj.s-kih dežel in Avstralije si prizadevajo za pretlpisovanje heroina. ."^vicar-ska vlada je leta 1991 začela z nacionalnim poskusom, da bi ugotovila, ali predpisovanje heroina, morfina ali metadona za iniciranje lahko zmanjša kriminal, bolezni in tirugo patologijo vezano na droge. V poskus .so \ ključili 1000 prostovoljcev. samo heroinskih odvisnikov, ki so že imeli za salx) vsaj dva neuspešna po.skusa z meiadonom ali drugimi običajnimi programi trcimajev. Po.skus je hitro pokazal, da imajo dejansko vsi udeleženci najraje heroin in zdravniki so jim ga uidi predi>i.sali. Julija 1997 je vlada poročala o dotedanjih rezultatih: kriminalni presto(> ki in število kriminalnih prestopnikov je padlo za 60%, odstotek (.lohotika od ilegalnih in |)ollegainih dejavnosti je padel z 69 na 10%, u|X)raba ilegalnega heroina in kokaina je dramatično padla (čejirav je uporaba alkohola, kanabisa in pomirjeval kot je Valium ostala nespremenjena), stabilna zapo.slenost je narasla s l i na 32%, fizično zdravje se je neverjetno izlx)ljšalo in večina sodelujočih je zelo zmanjšala stike z drogeraško sceno. Ni bilo smrti zaradi prekomernega odmerka in ni prihajalo do prenosa predpisanih drog na črni trg. Več kot |x>lovica tistih, ki so odpadli iz študije, je pre.šla na drugo obliko tretmaja, vključno s 83. ki .so začeli z abstinenčnim zdravljenjem. Analiz;i stroškov in koristi programa je i3okaz;iia neto profil v višini 30$ na pacienta na dan, predv.sem na račun zmanj.šanega kriminala in stroškov zdravljenja. Švicarska študija je spodkopala vrsto mitov o heroinu in njegovih običajnih uporabnikih. Rezultati jasno kažejo, da v razmerah relativno neomejene dostopnosti, uporabniki heroina prostovoljno stabilizirajo ali zmanjšajo .svoje odmerke, nekateri pa izberejo celo vzdržno.st; da dolgo zasvojeni uporabniki lahko živijo nornKilno, .stabilno življenje, če jim je zagotov Ijen do.stop do njihove droge; in da običajni državljani podpirajo takšne pobude. Na referendumih v Ziirichu, B;i.slu in Zugu se je pomembna večina odločila za to, da se nadaljuje financiranje poskusa na ravni lokalnih oblasti. Septembra 1997 ni uspel n;icionalni referendum, n;i katerem so odločali o koncu vladnega podpiranja heroinske in drugih pobud z;i zmanjšev;mje škode, z 71% švic;irskih volilcev, vključno z večinami v vseh 26 kantonih. Nizozemci n;ičrtujejo, da bodo v letu 1998 izvedli svojo študijo predpisovanj;! heroina, o podobnih poskusih pa razmišljajo tudi drugod po Evropi, zhisti v Luxcmburgu in Španiji, pa tudi v Kan;Kli. V Nemčiji je zvezn;i vl:»da nasprotovala (Kiskusu s predpi.sovanjem heroina ter drugim inovacijam politike zmanj.ševanja škode. vend;ir pa je zveza mest na vlado naslovila peticijo, v kateri zahteva izv-aj:i- nje prav teh ukrepov. Razi.skava iz leta 1997 je ugotovila, da poveljniki (policije v desetih od dvanaj.stih največjih mest .Nemčije delujejo v prid državni implementaciji programov natlzoro\anega razdeljevanja heroina. Poleti 1997 je v Avstraliji večina v ministrstv u za zdravstvo s|>rejela poskus predpisovanja heroina, \endar je premier John Mowartl zatlevo ustavil. Na Danskeiu je raziskava javnega mnenja septembra 1996 ugotov ila, ila 66% \'olilcev podpira poskus, ki bi zagotovil, da bi regi.strirani odvisniki lahko uživali brezplačni heroin v za ta namen ustanovljenih centrih. Švica je v prizadevanju, da bi zmanjšala prekomerne odmerke, nevarne praktike vbrizgavanja in vbrizgavanje na jav nih mestih, prevzela primat v ustanavljanju "varnih