C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi * venerdi. - 26 febbraio /926. Posamezna številka 25 stotink. Izhaja: vsako sredo zjulraj in petck ziutrai. Siane za celo leto 15 L. * pol leta 8 » * četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednUu Polde Kemperle. št. 16 V Gorki, v petek 26. februarja 1926 utoix. Nefrankirana Pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogovoru in se plačaio v naprej. List izdaia konsorci] »GORISKE STRAŽE*. Tisk Zadruzne tiskarne v Qorici. Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. — (prej Scuole). — Teles, int. štev. 308, SYaš na rod in vera. Odličen naš somšiljenik — nedu? hovnik z dezele nam je postal v odz govor na uvodnik »Strankarstvo in yera«, katerega je priobčila »Edi? riost« v torek dne 23. t. m., članek, katerega nekotiko nižje objavlja? rno. Povemo odkriio: mi nismo ime? H namena od^ovarjati na zavita in hinavska podtikania svobodomisel? ne irž. gospode. Prvič je iz članka »iidinosti« skoro nemogoče razz braii njegovo zamisel, njegovo je? dro. Nakopičenih je mnogo očit? kov, ki so pa brez logične vteme? liitve in prednešeni na način, ki od? pira vratca na levo in desno. »Red in vteci«, to je bilo vodilo gospoda, ki je zagrešil omen^eni uvodnik. Oruštč se nam gahi nasprotnik, ki se dela svetega in nedolžnega, je pa v resnici do skrajnosti nepoMen in zahrbten. Vi vsi, ki čitate »Goriško Stražo« nam lahko podpričate, da se ze leta odločno borimo za uve? Ijavljenje krščanskih načel v ziv? Ijenju naše&a naroda, »Edinost« pa pravi, da smo začeli nas boj — Ian? $ko jesen. Kdo naj se snušča s ta? kim lažniivim kl juke em v razgo? vore?! Tretjič in to je višek: uvod? ničar »Edinosti« se izlušči ob kon? cu za brambovca sv. vere. Kozel hoče postati vrtnar. Ker pa nam članek našega prija- teljii dokazuje, da tudi na dežeii že preseda nedostojni, neodkrito? srčni in nemožati boj trzaške edi? njaške gospode, zato ugotavljamo ž ozirom na pisanje »Edinosti« še od naše strani sledeče: Mi hočemo in stremimo za tern, da bi tvorila krščanska načela te? rnelj vsega naše^a življenja. Kr? Ščanska misel naj bi bila vo^elni km nien naše celokupne narodne do* niačije. To prekvašenje vsega na? $ega naroda s krščansko zavestjo, to vnešenje krščanskih resnic v vse naše javno in zasebno vdejstvo? vanie, imemije »Edinost« cepljenje. {J»loditi vse naše delo z zivotvor? nimi silami krščanstva, za čimer gre naše stremljenje in naša borba, to je v očeh tržaških svobodomiselcev —- strankarstvo. To je prva ugoto? vitev, ki si jo homo dobro zanom? nili. Skrb za strogo verske zadeve ni spadula nikdar v nas delokrog. Kot Politično glasilo se nismo nikoli so? Pirili kot varuhi vere in tudi nismo nikoli spreobračali verskih mlač? nežev. To delo smo v polni meri brepustili cerkvenim ustanovam in nušim vrlim duhovnikom, katere »Edinost« tako rada svetohlinsko nazivlje »cast it a duhovščina«. Pri? držano ie bilo «lasilu svobodomi? Selcev, tržaški »Edinosti«, da je Prevzela nase zasčitnisfvo vere! To je druüa ugotovitew ki je ne smemo pozabiti. Sedai pa naj ima besedo naš prb intelj. On pravi: »Edinost« z dne 2.3. /. m. je prU Qbcila uvodnik pod naslovom ^Strankarstvo in vera«. Namesto da bi v tern člankii gospodje pove? dali jasno svoje stališče glede uve; [javljenja verskih načel v javnem zivljenju, torej tüdi v strankah, krog katerih se zbirajo ljudske tpnožice, ponavljajo zastarele očit* *e in podtikanja o cepljenju našega 'judstva v stranke. »Edinost« do* kazuje računajoč na kratkomlseh host svojih bralcev, da hočemo mi ttaSe ljudstvo razdvojiti v tabor ^črnikov na eni in tabor brezven cev na drugi strani. To naše »delo? vanje« opisuje kot narodu škodljh vo cepljenje. Za vse ie trditve ne doprinaša »Edinost« seveda nobe? nih dokazov ter se izogiba o stvari govoriti jasno kakor bi bilo edino na mestu. CAanek je pisan tako, ka; kor da bi naše delovanje stremilo za tern, da del nasega ljudstva po? ženemo y brezverstyo in ne nas? protno. Radi tega hočemo povedati, kaj žclimo mi z ozirom na verski cut našega naroda. Mi smo prepričani, da je poglobi? tev verskega čuta, uveljavljenje verskih načel v vscm javnem živ? Ijenju edini izhod iz nezdravih raz? mer, v katere je zašlo človeštvo. V teh nezdravih, nekrščanskih razme? rah trpi sicer celo človeštvo, a naj? vet trpijo oni, ki so napram druüim šibkejši. V boju za pravice se skli? cujemo na naravno in krščansko pravo in pravičnost. Logično je, da naše ljudstvo tudi v tej pravičnosti vzgajamo. Ako ni vere, ne more biii tudi krščanske pravičnosti. Na? še ljudstvo torej mora ostati verno. Ker se mi v javnem življenju skli? cujemo na krščansko pravičnost, ne moremo po drugi strani trditi, da je vera zadeva zasebnikov, ampak moramo logično zahtevati, da se mora tudi javno življenje uveljav? Ijati v mejah krščanstva. Vse naše delovanje mora biii prepojeno s kr? sčansko mislijo. Nadalje smo mi prepričani, da se bo nase ljudstvo narodno ohranilo le ako ostane verno. Versko prepri? canie nasega ljudstva je trdnu pod? laga za nas narodni obstoj. Skušnja uči, da razvada ne ostane osamlje? na. Kdor se izneveri eni dolžnosti, mu ne bo tezko opustiti tudi druge. Konečno smo prepričani, da so edino nauki krščanstva tisti nnuki, ki človeka osrečijo, ki ga dvignejo iz razvalin, v katere ga peha tem naukom odtujena družba. Ker ho? remo mi delati za srečo in blagor našega liudstva. zato ne moremo nristati na zahtevo, da naj se pou? darjanie krščanstva umakne po vas zamišljeni slogi. Sloga, kakor si jo vi mislite, bi bila smrdljiva mla? ka, mlaka brezdelja in brezznacaj? nosti. Prava narodna edinost je mogoča samo na načelih krščansiva, ki ze dvatisoč let uči, da je pravica po? sameznikov in narodov sveta in ne? dotakljiva in ki temu nauku pri? memo nataga tudi dolžnosti. Kaj se godi po svetu? V zadnji številki smo naše brav* ce spet seznanili z nckaterimi do Lodki iz notranje politike v JuLo slaviji. Poudarjali smo našo neo? majno vero, da bo mlada država južnih Slovanov vznikla iz težkih notranjih