injekcijskih sob", kjer si lahko uporabniki inicirajo svoje droge v varnih, zdravih razmerah. Sedaj je približno dvanajst takšnih sob v državi in prve ocene so vse pozitivne. V Nemčiji je Frankfurt zagotovil tri, poleg tega pa obstajajo še v 1 lamburgu in v Saarbriicknu. .Mesta drugod po F.vropi in v Avstraliji botlo podol> ne .sobe odpda v kratkem. Zmanjšana razsodnost Kanabis v obliki marihuane in hašiša je v ZDA najbolj popularna prepovetlana droga. Več kot četrtina .Američanov izjavlja, da jo je |Xiskusila. Njena popularno.st je do.segla vrh v letu 1980, potem je hitro upadala do zgodnjih devetdesetih, sedaj pa je ponovno v vz|K)nu. Čeprav ni povsem varna, še [Xjsebej, če jo uživajo otroci, če se jo glolx)ko vdihava ali če .se jo uporablja med vožnjo, je povsem jasno meti najmanj nevarnimi psihoaktivnimi drogami v splošni rabi. Leta 1988 je Francis Young, uratlni poobla.ščenec Drug Enforcement /Ulministration. pregledal evidenco in zaključil, tla je "marihuana v .svoji naravni obliki ena najbolj varnih te-rapevt.sko aktivnih .substanc, ki jih poznamo." Ameriški politiki ignorirajo ali zaničujejo ugotovitve vlatinih komisij in znanstvenih organizacij v zvezi s jiolitiko do marihuane ravno tako kot v primeru zamenjave igel in metadonskega tretmaja. Leta 1972 je nacionalna komisija za ma-rihuano in zlorabo drog, ki jo je ustanovil pred-sednik NLxon, votlil pa jo je bivši republikanski guverner Raymond Shafer, priporočila, naj se tlekriminalizira po.se-dovanje inariluiane do teže ene unče (.30g). Nixon je priporočilo zavrnil. Leta 1982 je razprava, ki jo je organizirala nacionalna akademija znanosti, prišla tlo enakega zaključka kot Shaferjeva komisija. •Meti leti 197.3 in 1978 so s spremembo stališč enajstih tiržav bili sprejeti dekri-minalizacij.ski pravilniki, ki .so prekvaliltcirali posedov~anje marihuane v kazenski prekršek droben prekršek, ali civilno nasilje, ki .se kaznuje z največ 100$. Trendi uporabe v teh tiržavah se ne razlikujejo od trentlov v državah, kjer .so ohranili ostre kazni. Leta 1988 je raziskava učinkov Moscone Act, kalifornijskega dekrimina-liz.acijskega z;ikona, pokazala, da je država privarčevala pol milijartle dolarjev t>d sprejetja zakona prav zaradi zmanjšanja aretacij. Javno mnenje .se je kljub temu z;ičelo spreminjati v letu 1978. Nobena druga zvezna tlrž^iva ni dekriminalizirala marihuano, nekatere pa so jo celo ponovno kriminalizirale. Hlluni A. A'ADZ-LV/ANX V leiili 1973 do 1989 je državna in lokalna policija zaraili marihuane letno aretirala od 360.000 do 'i60.000 ljudi, .število aretiranih je leta 1991 padlo na 283.700, vendar .se je od tedaj več kot podvojilo. Leta 1996 je hilo od 641.612 aretiranih zaradi marihuane kar 85% obtoženih zgolj po.setlovanja in ne prodaje droge. Clintonova administracija je, spodbujena s .skrbjo zaradi naraščajoCe uporabe marihuane pri adolescentih in zaradi strahu, da jo bodo označili kot premehko do problema drog, leta 19^)5 začela s protimarihuansko kampanjo. Vendar trditve administracije, da je odkrila nove rizike uživanja marihuane - vključno .s |)omcmb-no zvezo med niarihuano in nasilnim obna.šanjem - ne zdržijo resne analize. Niti kongres niti Bela hi.ša nista pripravljena vpra.šanje politike do marihuane postavili pred resnično neodvisno .svetovalno komisijo, ki bi utegnila priti do politično nesprejemljiv ih zaključkov. Vlade v Evropi in v Avstraliji, Se posebej pa na Nizozemskem, so nasprotno ponovno pretresle politiko do kanabisa. Leta 1976 je Baanova komisija na Nizozemskem pri|X)ročila. vlada pa .sprejela, politiko ločevanja trga "mehkih" in "trdih" drog. Kazni in policij.ski napori uperjeni proti prometu heroina .so nara.sli, medtem ko so se dejavnosti uperjene proti kanabisu zmanj.šale. .Marihuano in hašiS je .sedaj mogoče kujjiti v stoterih "koPiSopih" po vsej deželi. Oglaševanje. od))rto predstavljanje in prodaja na drobno so prepovedani. Policija takoj zapre "kofi.šope", če ugotovi, da prodajajo trde droge. .Skoraj nihče ni bil aretiran ali kaznovan zaradi |X)sedovanja kanabisa, poleg tega pa vlatla iK)bira davke od prodaje na sivem trgu. Danes je na Nizozem.skem uživanje kanabisa za večino starostnih skupin podobno porabi v ZDA. .Mladi Nizozemci manj po.skušajo marihuano kot njihovi ameriški vrstniki. Od leta 1992 do 1991 je samo 7,2% nizozemskih mladcev starih med 12 in 15 let izjavilo, da .so po.skusili marihuano v primerjavi s 13,5% ameriških vrstnikov. Daleč manj nizozemskih mladcev jc poskušalo kokain, s čimer potrjujejo uradne trditve o uspehu delitve trga na mehke in trde droge. Večina nizozemskih star.šev je prepričanih, da je "reefer madne.s.s" (norost) proti marihuanska kampanja v ZD.\ bedasta. Seveda tudi nizozemski kofi.šopi niso neproblematični. .Številni državljani .se pritožujejo nad razmnoževanjem kofišojx)v in nad hrupom, ki ga povzročajo horde mladih žurerjev v nizozem.skih mestih. Vključevanje organiziranega kriminala v naraščajočo industrijo domačega kanabisa zbuja skrbi. Prizadevanja nizo-zem.ske vlade, da bi se problema lotila z bolj odprtim in sistematičnim urejanjem dobave kofi.šopom, vključno s .še nekaterimi drugimi pobudami na področju politike drog, .so naletela na pritiske iz tujine, zla.sti iz Pariza, .Stokholma, Bonna in Washingtona. Leta 1995 je francoski predsednik Jacques Chirac javno svetoval Haagu glede njegove politike drog in pri tem grozil celo z nevarnostjo suspenzji izvajanja .Schengenskega sporazuma, ki dovoljuje svobodno gibanje ljudi prek meja drž.;iv EU. Nekateri od Chiracovih političnih zaveznikov .so Nizozemsko imenovali celo narko-država. Nizozemski uradniki so odgovorili z dokazi o relativnem uspehu njihov-e politike in podčrtali, da večina kanabisa, ki doseže Francijo, izvira iz .Maroka (ki ga Chirac ni kritiziral zaradi tesnih stikov njegove vlade s kraljem Hasanom). Haag je napovedal zmanjšanje števila kofišopov in števila odjemalcev kanaliisa, ki lahko lani kupujejo. Vendar Se vedno dopuSčajo kofiSope in nekaj lue.sinih uprav jih dejansko upravlja. Kljub napadom, se )e trend k dekriminalizaeiji kanabisa v Evropi okrepil. Po večini držav zahodne i:\ ro|x; je bilo posedovanje in celo prodaja malih količin droge dekriminalizirana. .Španija je dekriminalizirala privatno rabo kanabi.sa leta 1983. V' Nemčiji je zvezno ustavno .sodišče učinkovito potrdilo zmerno liberali-Zitcijo |x>litike do kanabisa v ob.sežno publicirani odločitvi leta 1994. Nem.ške dežele se do kanabisa zelo različno opredeljujejo: nekatere, kot npr. Bavarska, vztrajajo pri ostri kaznovalni politiki, večina pa se jih le nagiba k nizozemskemu pristopu. Kohlova administracija je zavračala potrditev državnih predlogov z:i legalizacijo in ureditev prodaje kanabisa, čeprav ji je bilo v.se bolj jasno, tla nara.Sča podpora javnosti nizozem.skemu in .Švicarskemu pristopu urejanja lokalnih prol> lemov v zvezi z tlrogami. Junija 1996 je luksembur.