zapletljajev kakor mlado drevesce, ki mora v vihrah in bur? jah učvrstiti svoje korenine, da je pozni viharji ne izdereio. Ista ve* ra mora živeti v nas, ko motrimo zunanjo politiko, ki je veren od- sev notranjih težav. Prav v teh dneh, ko stari vodja Nikolaj Pašie le s težavo kroti u? porne duhove v lastnih vrstah in izven svojega tabora, se ie zgodil političen doßodck, ki je vzbudil moeno pozornost. Minister se nenadoma odpelje. V sredo zjutraj je milanski »Cor* riere della Sera« prinesel vest, da je prejšnji večer odpotoval jugo« slovanski zunanji Vninister dr. Nin* čič proti Rimu, da se sestane z ita? lijanskim ministrom za zunanje za? deve Mussolinijem. Skupno z Nin* čičem je sei v Rim tudi italijanski poslanik v Belßradu znani general Bodrero. O odhodu ministra in po* slanika v Rim so politični možje v Belßradu malo znali. Vse ie vlada držala tajno in tudi poslanci so šele po odhodu zvedeli, da je mi* nister šel v tujo državo po imenit* nih političnih opravkih. Tuji di? plomati v Bclgradu posebno nem? ški in avstrijski so takoi šli po* vpraševat v vladne palace, o čem se j bosta menila Ninčič in Mussolini. Govorijo se ražlične reči. Strah pred nemškimi nakanami. Fasistovski dnevnik »Giornale d' Italia« že menda napol ve, kaj bosta razpravljala oba državnika v Rimu. Po nje^ovem mneniu sta Ju* Loslavija in Italija menda navezani na ncko skupno politično življenje. Obc sc morata bati Ncmcev, ki se hočejo razširiti proti jußu. Ta strah je zdaj neki še bolj na mestu, ker bo Nemčija zelo pridobila na uqledu, ko jo sprejmejo za uda v Društvu narodov. Nemčiia ne bo odnehaia od svojih zahtev. da se vsi ločeni bratje spet vrneio v na* ročje domovine. To bo vedno in vedno zahteval njen zastopnik v Društvu narodov in bo na ta način vprašanje južne Tirolske vedno na dnevnem redu, kar pač Italiji ne more biti prav ljubo. Pa ne le to, menijo italiianski po* litiki. Nemčija bo delala na vse kriplje na to, da se ji priključi še Avstrija. Potem je pa resno ogro* žena tudi Jugoslavija. Torej ne ka* že nič drugega, kakor da se drža* ve, ki bi lahko pred Nemci škodo trpele, združijo v zvezo proti gro* zeči nemški nevarnosti. Prijateljstvo med Italijo in Jugos slavijo se poglobi. Omenili smo že, da ie v Belgradu dober in pretkan italijanski posla* nik general Bodrero. Ta ic znal že prei ustvariti za Italijo ugodne po* godbe v Rapallu, Rimu in je bil glavni mož pri raznih trgovinskih pogodbah. Poslanik je tudi zdaj dosegel, da se je minister Ninčič odpeljal v Rim, kjer bosta z Mus* solinijem najbrže podpisala neka* ko vzajemno pogodbo za varstvo meje na Brennerju proti Nemčiji. Domenila se bosta tudi, da se na noben način ne smejo spreminjati nikjcr državne meje, ki so jih ustvarile mirovne pogodbe med državniki. Po pogovoru obeh državnikov upajo italijanski politični možje, da se bo prijateljstvo med obema drzavama še bolj poglobilo in bo šc boljšc kot do sedaj. Obe državi bosta pa potem mirno živeli vsakä svoje življenje. Iz Rima bo minister Ninčič šel še v Pariz in od ondot v Ženevo na sejo Drustva narodov. Nekateri listi v Jugoslaviji se' si* cer vesele tega prijateljstva, a pra* viio, da sedanji zunanji minister Ninčič ni dovolj odločen mož, ko zastopa Jugoslovane pred tujimi državniki. Veliko pozornost in zanimanje je vzbudil v torek vatikanski list »Os* servatore Romano«. Na uvodriem mestu je prinesel besedilo papeže* vega lastnoročnefa pisma kardina* lu Gasparriju, svojemu državnemu tajniku. Pismo so objavili vsi ita* lüanski listi in so posebno vladni pristavljali različne opazke. Zade* va ima globlje ozadje, zato jo na* šim bravcem kratko obrazlo* žimo. Nova struja in katoličanstvo. V Italiji, čeprav so jo dolgo imeli framasoni pod seboj, je vsaj na zu* naj vse katoliško. Z močnim kato* liškim življem v državi so morale računati vse vlade. Vodje fašizma so tudi brž uvideli, da si ne smejo Cerkve in vernega ljudstva odtujiti. Zato vemo, da je fašizem Cerkvi dovoljeval razne ugodnosti, je obe* sil križ v sole in urade ter podobno. Skrbel je pa tudi zelo dobro, da bi mu katoliške politične stranke ne delale preglavic. Naj bolj je pa Mus* solini sam želel, da bi se tudi urad* no pomiril s sv. Stolico, kateri je Italija ob ujedinjenju 1. 1870. odvze* la njena posestva. Če bi to dosegel, si je mislil, bi se fašizem ojačil ker bi ga Cerkev smatrala za nujnega varuha in dobrotnika Cerkve. Raz* pustil je tudi Cerkvi sovražne fra* masonske lože. Vse to, je upal, ga bo privedlo do sporazuma z Vati* kanom, Cesar niso pred njim mogli doseči najimenitnejši italijanski dr* žavniki. Vodje fašizma so hoteli torej pridobiti za svojo politiko tudi sv. stolico. Zakon o odnošaju cerkve in države. Kot najboljše sredstvo za to so smatrali postavo, ki naj bi uredila razmerje med cerkvijo in državo. Ta postava v marsičem izboljšuje položaj cerkve, a sv. stolici le ne daje še svobode in njenih posestev ter je papež še vedno v Vatikanu politični jetnik. Vlada je pa hotela to svojo postavo označiti kot prvi prijateljski dogovor z Vatikanom. Nato je »Osservatore Romano« od* govoril, da Vatikana sploh pri cell zadevi niso vprašali za mnenje in da cerkvene oblasti pri tem sploh niso sodelovale. Listi so na to na* padli kardinala Gasparrija, češ, da je nasprotnik sedanje vladavine. Si* rili so se že glasövi, da gä bo na njegovem vodilnem mestu zameti* sal novi kardinal Ceretti. List »Te? vere« je posebno hudo obsoial kar* dinala Gasparrija. Toda papež je svojemu zvestemu sodelovalcu po* slal dragocen dar in tako pokazal, da se z njim strinja. Papeževo pismo. Odločno pa je naznačil papež Pij XL stalisce Cerkve in Vatikana v celi zadevi v pismu, ki ga je 18. februarja pisal svojemu državnemu tajniku. V njem pravi: »Ker so bili cerkveni strokovnja* ki pozvani v komisijo za novo cer* kveno reformo, se je hotelo trditi in dokazati, da se je reforma pri* pravila po dogovoru s sv. stolico in najvišjo cerkveno oblastjo; toda več kot enkrat se je že jasno pou* darilo, da ni bilo nikakega spora* zuma.« »Ker se hoče zdaj predlog komi* sije spremeniti v zakon, ki bo vezal stvari in osebe, ki so v prvi vrsti podrejene sveti oblasti božji Nam od Boga izročeni, Nam nalaga apo* stolska služba, za katero smo le Bogu edinemu odgovorni. da ne smemo priznavati drugim pravice in oblasti s postavo vezati takih stvari in oseb, razun s predhodnimi pogajanji s sv. stolico in Nami. Stran 2. »QORISKA STRA2A« Toda ni se vrsilo, se ni moglo in se nc bo moglo nobeno pogajanje dokler bo trajal krivični položaj, ki so ga prizadeli sv. stolici in rim* skemu papežu. To smo smatrali za potrebno, da Vam sporočimo, gospod kardinal, da ukrenete vse kar je potrebno.« To jc vsebina papeževega pisma, kjer natančno pove, kai mora seda* nja vlada narediti, da sc lahko zae* no katcrakoli pogajanja z Vatika* nom. Če bodo hoteli sedanii voditclji Italijc. se bodo lahko sporazumeli s papeštvom, ko bodo vse iavno u* dejstvovanje prežela resnična in dejavna krščanska načela. Od zvc* ze s Cerkvijo pa ima Italiia kot vsaka druga država pričakovati do* brih dni v prihodnjosti. Narodne manjšine o Nemciji. O tem vprašanju smo že zadnjič kraiko poročali. Ker je zadevu za nas zelo pereča, naj spregovorimo danes se pur besed: Mussolini je v svojem govoru v senafu očital Nemčiji, da ravna tr; do in krivično z lastno dansko manjšino set ji oponesel, da »vidi pezdir v očeh Italije, a ne vidi brii; na v lasinem očesu«. Pruska vlada je v odgovor povc; čala danski manjšini pravice v soli, kar se je nemudoma razneslo po evropskem časopisju. Prvi, ki so povlekli korist iz spopada med Mussolinijem in Stresemannom, so bili torej Danci na Nemškem. Poglejmo, kakšne pravice ima danska narodna manjsina v soli. Sola v materinem jeziku. Kakor beremo v uradnem listu Vatikana, v »Osservatore Roma; no«, je izsla na Pruskem naredba, ki daje Dancem državne ljudske so; le s poukom v danskem jeziku. Za; dostuje, da oglase starši ali njih namestniki najmanj 24 otrok in zahtevajo solo, pa jim jo mora via; da na lastne stroške ustanoviti. Danes imajo Danci zravert tega iudi več zasebnih šol, ki jih vzdr; zujejo seve z lastnim denarjem. Zakon jim dovoljuje sedaj, da usta; nove nove zasebne sole, kolikor jih hočejo imeti, treba je le, da se ogla; si 10 otrok, ki so podvrženi šolski obvezi. Vlada jim ne sme delati pri tern nobenih zaprek, iemveč se nasprot; no celo obvezwe, da bo dajala za; sebnim šolam narodne manjsine let; no denarno podporo. Starši določujejo učitelje. Narodna manjšina ustanovlja lahko nu lastne stroške tudi srednje sole v materinem jeziku. Vlada bo nudila tern solam isio denurno po; moč, ki jo daje nemskim zasebnim srednjim šolam. V danskih narodnih solah se bo poučevala nemsčina kot obvezen predmet, a ves ostali pouk se bo vr; šil izključno v materinem jeziku. Najznamenitejša je pa določba glede učiieljev. Vlada ne sme ime; novati učiteljev, kakor se njej po; ljubi, in takih, ki jih starši ne ma; rajo. Roditelji morn jo zaupati uči; telju, kateremu izroče lastne otro; ke. Zato pravi pruska postava, da bo vlada imenovala ucitelje le spo; razumno s- starši. Za učitelje se smejo ime novati tudi osebe, ki so dokončale nauke na Danskem. K tej pruski postavi rcčemo sa; mo to, da bi mi prav nič ne prote; stirali ko bi izsla ravno taka za na; še kraje. DNEVNE VESTI. Šolskim oblastvom. Pri našem uredništvu se starši iz mesta, posebno pa še z dežele stal* no pritožujejo nad celo*dnevnim, nepretrganim šolskim poukom. Šlo* ski otroci morajo biti brez hrane po 4—8 ur odsotni z doma. Mnogi starši so celo trdili, da so njihovi otroci radi tega zboleli. Te pritožbc slovcnskih staršev sporočamo danes šolskim oblast- vom v našem listu s prošnjo, da spremcnijo način šolskega pouka. Želje staršcv pri pouku se morajo vpoštevati ker so predvsem starši odgovorni za svoje otroke. Planinskemu društvu v Gorici. Ker dobiva naše uredništvo več* krat prošnje za objavo društvenih obvestil omenjenega društva, izjav* lja uredništvo, da ne bo nespora* zumljcnja: Priznavamo potrebnost planin* skega društva v Gorici. Ob ustano* vitvi tega planinskega društva pa ni čutil nripravljalni odbor potrebe, niti da nas na občni zbor povabi, niti obvesti in nas je tako hote pre* zrl; zato mi še danes pravil in ci* ljev društva ne poznamo. Iz tega vzroka, žal, prošnjam ne moremo ustreči. Urcdništvo. Potniški avto. S prvim marcem bo spet . vozila korijera na progi Gorica*Idrija vsak dan razun nedelj. Iz Gorice odpelje ob eni in en cetrt in ob štirih; v Ajdovščini počaka na av* to iz Postojne in odpelje ob 5. uri in pol dalje ter prispe v Idrijo ob 8. uri zvečer. Vrača sc ob 5 in 10 minut zjutraj ter pride v Gorico ob 9. uri. Vozni listek stane 20 lir; za tja in nazaj 35 in je veljaven 2 dni. Vpclje se vožnja med Vipavo in Ajdovščino zastran zveze z avtom iz Trsta; in sicer iz Vipave ob 7. uri 10 minut in vozi 20 minut do Aj* dovščine. Ob 5. uri 40 minut zjutraj pa vozi iz Ajdovščine v Vipavo. Vozni listek stane 2.40 lir. Pobiranje streliva. Vojno ministrstvo je poverilo tvrdki Badoni iz Kormina pobira* nje in razstreljevanje streliva, ki se nahaja še na ozemlju goriškega okraja. Vsak kdor naznani, kje le? žijo polne granate ali drugo streli* vo, dobi od imenovane tvrdke po? sebno nagrado. Kdor pa odkrije še cele kupe skritega razstreliva (n. pr. v kavernah, zasutih strelskih jarkih itd.) bo dobil odstotke od kvintala. Nagrade bo tvrdka izpla* čala takoj na mestu. Tako nam javlja mestno županstvo. Pozor ženske volivke! Po novem zakonu imajo volivno pravico pri občinskih volitvah tudi ženske. Da dobe volivno pravico že zadostuje: 1. da izvršuje v družini očetov; sko oblast (n. pr. vdova) in da zna brati in pisati ter, da je bila rojena pred 31. majem 1901; 2. če je bila rojena pred letom 1894. zadostuje, da je izvršila tri razrede osnovne sole; če je bila pozneje pa, da je izvrsila vse raz; rede osnovne sole, katera se je na; hajala takrat v njenern rojstnem kraju; j. če plačuje 100 lir letnega nepo; srednega davka. Zadostuje že, da volivka odgo; varja le en emu izmed