ški padanient izgla.soval tlekriminalizacijo kanabi.sa in zahteval siantlartlizacijo zakonov o drogah v deželah Beneluxa. Belgijska vlatla proučuje možnosti gletle zmerne tlekriminalizacije kanabisa v nas()rotju s poostrenimi ukrepi proti organiziranemu kriminalu in preprodajalcem heroina. V Avstraliji je bil kanabis tlekriminaliziran v Južni Avstraliji, na potlročju Canberre in na severnih področjih , tirugi predeli države pa Se tehtajo takšne ukrepe. Celo v Franciji je Chirac sledil priporočilom za tlekriminalizacijo kanabi.sa, ki so ga dale tri ugletine nacionalne komLsije. Chirac .se mora .sedaj .strinjati z novim pred.setl-nikom vlade Lionelom Jospinom, ki .se je še pred zmago .Sociali-stične stranke na parlamentarnih volitvah leta 1997 opredelil v prid dekriminalizacije kanabisa. Javno mnenje .se je jasno opretlelilo. Nedavne raziskave javnega mnenja v Kanatli so pokazale, da je 51% Kanadčanov za dekriminalizacijo marihuane. Ali bo delovalo? Vlatla ZDA se trutli blokirali tako tloma kot v tujini vse rešitve, ki podpirajo politiko zmanjSe\'anja škode, z:itirajo znanstvene raziskave, ki prinašajo politično nesprejemljive zaključke in sku.šajt) utišati kritike uradne politike tlo drog. Maja 1994 je State Department v zadnji minuti izsilil odpoved konference .svetovne banke o prometu z drogami, na katero so bili povabljeni tudi kritiki ameriške politike tlo tIrog. Decembra 1997 je tlelegacija ZDA na mednarodnem srečanju OZN o Programu natizora nad tlrogami zavrnila ptxipis kakršnekoli izjave, ki bi v.sebovala besetlici "zmanjševanje škode '. Na začetku leta 1995 je State Department uspešno stisnil Svetovno ztlravst\eno organizacijo (WHO), da je lunaknila poročilo, ki je izhajalo iz razprave, v katero je bilo vključenih veliko v svetu vodilnih eksj^ertov o kokainu, ker je vključevalo znanstveno nespornt) ugotovitev, da tradicionalna uporaba kokinih listov v Andih povzrt>ča uporabnikom zelo malo škode in tla mnogi uporabniki kokaina jemljejo tirogo zelo zmerno z malo .škotlljivih učinkov. Na stotine kongresnih zaslišanj je naslavljajo celo vrsto aspektov problema drog. pri tem pa se jih je zelo malo ukvarjalo z evropsko politiko zmanjševanja škode kot je bila opisana zgoraj. Ko so bivši državni sekretar George Shultz, takratni zdravnik general M. Joydelyn Elders in župan Baltiniora Kuri Schnioke razglasili neuspeh obstoječe politike in pozvali k novim pristopom, so jih zasmehovali, polivali z gnojnico in ignorirali, nato pa so jih po krivem razglasili za zagovornike legalizacije tlrog. V Evropi pa je prav javna in strokovna razprava o politiki do drog vse bolj običajna v vladah in celo na ravni EU. Junija 1995 je Evropski parlament izdal poročilo, kjer pavi, da "bo ixJvpraSevanje po drogah v naših družbah vedno obsta-jalo.š politike doslej niso uspele zmanj.šati naraščanja ilegalne trgovine z drogami." EU je pozNala k resnemu premisleku Franklurtske resolucije, izjave o načelih zmanjševanja škode, ki jo je podprla mednarodna koalicija 31 mest in regij. Oktobra 1996 je Emma Bonino, evropska komisarka za politiko potrošnje, zagovarjala dekriminalizacijo mehkih drog in predlagala program obsežnega pred-pi.sovanja trdih drog. Grški minister za evropske zadeve, George Papandreou, jo je podprl. Februarja 1997 je monarii Liechtensteina knez Uans Adam govoril v prid nadzorovani legalizaciji drog. Celo Raymond Kendall, generalni sekretar Interpola, jc po navedku is Guardiana 20. avgusta 1994 dejal: "Obtožba tisočev sicer zakonu pokornih državljanov vsako leto, je hiptikritična in uperjena proti pravicam posameznika, pravicam