naštetih po; Vojev. Pri nas bo torej veljal v obče drugi pogoj, ker je vsaka ženska iz; vršila ljudske sole. Prošnje za vpis v volivni imenik je treba prinesti do 8. marca na zu; panstvo (v Gorici na anagrufski urad.) Prošnjo je treba lastnoročno pod; pisati ter ji priiožiti listine: 1. o očetovstvu, kraju in dutumu rojstva (krstni list); VACLAV BENEŠ^ TfcEBlZSKY Dve povesti Karlštejnskega vrana Iz češčine prevel dr. Fcan Bradač. (Dalje.) »In kaj vidimo na Češkem, stric? — Opustošene kraje, naše zibelke v sipini, vase dvore v razvalinah, in vendar hitiš, stric, tako rad, tako rad na Češko; niti dočakati se ne mores. Kako se dvigaš v streme* nih, kako zreš v daljavo! Ali se spominjaš, kaj praviš vselej na meji? — In ali ne počiva naša ma* mica na zapuščenem pokopališču? — Tako daleč smo prišli, da bi vi* deli njen grob. In nič drugega ni na njem kot trava in kos perüni* ke —« Mladi jezdec je držal starega za roko in mu zrl v oči. »Pa kaj vidimo, ljubi striček, kamorkoli pogledamo? — Požgane vasi, brez žive duše, nerazorana po* lja, suho drevje, posekane vrtove.... In vendar nam je tukajšnja zemlja najljubša na celem svetu! — Ko bi se mogli v tujini odpočiti v oran* ževih gajih, ko bi nam v tujini na* livali najboljša vina, ko bi nam v tujini nudili najokusnejših jedil, dragi stricek, kaj ne da bi sedel rajši na žalostnem Češkem pod hruško» kaj ne da bi na Češkem rajši zajemal vodo z dlanmi iz po* toka, da bi rajši segcl v domači hiši po kosu trdega kruha . . .« Stari konjenik ni odgovoril, ker ni mogel, samo naprej se je sklonil in iskreno poljubil mladeniča na sveže lice. »Kaj to, dečko! — Ne gre za pot na Karlštejn. Zapoje trobenta, za* ronoče boben — in kje smo mi! — iz glavnega stana pridejo lahko vsak hip ordonance.« Pod vitkim topolom je bilo zopet tiho. Mladeniča sta odšla h ko* njem in ogledovala puške. Zjutraj je deževalo, in jeklo kmalu zarjavi. »Bilo bi vcndarlc bolje, da si pu* stil tega dečka v šolah. — Kdo ve, kaj bi bilo lahko iz njega! In tako* le! — Mlado življenje preživi v sed* lu in ga izgubi na bojnem polju. — Lahko bi nam bil v ponos! — Ču* dim se, odkod ima take misli! Ka* kor med se mu cedijo besede iz ust,« je dejal oni, kateremu je mla* denič rekel: stric. »Da, res je! Lahko bi branil naše zadeve s svojim ostrim peresom!« »Tudi tej radosti naj bi se bil od* rekel? — Saj itak nimam ničesar drugega na svetu! — Prijatelj, če ne resimo mi svojih zadev z mečem v roki, kaj šcle s peresom, kaj šele z besedo! Ko bi segala učenost naših ljudi do zvezd, ko bi pronicala mor* da do peklenskih globočin, ko bi vi* del v svojem bistrcm duhu že vna* prcj splctke in zvijače samega luci* fcrja, kdo nam da kaj za to! — Ko bi naši ljudje pisali knjige, v kate* rih bi znesli kakor čebcle znanosti vsega sveta, bi ostal za njimi le dim, ki vzplava fc oblakom v vese* lje požigalcem!« Stara konjenika sta pri teh bese* dah tretjega kar z zobmi škripala. Saj res ni bilo proti tej prcbridki resnici nele nobenega ugovora, am* pak tudi nobenc pomoči. »Samo da se mu ne bi kaj hudega pripetilo!« »Je preveč pogumen!« »Ni in ni si dal dopovedati. — Tolikokrat imam resnične slutnje!« »Nikjer ni po cesarskem vojaku niti sledu!« »A vendar moramo biti oprezni.« »Saj nama bo oče dovolil, če ga ne bo do večera — Izprosila bova.« »Da le ne zablodiva ponočil« »Na poti h Karlštejnu, pravijo, da še ni noben Čeh zablodil.« Oba mladeniča, Svatik in Smil, sta se opirala na svoja vranca ter neprestano gledala proti zahodu, kjer je stal v čarobni kotlini Karl* vštejn, kamor je šel včeraj k svoje* mu staremu očetu metlarju Bonus Litenjski, češ da bo zjutraj čakal že pri Knežji vasi. Toda dan se je že nagibal k zatonu, a Bohuš jih ni čakal in se ni vrnil. 2. o bivališču; 3. listine, ki dokazujejo, da je iz* polnila enega izmed pogojev (n. pr. šolsko spričevalo). Listine oz. prepisi istih so koleka prosti. Dolgovi naših občin. Zadnji četrtek popoldne ob 3 je bil na tukajšnjem magistratu se* stanck tistih županov bivše Gori* ške, katerih občine so večje ali manjše zneskc dolžne Hipotečne* mu ozir. obč. kreditnemu zavodu v Gorici. Shod se je vrsil na vabilo prefekta in to na prizadevanje Hi* potečnega zavoda. Navzočih je bi* lo okoli 40 županov. Shod je otvoril posl. Marani, ki je po kratkem po* zdravu dal besedo drju Zuminu. Ta poslcdnji je raztohnačil najprej obveznosti^ posameznih občin; pri tcm je prislo na dan, da dolgujejo občine okroglo 4,000.000 Lir. Nato je pozval vsakega posameznega župana, naj se izjavi, kako name* rava ta svoj dolg poravnati. Od* govori županov so vsi v tem sogla* šali, da jim ni mogoče več navijati tako ali nakladati brcmen, ker so s tem že dozdaj prišli do skrajnih mcj. Prosili so, naj bi Cassa depo* siti e prestiti prevzela te tirjatve. Toda prefekt je poudarjal, da bo to vsaj za zdaj teško šlo, ker se denar tega zavoda obrača za melijoracije na jug. Konečno so se posamezniki dogovorili za več ali mani obro* kov, še vedno dovolj težkih. Pre* fekt je lahko vidcl, v kako obupnih razmerah je večina občin. Nevarnost šrapnelov in granat. V vednost: Kakor hitro kdo opazi šrapnele ali granate, naj o tem takoi obvesti kr. karabinerje ali domače župan* stvo (navede naj natančno kraj). Orožniki ozir. županstva sc obe* ncm naprosijo, da takoi naznanijo to na Ufficio Raccolta Materiale e le e Munizioni in Gorizia — Caser* Savoia. Nato bo ta urad takoj po* skrbel, da se ti ncvarni predmeti odstranijo. Stranka tudi lahko sama naznani slučaj na Uficio Raccolta Material le e Munizioni in Gorizi — Caser* ma Savoia. Iredentistične pesmi? »Piccolo« poroca, da so rihenber* ški orožniki prijcli tri mladcniče, ker so peli »iredcntistično« pesem »Hej Slovani, kje so naše meje...« Ne razumemo, da bi to bila ircden* tistična pesem, ko govori o mejah slovanskcga plemcna na Balkanu in ni niti z besedico naperiena proti italijanski kraljevini. Je zopct kdo, ki dela za »složno življenic obeh narodnosti« kr. orožnike napačno poučil. Atilij Hortis. V Trstu je umrl širom domovine znani zgodovinar, politik in domo* ljub senator Atilij Hortis. Bil je poslancc v avstrijski državni zbor^ nici, kjer se je lepo in odločno po* tezal za pravice tržaških Italijanov. Učakal je še osvobojenje izpod avstrijskega jarma in zvesto služil svoji novi domovini, ki ga je zelo. odlikovala. D' Annunzio je gospodar Snežnika. Nekdanji avstrijski dvorni princ Schönburg * Waidenburg, ki ima ogromna zemljišča ob Snežniku, je šel v Rim in ponudil pesniku d' An^ nunziu vrh Snežnika v dar. Princ že ve, da ne bo zastonj. Severni Tirolci za južne. V Inomostu je vse razburjeno in ogorčeno nad avstrijskim držav* nim kanclerjem, češ, da se ie ustra>» šil Mussolinija v borbi za južno Ti" rolsko. V nedeljo so se vršili ostri protestni shodi proti Italiii in kan* clerju drju Ramcku. Poslali so tudi spomenico na ameriškega sentorja^ Boraha, ki v amriškem senatu dela na to, da se ne prizna Italiji že po* godbenim potom priznano črtanje vojnih dolgov. So se pa res močno zavzeli za ločene brate. »OORISKA STRA2A« Stran 3. Umazani zaslužki. Na Poljskem so odkrili celo špi* jonsko družbo, ki je izdajala Nem* čiji vojaške in politične tajnosti iz poljske republike. Poglavar vohu* nov je poljski poslanec Uliič. V Belgradu so pa preiskali hišo urcdnika drja Krstanoviča in našli pisma iz inozemstva, kjer se oblju* buje novinarju velika vsota, če bo pisal proti Jugoslaviji. Čistijo. Izredni komisar za furlanski fa* šizem poslancc Moretti jc vzcl v roke veliko metlo. Pognal je iz stranke pet političnih tainikov, ki niso njega hoteli priznavati za iz* rednega odposlanca in se tudi dru* gače niso obnašali kot pravi fašisti. V Trstu pa je odstopilo kar celo vodstvo fašistov. Gre za cast ali ka.i več? Za stalno mcsto v odboru Dru* Štva narodov se poteguje zdaj kar cela vrsta držav. Komai so nekoli* ko prepričali Poljsko, ki sta jo v njenih zahtevah močno podpirala Italija in Francija, da ie odnehala od svoje zahteve; zdaj pa hoče še Brazilija svojega stalnega zastopni* ka. Kakor ka/e sc bodo zdaj za* čenjali diplomatski boji v Društvu narodov. Potem jc kar naibolje, če je razpustijo. Dobri znaki. V poljskem parlamentu ic vstal znani poslanec Korfanty in zahte* val, naj Poljska ravna pravično z narodnimi manjšinami. Javno je oznanil, da bo poljska stranka kr* ščanskih demokratov stalno pod? pirala nemško narodno manjšino v njenih pravičnih zahtevah. V sve* tu zmaguje pošteno prepričanje; j upajmo, da bo zmagalo povsod. Smrt odličnega politika. V sredo popoldnc je umrl v Za* grebu dr. Lorkovič. Že pod avstrij* skim nasilnim vladanjem v Hrvat* ski je bil znan politik. Večkrat je bil poslancc. L. 1919. se ie zdru/il z Kadičem, toda je pozneie skupno s Trumbičem ustanovil Hrvatsko federativno stranko. Radičcvi poli* tični nasprotniki na Hrvatskcm so z Lorkovičem dosti izgubili. V goste gre. Princ Snežniški, to je d' Annun* zio, jc dal v svet razglasiti, da bo šel molit na grob sv. Frančiška, potem pa obiskat v Rim kralja, Mussolinija in papeža. Slednje se najbrže ne bo tako lahko izvršilo, ker so vsi pesnikovi spisi vsled ne* moraine vsebine od Čerkve obso* jeni. Kar tako za kratek čas pa v Vatikanu tudi ne sprejcmajo. GOSPODARSTVO. Vojnim oškodovancem. Mnogi vojni oškodovanci so za* prosili Kreditni zavod v Veroni, da bi jim nakazal posoiilo od zneska, ki ga je določila finančna inten* danca za starostno obrabo. Vojni oškodovanci prejemajo od imenovanega zavoda neka pisnia. Vsebina pisma je sledeča: »Pred nekaj časa ste prosili da bi Vam iz* plačali kot posojilo znesek, ki od* govarja svoti, katero Vam ie dolo* čila in odbila sin ančn a intendanca za starostno obrabo. Do sedaj je ležala Vaša rpošnja nerešena; naš zavod skrbi, da je vsako posojilo na račun starostne obrabe prej kri* to z boni, tako da lahko izplača vojnemu oškodovancu posojilo v vsakem slučaju v denarju. Sedaj se nam je posrečilo kljub slabemu trgu oddati znatno število bonov (cartellc). Zato Vas poziv* liamo, da nam čimprei javite, ako ste pripravljeni odstopiti nam bo* ne nanašajoče se na posoiilo, ki Vam qa hočcmo izplačati po 450 lir; na to Vam damo končni odgovor.« Vojni oškodovanci po večini ne razumejo tega pisma. Da ne bodo v vsakem slučaju vpraševali za svet v tajništvu K. D. Z. pojasni* mo stvar v »Gor. Straži«. Kako plačujc Kreditni zavod po: sojilo na ručun starostne obrabe? Kreditni zavod v Veroni izdaja v kritje posojil, ki jih izplačuje po* sebne vrednostne papirje, kartele ali bone. Pet kartel po 100 lir tvo* rijo enotni vrednostni papir 500 L. Zavod zaračuna vojnemu oškodo* vancu posojilo v karteiah (bonih), izplača mu pa posojilo v denarju. V imenovanem pismu zahteva za- vod da mu vojni oškodovanec pre* pusti kartelo od 500 lir za 450 lir. To pomeni, da hoče zavod pri 500 Hrah zaslužiti 50 lir. Poleg te izgu* be 50 lir pri 500 lir v bonih, mora vojni oškodovanec plačati v prvih 5 ictih še 2% od pospjila za razne stroške, doeim plačujc država za* vodu 5% obresti v prvih 5 lctih. Po preteku 5 let pa mora voini oško* dovanec zavodu plačevati 3% od Posojila in 2% za stroške in amor* tizacijo (vničenje) posojila — dol* ga. Pod temi pogoji daje danes Kre* ditni zavod posojila na račun sta* rostne obrabe. Vsak voini oškodo* vanec naj premisli, če se mu izpla* ča pod temi pogoji najeti posojilo. Vinski davek. V predzadnji »Gor. Straži« smo svetovali strankam, ki so prejele od kr. carinarne (dogane) v Vidmu davčni plačilni poziv z 10% kazni* jo, da naj vložijo na finančno mi* nistrstvo prošnjo na kolekovanem papirju 2 lir za odpis 10% kazni. Obveščamo danes prizadete stran* ke, da mora biti prošnia pisana na kolekovancm papirju 3 lir. Sve* tujemo pa strankam, da zaprosjio v isti prošnji tudi finančno inten* danco da jim dovoli odplačilo dav* Va v primernem številu obrokov To skupno prošnjo naj pošljejo fi« nančni intendanci v Vidmu. Delitev skupnih zemljišč. Ponovno smo v »Gor. Straži« že poudarjali da naj se prijavijo ko* misarjatu za delitev skupnih zem- ljišč v Trstu vse vrste skupnega uživanja zemljišč do konca maja 1926. Do konca maja