človeka in tlržavljanaš Uporaba drog ne sme biti več kriminalno dejanje. Sem po|x>lnoma proti legalizaciji, sem pa za dekriminalizacijo za uporabnike." Seveda lahko tudi pretiravamo pri razlikov anju med stali-šči v ZDA in Evropi ter Avstraliji. .Mnogi evropski politiki še vetino jionavljajo Chiracovo ameriško naravnano retoriko proti tirogam. Večina glavnih mest je potipisala Stockholmsko resolucijo, izjavt), ki afirmira kaznovalno prohibicionistično politiko in je bila napisana kol odgovor na Frankfurtsko resolucijo. In Nizozemci se morajo takt) boriti proti Francozom kot tudi drugim naporom, da bi .standardizirali bolj kaznovalne zakone o tlrogah. In nasprotno, v ZDA narašča potipora pristopom zmanjševanja škode, zlasti v vrstah javnih ztlravstvenih tlelavcev in bolj prikrito v vrstah urbanih politikov in policije.Nekatere od svetovno najbolj inovativnih programt)v zamenjave igel in drugih programov zmanjševanja škode je moč najti prav v ZDA. Zmaga Kalifornijskega predloga 215, ki je legaliziral medicinsko uporabo marihuane, in Arizonskega pretlloga 200, ki dovoljuje ztlravnikom, da pretipišejo katerokoli tirogo, ki sc jim zdi primerna in tloločijo tretma namesto zapora za tiste, ki jih aretirajo zaratli posedovanja, na referendumu kaže, da so Američani bolj sprejemljivi za reformo politike do drog, kot so pa politiki pripravljeni priznati. Totla na splošno sta Evropa in Avstralija pred ZDA v sprejemljivosti za otiprto razpravo in pragmatične posku.se z alternativnimi politikami, ki utegnejo zmanjšati škotlo tako za odvisnike kot za družbo. V mnogih evropskih mestih uradi za javno zdravje delajo z roko v roki s policijo, politiki, privatnimi zdravniki in drugimi ter koordinirajo na|x)re. Ptjliiika krepitve skupnosti jemlje razpečevalce drog in uporabnike kot elemente skupno.sti, ki ,se jih ne sme izključiti, lemveč jih je treba naredili manj problematične. Takšni napori, vključno z vdori na odprto sceno tlrog v Zurichu, Bernu in Frankfurtu, se priporočajo in izvajajo v tanclemu s pobutlami, ki se nanašajo na zdravje in bivanje. V ZIM pa .se nas()roino politiki, ko sc seznanjajo z novimi pristopi, ne vpra.šajo "Ali bo delovalo?", temveč zgolj "Ali so dovolj ostri?". Veliko z.;ikonodajalcc\' se iipini podpori programov obravnave drog, ki niso dovolj kaznovalni, nasilni in utemeljeni na zapiranju, poleg tega pa številni uradniki s področja kriminalistike Se vedno vidijo za|X)r kot hitro in lahko rešitev problema drog. Lekcije iz Kvrope in Avstralije so očarljive. Politike nadzora tirog je treba usmeriti na zmanjševanje krinunala, lx>lezni in smrti povezanih z drogami, ne pa na pregon priložnostnih uživalcev drog. Prva prioriteta moni biti zaustavitev razširjanja HIV med jemalci drog z zagotavljanjem .sterilnih brizg in z lahko dostopnim metadonom. Ameriški politiki morajo analizirati ne pa ignorirati ali avtomatsko zavreči obetavne politične ojicije kot .so dekriminalizacija kanabisa, predpisovanje heroina in Integracija načel zmanjševanja škode v strategije krepitve .skupnosti. Osrednje oblasti morajo podpreti ali v.saj ne spodkopavati napore mestnih urail-nikov in državljanov pri uvajanju pragmatičnih pristopov na |X)dročju re.ševanja lokalnih problemov v zvezi z drogami. Podobno kot državljani v Kvropi ameriška javnost potipira takšne inovacije, kadar .so ustrezno razložene in jim je dovoljeno, ila .se same dokažejo. Ko .sc pokažejo dokazi, je to, kar ileluje, pov.sem očitno. Treba je samo še zbrati ix)litični pogum.