ne morejo pri* zadeti prav nič drugega storiti kot samo prijaviti skupna zemljišča. Stranke pa še vedno vprašujejo pismeno in ustmeno tainištvo K. D. Z., če bi delitev skupnih zem=> ljišč izročili temu ali drugemu zem* ljcmercu, ali pa inženiriu. Opozar* jamo ponovno stranke, da naj pu* stijo vse inženirje in zcmliemerce pri miru, ker jim ne moreio glede delitve prav nič pomagati. Na mo* rebitne delitve se komisar v Tr- stu ne bo prav nie oziral. Zato skr* bite samo za to, da prijavite pravo* časno vse obstoječc vrste skupnih zemljišč. Vse drugo bo izvršil* ko* misar za delitev skupnih zemljišč po maju 1926. leta. Tajništva Kmetsko*delavske zveze v Gorici in v Trstu bodo v posame* znih slučajih posredovala pri ko* misarjatu v Trstu, da se bodo vpo* števale njihove koristi in želje. Tu* di poslanec Besednjak je obljubil pri tern delu vso svojo pomoč. Izseljencem. Danes je postalo izselievanje že prava bolczen. Mnogi se izscljuje* jo, ne da bi bili k temu prisiljeni. Malokateri premisli morebitne sla* be posledice izselitve. Zato je ko* ristno, da se zglasijo vsi oni, ki se mislijo izseliti v tajništvu Kmečke* delavske zveze. Tajništvo iim bo gotovo dalo vsaj dober nasvet, ker jim drugače le težko pomaßa. Tajništvo Kmečkosdelavske zveze v Gorici. Prodaja sadik. Gozdarski urad iz Tolmina nas • prosi, naj objavimo, da ie iz dr* žavnih gozdov v tolminski in cer* kljanski okolici na prodai okrog 1 miljon sadik. Sadike so od rdečka* ste jelke po 3, 4 in pet let stare. Cena je po 20, 25 in 30 lir ena. Kaj je novega na dežeSi? Vrtojba. Bolczen v Vrtojbi se je ponovila. V zadnjih treh dneh smo imeli spet mrliče — 2 otroka in enega odrasle* ga.' Renče. Prosvetno društvo »Iskra« v Renčah bo v nedcljo 28. februarja ' prvikrat javno nastopilo. V dvora* [ ni g. Brumata bo ob treh in pol prcdstavljalo Riharjcv igrokaz v 3. dejanjih »Fernando strah Asturi* je«. Na sporedu so tudi dcklamacije in petje domačcga in mirenskega društva. Za smeh bo pa na koncu poskrbcla posebna burka. Prijate* lji, pridite ta dan na izlet in obisk v naše prijazne Renčel Fojana. \7 soboto, dne 13. t. m. sta se po* ročila Anton Šfiligoj z Rozino Prin* čič. Ker sta bila zvesta člana našega društva, jim je društvo priredilo sprejem z nagovori pod slavolo* kom. Mladi par se nameiava izseliti v druge kraje, zato mu je društvo podelilo krasno sliko v tiajen spo* min. V isti družbi so zvečer zbrali za drustveni sklad 30.50 lir. Daroval* cem se zahvaljujemo, novemu paru pa želimo obilo sreče v novem živ* ljenju. Naslednji dan so se mo/jc pri kozarcu vina spomnili na društ* vo in darovali 10 lir. Srcna jim hvala. — Odbor. Gorjansko. Nase prosvetno društvo je imelo v torek 9. t. m. prisrčcn večcr: naš predsednik in ustanovitelj Alojz Petelin je dajal slovo fantovskemu stanu, ker ic naslednjo soboto sto* pil z društvenico Marijo Čotar pod jarem sv. Lukeža. Podprcdsednik je zaročencema častital in pevski zbor jima je zapel par šaljivo * res* nih pesmic v pozdrav. Naj sprem* lja božji blagoslov njuna pota v novem stanu! Na pustno nedeljo je pa društvo priredilo za društvene člane zelo dobro uspelo pustno zabavo z dve* ma šaljivima prizoroma, petjem in kupleti. Sp. Idrija. V Sp. Idriji in mijbrže tudi dm* god popisujejo financarii gozdove. Vsakcga lastnika vprašajo po povr* šini in vrednosti gozda ter po vr* stah lesa. Ljudje se razburjajo, ker si ne znajo razlagati, zakaj po* birajo financarji tc podatke U* mestno bi bilo, d;i bi oblastvo po< jasnilo lindem, zakaj se to dela?? Cerovo. V nedeljo je bil za našo vas prav pomemben dan. Za danes ne bomo omenjali dogodkov, ki so našo ob* čino razburjali. Povemo le veselo novico, da se je zbralo zelo lepo število mož, fantov in deklet, ki so navdušcni po ognjevitih govorih, pristopili k novoustanovlicnemu prosvetnemu društvu. Okoliščine in navdušenje naših liudi za krščan* sko prosveto, ki ustvaria nravne in narodno zavedne ljudi, so porok, da bo društvo krasno uspevalo. O* meniti moramo, da so pevci in pev* ke s krasnimi popevkami pod vod* stvom g. Makuca zaključili izredno dobro uspelo prosvetno zboro* vanje. Števerjan. Naša občina je postala cela bol* nica. Desetina otrok leži že tedne v postelji za ošpicarni. Mnoi*o ma* ter je vrglo in priklenilo na poste* ljo. Toda ni uradnega zdravnika, da bi se odzval naši občini in vsaj deloma pripomogel k zdravju na? ših občanov. V pondeliek 22. t. m. je pogrebel naš gospod 16*mesečno dckletce Gravnar in enomesečnega Cigliča, ki sta podlegla ošpicam. Pa še se najdejo ljudje, katerim so eustva popolnoma otopela in se v Bog vedi čigavo korist spravljajo ponoči na naše mirne občinarje in jih napadajo. Ko je bil še pust pri življenju in je harmonika hreščala, da so sc lahkomišjjcni pari vrteli, je neki Marega strcljal ob belem dnevu na nekega Juretiča iz ščed* nega. Post, čas premišljevania še ni po- miril nekaterih duhov. V nedeljo ob MilO zvečer so se vračali trije možje: Alojz Maraž, Filip Ciglič in Ciril Hlede iz Gorice domov. Medpotoma so se ustavili v gostil* ni »v Dvoru«. Ko je manikalo par minut do desete ure, jih ie pozval gostilničar, naj se odpraviio iz go* stilnc, ker je že policijska ura. O* menjena trojica je tudi to storila. V gostilni so se nahajali tudi civil* no oblečeni miličniki: Aloiz Maraž od Blaža (Grdinčar), Mihael Mare- ga od Mihacla iz Ščednega, Mar* kočič Jožef od pok. Ivana in neki Džuro iz Bog si vedi odkod, hla* pec pri Dorniku Alojziju v Seed* nem. Tudi te je pozval gostilničar naj zapuste gostilno. Oni so mu pa odgovorili, da se že odstranijo, ker poznajo postavo. Tako so prej* šnji in ti odšli iz gostilne. Po poti, pri šoli je ta čctvorica izzvala ome* njene tri može in pričela enega za drugim pretepati. Napadeni so se z begom rešili in so se tisto noč morali skrivati drugod in ne doma, ker se niso čutili varne pred napa* dalci, kateri so še pozneie razbijali na vrata Maraža Leopolda. Glasno pozivamo in prosimo oblastva, po* vcljstvo kr. karabinerjev, podpre« fekturo in posebno pa g. fašistov* skega komisarja Capraro, naj s svojim dostojanstvom napravijo konec tern nočnim napadom in za* ščitijo življenje državljanov, ki se zavcdajo istih dolžnosti, pa tudi istih pravic! Rihemberg. Znano jc tudi izven naše občine, kako napreduje v Rihemberku za* družništvo. Imamo kar tri zadruž* ne ustanovc: Ljudsko posojilnico s svojo mogočno stavbo, zadružno trgovino in gostilno; Gospodarsko zadrugo na Governi, ki ima tudi dobro vpeljano zadružno trgovino ter Kmetsko posojilnico, ki ji na* čeljujejo: trgovec L. Čebron, trgo* vec A. Gerzej in znani konjski me*» šetar Matic, ki nam je še v spomi* nu izza državnozborskih volitev. Člani omen jene posojilnice so prišli do pravc zavesti ter so skli* cali izredni obč. zbor za nove vo* litve riačelstva ter nadzorstva. Poglejrno nadzorstvo pri ome** njeni posojilnici. Vprašamo nadzorstvo ali je za* dostilo pravilom, ki pravijo, da si mora izvoliti predsednika iz svoje srede? Kaj še. Niti ene seje v ce* lem letu niso imeli! Prica je Josip Čebron, član nadzorstva. Ali se čla* nom ne bode čudno, naravnost smešno zdelo poročilo nadzorstva? Preidemo k zahtevi članov. Vpra« šamo gospoda L. Čebrona kdaj bo* ste u^odil zahtevi nad desetine čla* nov? Kako je prišlo do izključii.ve nekaterih članov? V če(favem imes nu jc hodil nekdo okoli članov ter jih silil, naj j^redo svoj podpis pre* klicat drugače se jih bode izterja* lo? Pa šc nekaj. V nedeljo je Kmet* ska posojilnica razglasila prcd cer* kvijo, da prodaja koruzo po 90 st. Nekateri člani so šli koj po raz* glasu v posojilničnc prostore pogle* dati koruzo. Pri omenjeni posojilnici pa ni bilo nikake koruze, pač pa jc bila koruza v trgovini g. predsednika. Povemo načelstvu Kmetske po* sojilnicc in Maticu, da smatramo za veljavne vse podpise tudi od onih, ki so jih prišli vsled bojazni preklicat. Prihodnjc bodemo še vprašali ne* kega gospoda po deležih exportne zadrugc. Na svidenje! „Goriška Straža" v vsako hišo! Stran 4. »OORIŠKA STRATA« Livek. Dnc 19. t. m. jc nepričakovano preminul v starosti 54 let g. Ivan Hrast, poštur. Svojo službo je iz* vrševal čez 25 let vestno in v sploš* no zadovoljnost obeinarjev. Bil je zvest svoji službi, neomajen v svo? jem prepričanju ter vdan svojemu narodu do zadnje ure. Kako je bil pri obeinstvu priljubljen, ie poka* zala velika vdelcžba obeinarjev, ki so ga spremljali k zadniemu počit> ku. N. p. v m.! Bolezen preč. g. kurata P. Jelov* čana se je obrnila na bolie. Bog daj, da bi kmnlu okreval. Podraga. Tukajšnje kat. slov. izobr. dru* štvo je preteklo nedelio dne 14. fe* bruarja priredilo svo.i zabavni pust* ni večer. Na sporedu ie bilo par pevskih točk, dve šaljivi i^rici, kuplet in dve deklamaciji; vse jc prav dobro izpadlo. — Toda, hvala Bogu, pri nas se dobiio zmeraj ljudje, ki vedno pri vsaki.reči tako lepo skrbijo za red. Tako so tudi tisto nedcljo hotcli poskrbeti za red v našem društvu in so brž po? slali karabinerje k našemu pred; sedniku. Dotične osebe ki so k nam poslale karabinerie, seveda niso govorile resnice; izmislile so si laž in so izjavile proti karabi* tiefjem tolc: Da bo imel naš društ* veni predscdnik, naš gospod žup? nik komedijo v društvenih prosto- rih. Ko jim je naš gospod predsed* nik pojasnil kakšne komedije se bodo vršilc, so si šli ogledat društ* veni prostor. In ko so videli, da tu* kaj ne bo velike reči in jim jc pred* sednik že prej pojasnil, da ie samo za člane in povabljene. Nato so sa* mi sprevideli, da je bilo vse to njim naznanjeno iz same zavisti do na* šega društva ter so mirnim potom odšli. — Slednjič pa še opozarjam naše sicer zavedne člane, da bi ostali tudi za naprej vstraini in za* vedni. Da bi krepko skupaj držali tudi v tern boju, ki se sedai že pri* čenja proti našemu društvu. Član. Listnica ICmetskosdelavske zveze in političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. B. /., Grgar št. 25 45: Zglasite se o priliki v tajništvu. 2. H. Fr., Koritnica: Ko pridete v Gorico, prinesitc s seboj tudi iz* ročilno pogodbo. 3. K. M., Lokovec: Odposlali smo rekurz proti kazcnskemu odloku na finančno intendanco v Vidmu 17. II. 1926. Izjave županstva in učite* ljice nismo mogli priložiti, ker jc nam nistc poslali. Dobro na je, da nam pošljete zahtcvani izjavi, da ju dopošljemo finančni intendanci. 4. Gabrijelčič A., Anhovo 35: Re= kurz proti kazcnskemu odloku je tajništvo vložilo za Vas dne 17. II. 1926. Izjave županstva nismo mo« gli priložtii, kcr nam je niste dopo« slali, kakor smo vas prosili. 5. Rakuščeku Fr. in dtudim po* sestnikom v Drežnici: Tajništvo je prejelo seznam '>oscstriikov vojne* ga materiiala. Posredovalo bo na pristojnem mestu, kakor želite v svoiem dopisu. 6. Lah. Fr., Ponikve: Preieli smo Vaše dokumente. Kakor sino Vam že ustmcno. pojasnili, je vaša zade« vä zelo težka in zamotana. Vendar üpamö, da vam bo mogoče nekaj pomagati, da ne izgubite popolno* ma vojne odškodnine. 7. G. K., Podraga: Vašo zadevo mora tajništvb dolbro proučiti. V kratkem dobite pismen od^ovor. 8. Lov. M., Kanal: Vaše doku* mentc smo izročili g. Kuštrinu. 9. Mr. A., Čepovan, Vraia: Taj* ništvo je pripravljeno posredovati glede likvidacije vase vojne od* škodnine. Če imate ižvlcčke kon* kordätov, poŠljite jih cimprej taj* ništvu. 10. k /., Dörribetti * Zalošče: Zglasite se ob priliki v tajništvu. 11. R. R., Idrija pri Bači: V za* devi si. Kovačiča A. Vam sporoča* mo sledeče: a) resiistcrski urad je zakonito pooblaščcn dvisiniti po* siodbeno vrednost predmcta; b) kcr sire za malo vrednosrno svoto, svetujemo K. A. da lača za* htevanih lir 250; c) stranka sme sicer zahtevati v enakih slučajih sodno prccenitev, a se izpostavi nevarnosti, da bi mora* la plačati prcccjšnje stroške komi* sijonelncsia osileda. Sodno preceni* tev se pa izplača zahtevati samo pri velikih zneskih. 12. M. R., Vblče: PošHite nam natančne podatke prosilcev silcde pokojnine in vojne odškodnine. Če pa imate drusio opravilo v Gorici, zsilasite se tudi v tajništvu K. D. Z. 13. Breška M., Sužid * Kobarid: V Vaši zadevi bo tajništvo posre* dovalo. Sporočite nam še, kje se nahaja sedaj Vaš mož? 14. (*:. Blaž, Vojska: Prošnjo na* pravite pri županstvu. Čas je še vedno. Zupanstvo mora vedeti, ka* teri dokumenti so potrebni za pros* njo. 15. Skupini K. D. Z. v Bovcu: Tajništvo ic prejelo vojno * od* škodninske dokumente K. Iv., Mi* helič Antona in Furlan Josipa. Taj* ništvo bo napravilo, kar bo mosioče. O iispehu Vas obvestimo. 16. Skupini K. D. Z. v Gorici: 1. Vašo zadevo je tajništvo ponovno priporočilo posl. Besednjaku; 2. rešitev prošnje Vončinine J. bo tajništvo ursiiralo. 17. P. Jan., Pcčine: Na Vaša vpra* šania dobite v kratkem pismeni od? siovor. Tainištvo. Fozdravi fantov - vojakov Fantjesvojaki pišejo. Slovenski fantje 77. pešpolka v Chiariju pošiljajo pozdrave star* šem, bratom, sestram, fantom in deklctom, bravcem »Goriške Stra* žc«, poscbno pa letniku 1906. z že* ljo, da pride kmalu po naše puške in paštošuto. Bosi živi! Ušaj Roman, Št. Peter pri Go= rici; Ušaj Anton, Prosck; Klanj* ščck Emil, Oslavjc; Macarol Vi- ktor, Sv. Križ pri Tomaiu; Mevlja Franc, Lipica; Sulčič Herman, Na* brežina; Lukančič Ivan, Godovič; Ukmar Maximiljan, Kopriva na Krasu. Iz Florence podravljajo fantje od 6. transportnesia polka 1. stotnije. Ernest Bajc, Col nad Vipavo; Ma* rinšek Matija, Postojna; Rudeš Vi* ktor, Kobjesilava; Šulisioj Peter, Ročinj. Darovi. "Za Alojzijeviščc: Velec. si dr. Stojan Brajša vsled poravnave La* sič*Gulin 50 L. Iskrena hvala! VABILO. Posojilriica v Selu na Vipavskem resi. zadr. z neom. zavezo. vabi vse svojc člane k XXVII. rednemu letn. obč. zboru, ki sc bo vršil dne 14. marca 1926 ob 10. uri v Sclu v hiš.štev. 12 s sledc- čim dnevnim redom: l.Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje računskesia zakliučka za upravno leto 1925. in potrjenjc Jstesia. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Opomba: V slučaju, da bi ne bil ta občni zbor ob dolbčcni uri sklep* čcn, sc vrši pol urc kasncje na istem mestu z istim dnevnim rčdom dru* sii občni zbor, katcri bo sklepal ve* Ijavno pri vsakem štcvilu navzočih članov. (§ 33.) OBČNI ZBOR Posojilnice v Pevmi bo dhe 7. mar* ca t. 1. ob 4. uri popoldne v društve* nih prostorih, z običajnim dnevnim rcdom. Načelstvo. Št. 3874/XI. OBČINA CERKNO (Okrožje Idrija) Razglas. Daje se na znanje, da se na sred* postni pondeljek dne 8. marca t. 1. vrši prvi živinski sejem v občini Cerkno. Nadalnji živinski sejmi se vršijo: zadnji pondeljek meseca maja, prvi pondeljek meseca septem; bra, prvi pondeljek meseca novemt bra. Ako na kak siorenji dan pade praznik, se sejem vrši naslednje* ga dne, ki ni praznik. Sejmi za mlade prcšiče se vršijo v tukajšnji občini vsako ncdeljo in praznik od 15. marca do konca meseca maja. Gorioznačeni letni sejmi sc bodo redno vršili tudi v nadaljnjih letih. Cerkno, dne 21. fcbruarja 1926. Župan: E. Rojic. VABILO na izredni občni zbor »Vinarske in gospodarske zadruge v Dornbergu« dne 7. marca ob 10. uri predpoldne z dnevnim redom: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Odbor. VABILO na redni občni zbor »Zadruge za vnovčevanje vinskih odpadkov vis na in sadja v Dornbergu r. z. z o. z. ki se bo vršjl v nedeljo dne 7. mar* ca ob 10. uri predpoldne z dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjesia obč. zbora. 2. Poročilo nač. in nadzorstva. 3. Potrditev računov za 1. 1925. 4. Sklepanje o likvidaciii zadrusic. Odbor. Pozor čebelarjil — Na prodaj je 10 novih čebelnih panjev Žniderši* čcvesia sistema iz nemških tovarn. Kjc, pove uprava lista. Hiša s šestimi prostori in poldrugo njivo zemlje na prostem, 10 minut od postaje se odda v naiem. Infor* macijc daje krčmar si. Hmeljak v Št. Petru pri Gorici. MNOGO POSESTEV IN HIS man j ših in večjih v županiji Banja? luka proda se pod jako usiodnimi posioji. — Točne podatke daje: MORAVA bank, agent, in komis. družba, Banjaluka * Kralja Alfonza ul. Gizela Bavconovci in Ivan Li kar, tvornica'r poročcna 14 - II - 1926 Črniče C Ije (SHS) V Fojani St. 25 so v noči od 22. do 23. t. m. neznani tatovi odpelja* li kobilo z žrcbetom iz hleva Karla Šibau. Kobila jc nemške pasme; vi* soka 1 m 60, 9 let stara, barve sko« raj črne, na nosu ima malo brada* vico pokrito z belo dlako; žrebe je 9 mesccev staro, rudečkasto*rujave barvc, na čclu ima malo rano. Kdor ju izslcdi, naj naznani zsioraj ime? novanemu posestniku, kjer prejme 1000 lir nagrade. ZENITNA PONUDBA. Slovenski fantje v Franciji, ru* darji (stari do 28 let) se želimo v svrho ženitve scznaniti s sloven* skim dckletom. Prilika lepa. Nekaj prihranka. Stalno delo in stanova* njc. Značajno dekle, ne čez 24 let staro, naj piše s priložcno sliko na naslov: Karol Marusič, Jožef Fratnik, Marij Ličen, Sonnen.Strasse N. 5 s Merlebach Mosselle — France. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Rosso« 2. marca 1926. »Conte Biancamano« 10. 3. 1926. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 12. 3. 1926. »Tomaso di Savoia« 24. 3. 1926. »Conte Verde« 31. marca 1926. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh; v Avstralijo: __»Re d'Italia« 15. marca 1926. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle St. 4. Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko primarija D«. fl. DE FIQRI B GORICI, CDRSD VITT. EM. III. St. II SPRE3EIH9 00 9 - IZ IN Z - V P lač am najvišje cene za kože lisic, podlasic, kun,zajcev,mačk, veveric, jazbecev i. t. d. i. t. d. Prodajam PASTI in POSEBNO MESO za lov na divjačino. üßiaynica za strojenje In börvanjß ¦**• Nihče nima pravice kupovati zame WALTER WINDSPACH GORICA - Via Carducci 6 - GORICA Pozor na ixpremerijenl iiösio^i LUDOVIK ZOTTER Obce, asnar&i brivec In vlasuljar v Gorici na Travniku, nasproti vodnjahu, St. 17. se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi. V zalogi ima vlasulje krep, rnastik itd.priprave šminkanje po zmernih cenah. Poseben salon za ženske. Izvrši se strižanje na bubikopf in garcon, onduliranje, pranje na Shampoing i. t. d. i. t. d. ,Jt TROPINOVEC, pristni, dobite vedno v vsaki množini pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu