§t. 95 V Gorici, v sredo dne 29. novembra 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob il. uri pvedpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Goriei na dom pošiljana: va. loto .......13 K 20 h, ali gld. 660 pol lota...... . . 6 » BO » » » 3*30 četrt leta.......?> » 40 » » » 1-70 Posamično številko stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v'-Gosposki «ttlic,i>j tov. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrS&ok vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naročila brez doposlane na rodrine se ne oziramo. Oglasi In poslanice se raSunijo po petit-vrstah če tiskano 1-krat 8 ki\, 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsjftfe_ vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje Črke po prostora — Reklamo in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. J J »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Sočo« vsak petek in stauo vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, JeUersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22-— v Trstu v tobakarni Lavreučič na treu della IMRATTIl«. ° Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in žal. Deželni zbor. IX. seja. Deveta seja, to je zadnja, se je vršila v petek 24. t. m. Po prečitanib. peticijah in oglašcnih interpelacijah priporoča deželni glavar kratkost pri točkah, katerih je na dnevnem redu 14(5. Zmenijo se tako, da se bo pri vseh poročilih povedal le konec referata. Dr. Turna se sicer pridružuje temu, ali s pridržkom, da če zahteva kak poslanec pojasnilo iz kakega poročila, da ga izve. Glavarje rekel, da je to stvar poročevalca. Nato m prečita dopis namestništva glede pokritja tro-škov k regulaciji Soče in Tera. Na predlog dr. Maranija se izroči dopis dež. odboru, da stopi v dogovor z vlado. Dr. Tuma pravi, da je vlada ustanovila urad za to. Dela se vršijo le spodaj v nižini. Predlaga, naj se dež. odbor pobriga pri vladi, da se stori kaj tudi za slov. del dežele. Glavar pa je to najbrže nalašč napačno razumel, kajti mož je tako nekam "zrastel, češ, da dež. odbor nima tega v rokan, da mu ni treba nič očitati. Dr. Tuma pravi, da si prepoveduje impertinence ter da glavar noče nalašč prav umeti. Sprejme se nujnost predloga. Dnevni red. Lapanja je »itemeljeval svoj predlog glede* ustanovitve mesta kmetijskega potovalnega učitelja pri okr. glavarstvu tolminskem. Pravi, da tolminski okraj nima strokovnjaka za kmetijstvo. Pred leti je bil, pa je odšel, ker mesto ni bilo stalno. Vlada naj ustanovi stalno mesto. Zahteva, naj bi bil tak nastavljenec živinozdravnik. Tuma omenja, da je nekaj takega nemogoče, da, bo veščak v kmetijstvu in živinozdravnik v jedrn oseb.. Naj se omeji mesto le na potovalnega učitelja za mlekarstvo in kmetijstvo. Lapanja ostane pri svojem predlogu, ki se sprejme nujnim potom. Potem je utemeljeval Lapanja svoj predlog glede* tega? da se oprostijo davka mlini, kateri se ne pečajo s trgovino z moko. Poslanec Štrekelj je utemeljeval svoj predlog, da se oprosti užitni ne vino, katero povžijejo krčmarji-posest- niki pri kmetijskih delih. Predlog je stavil v obliki resolucijo ter ga utemeljeval tako-le: Vsakemu je znano, da so se delavci vseh strok zdatno podražili, tudi kmetijskim delavcem je treba danes dvakrat toliko plačati kakor pred 10 leti tor dajati jim dobro , hrano in vino, zato se pa niso kmetijski pridelki podražili. Posebno trda se godi posestnikom, ki so ob enem krčmnrji, kajti ti dajajo delavcu plačo, hrano kakor drugi posestniki, ali vino d a c i r a no. Prej dokler je pobiral užitnino gosp. Gor up, vsakemu -krčmarju na deželi so užitninski uradniki popuščali toliko na užitnini, kolikor se je v družini popilo, posebno pa so bili velikodušni tam, kjer so videli, da je krčmar posestnik, kojemu treba mnogo pijače za svoje delavce. Takozvani „Škavec" sili „bevanda", ki se na-pravlja tako, da se na naprešane tropine na-lije voda, koja izluži vse, kar je pri odtekanju mošta v tropinah še ostalo, je bila dobra pijača za delavce, tako »nizko vino" morda z 1-—2% alkohola niso užitninski uradniki g. Gorupa nikoli dacirali niti pečatili, danes pa odkar pobira c. kr. erar užitnino, plačati so mora od vsake mokrine, ki se nahaja v kleti, bilo že vino ali „škavec". Ker pa ni taka pijača za poi toliko vredna kolikor se od nje užitnine zahteva, dogodilo se je na več krajih, da so ljudje tako pijačo raz točili po tleh, tako da ni imel od nje erar nič in krčmar-- posestnik nič. Visoka vlada zna ali bi po svojih organih morala poizvedeti, da ni danes delavca, ki pomaga posestniku obdelovati polja, da ne bi zahteval dobre plače, ..poleti 5 krat jesti na dan in vino. Delavec, posebno v vinorodnih krajih ne bi šel kopat vinograda niti opravljati kojega drugega dela, ako se ne napije nekolikokrat na ^lan, in za to vino, koje se za kmečke delavce potroši in večinoma na polju popije, mora krčraar-posestnik plačati užitnino, kakor za ono, koje toči svojim gostom v krčmi. Zato se podpisani oglašamo s prošnjo: L Naj visoka c* kr. vlada odredi tako, da na užitnini vina krčmarjem-posestnikom popušča toliko na vsakega kmetijskega delavca na užitnini, kolikor se po priliki more znati, da dotični krčmar-posestnik delavcev za svoje polje • enem letu potrebuje in kolikor ti delavci vina popijejo. 2. Da se ne pečati niti zahteva užitnimi od „škavca" (vin piceolo) ki ni drugo, nego čista voda, koja je iz neprešanih tropin izlužila malo vinske kiseline, tanina ter ima morda 12% alkohola. — Se sprejme. Dr. Tuma se oglasi na to k besedi, češ, zakon o učiteljskih plačah je na 39. točki, proračun pa na 5. Naj se razpravlja o učiteljskem zakonu pred proračunom. Naravni red zahteva tako. Na dnevni red se postavi z a k o n o učiteljskih plačah. Poročevalec je dr. Marani. Kako so »rešili" učiteljski zakon, kako stališče jo zavzela vlada, to smo sporočili točno že takoj v sredo. Dr. Tuma je rekel, da povdarja na prvem mestu še vedno deželni šolski zalog. Kar se tiče 2. člana zakonskega načrta, je prepričan, da ga vlada ne potrdi. Naj se formulira pokritje precizno, ne pa po členu, ki se da vleči kakor harmonika. V sedanji nejasni obliki zopet ne bo nič. Ostane le očitanje, da se vsa reč zavlačuje. Končno stavi predlog: iz deželnega zaloga naj se odšteva šolskim zalogom 10% davščine na vino, mošt in meso ter 2 K-30 v iz užitnine na pivo. Predlog pade, in sprejme se predloženi načrt zakona. Marani je omenjal, da je način pokritja prišel z desne strani. Potem se sprejme zakon v zatiranje pelagre. O proračunu za leto 190G. smo poročali že zadnjič. Sprejmejo se ukrepi glede* gradnje nekaterih železniških zvez. — Potrdi se statut občinsko-krrtditnega zavoda. — Sprejme se zakon, zadevajoč pobiranje samostojnih občinskih davščin na použitek piva in opojnih pijač. — O ustanovitvi kmetijskega urada in ureditvi poučevanja v kmetijstvu se ima poročati v prihodnjem zasedanju. Štrekelj ima pomisleke. Boji se, da bi iz Italije zopet ne privlekli kakega bosega ter ga postavili v službo. Na Čelu kmetijskega urada naj bo človek, ki je avstrijski podanik, ki je absol-viral višjo šolo za kmetijstvo, ki je bil v več- letni praksi ter ki zna slovensko. Verzegnassi pravi, da glede ziv"a jezikov govori ž* deželni statut, kar se tiče šol, se ne mir-' zahtevati, kje jih je absolviral. Sprejme se načrt odsekov. Sprejme se prememba II. točke št. 1. statuta za osobje deželnih uradov. (Določi se 9. čiuovni razred za mesto podtajnika^ Sprejme se prememba V. točke št. 2. Statuta za osobje deželnih uradov. (Turk Luzzatto!) Sprejmejo se notem zakoni glede občinske doklade, ki se ima pobirati v Gorici na pristojbine od prenosa lastnine nepremičnin; zakon glede* zatiranja predenice in drugega plevela ; zakon gledd pesnine v goriškem mestu; zakon glede' požarne policije v Gorici, Potem se podelijo razne podpore kakor: prispevek za ureditvena dela na desnem bregu Soče 2000 K, podpora za Plužno za gradnjo vodovoda 1600 K, za cesto Kambreško-Srednje 500 K, občini Libušnje za ureditev ceste na Krn 500 K, za popravo ceste Log-Robedišče 300 K, prebivalcem v Podravnem za cestno zvezo 800 K> cestnemu odboru v Kobaridu 3000 K, cestnemu odboru za goriško okolico 4000 K, za cesto Vrhovlje-Krasno-Dobravo 800 K, za cestni del Ročinj-Kambreško 2000, za občinsko cesto čez Preserje v Ivanjigrad, 400 podpora za Ivanjigrad za razširjenje ceste 200 K, za popravo cesto v Doblarju 1500 K, obč. Ročinj za ureditev občinskih cest 500, županstvu v Opatjemselu za gradnjo vodnjaka 2000, ako dovoli vlada obvezni prispevek; za dva vodnjaka v Komnu 2000 K, Županstvu v Škr-bini za gradnjo dveh vodnjakov 2000; za cesto Kambreško-Podravno 500 K. (Konec prihodnjič.) DOPISI. SOTOfinJe, 24./XI. — Preteklo nedeljo dne 19. t. m. se je vršilo poučno predavanje o kmetijstvu v dvorani gospoda Kodermaca. Gospod Anton Štrekelj, c. "kr. potovalni učitelj, ki se je z veseljem odzval vabilu društva „Nada", je prihitel v naše lepe Sovodnje, da vzbudi zanimanje pri naših kmetih za preko-ristno stvar, to je vinsko trto, katera se v tej okolici popolnoma zanemarja/ Grof Motite Cristo. napisal fllexandre Dnmas. (Dalje.) „0 milostiva,'" pravi grof, ali se še vedno spominjate na to malenkost? Jaz sem na to res Že popolnoma pozabil,4 »Res ? Toda to, za kar .se ne pozabi, gospod grof, je, da ¦ste rešili prihodnji dan mojo dobro prijateljico, gospo Villefort, iz nevarnosti, v katero sta jo spravila Ista dva kosja." „Tudi v tem slučaju ne zaslužim zahvale; milostiva, kajti Ali, moj Nubijec je bil, ki je imel srečo, izkazati gospej Villefort te važno uslugo." „111 ali je bil tudi oni Ali,K pravi Morcerf, „ki je rešil mojega sina iz rok rimskih banditov?" „Ne, gospod grof," pravi Monte-Cristo in Stisne roko, katero mu je ponudil general, „ne, in to pot sam sprejmem zahvalo, toda vi ste mi jo že, izrekli, jaz sem jo že sprejel, in r^uično, štejem si v ?rečo, da vas vidim še vedno hvaležnega. Počastite me vendar s tem, gospa baronica, da me predstavite svoji gospici hčerki." »O, vi ste že predstavljeni, vsaj po imenu, kajti že dva aH tri dni govorimo samo o.vas. Evgenija," nadaljuje baronica, obrnivSi se k svoji hčeri, »grof Monte-Cristo. ** Grof^se pokloni; gospica Danglars lahko zgane svojo glavo. „Pri sebi imate občudovanja vredno osebo, gospod grof," pravi Evgenija. »Ali je to vaša hčerka V" „Ne, milostiva gospica," odvrne grof, ves osupel vsled to fevanredne prostoduSnosti; „to je uboga Grkinja, katerej sem varuh.'' „ln kako se imenuje V" „Haydee," odvrne Monte-Cristo. „Grkinja!" aamrmra grof Morcerf. „Da, grof," pravi gospa Danglars, „a povejte mi, če ste na dvoru Ali-Tebelinovem, kjer ste služili tako slavno, kdaj videli tako diven kostum kakor je ta, ki ga imamo pred očmi." „Ah," pravi Monte-Cristo, „vi ste služili v Janini, gospod grofV" „Bil sem generalni inšpektor paševih čet," odvrne Morcerf, „in moje malo premoženje — tega ne skrivam -- mi je naklonila radodaruost slavnega albanskega poveljnika." »Poglejte vendar!" sili gospa Danglars. „A kam V" zajeclja Morcerf. „ Tjakaj1" pravi Monte-Cristo. S temi besedami objame grofa z jedno roko ter se skloni z njim čez rob lože. Ta hip opazi Havdče, katere oči so iskale Monte-Crista, njegov bledi obraz poleg obraza Morce :.v ega, katerega je objemal. Ta pogled vpliva na mlado deklico kakor pogled na Me-duzino glavo. Zgane se naprej, kakor da hoče oba požreti s svojimi očmi, nato se ji izvije slaboten krik, ki ga pa slišijo vsi, ki so bili v njenii bližini, in isti hip se vrže onemogla nazaj. Tudi Ali čuje krik in takoj odpre vrata. »Povejte \cndar, gospod grof, kaj se je zgodilo vaši varovanki! Zdi se, da je omedlela.1' „Da," pravi grof, „toda ne vznemirjajte se, gospica; Havdče ima zelo razburljive živce in jo zaradi tega zelo občutljiva zn vse močne vonje; vonj, ki ji je zopern, ji lahko provzroči omedlevico. Toda," pravi in vzame iz žepa stekleni-Čico, „ tukaj imam sredstvo, ki ji pomaga." In priporočivši se baronici in njeni hčeri s pogledom, stisne grofu in Debravu roko ter zapusti ložo gospe Dan- Ko pride v svojo ložo, je Hayde še vedno bleda in ga komaj zaglea., ko jo prime za roko. Monte-Cristo opazi, da so roke mlade deklice vlažne in mrzle kakor led. „S kom si govoril tamkaj, gospod?" ga vpraša. „Z grofom Morcerfom," odvrne Monte-Cristo, „ki je bil v službi tvojega svetlega očeta in priznava, da je njemu dolžan hvaležnost za svoje premoženje." „Ah, bednikl" vsklikne Hayd<5e. „Baš on je tisti, ki ga je prodal Turkom; in to pramoženje je cena za njegovo izda-jalstvo. Ali ti je bilo to neznano, moj ljubljeni gospod 2^ »Slišal sem v Epiru nekaj o tem dogodku,' a ga ne poznam natančneje. Pojdi, hčerka, in poveš mi vse; to mora biti nekaj posebnega." „0 da, pojdi, pojdi! Če bi morala ostati Še več časa nasproti temu možu, mi je prav tako, kakor da imam umreti." In Havdee hitro vstane, se zavije v svoj burnus iz belega kašmirja, posejan z biseri in koralami, ter se hitro oddalji baš v hipu, ko se dvigne zagrinjalo. „Poglejte, če napravi ta človek kako stvar tako kakor drugi ljudje," pravi grolica G... Albertu, ki-se je vrnil fcnjij »pazljivo in pobožno posluša tretje dejanje ,Robertaf ter odide v trenotku, ko se ima pričeti četrto dejanje." XVI. Vrednost državnih papirjev. Nekaj dnij po tem dogodku se je peljal Albert Morcerf na Elizejska Polja obiskat grofa Monte-Crista. Hiša grofova je Zbralo se je okolu 80 ukaželjnih kraeto- ] valcev, kateri sd pozorno poslušali poljudno I predavanje, kako se trta neguje in obdeluje, ttfce se hoče lepe uspehe doseči ž njo. Da so j w ^stoaeri posebno zanimali, svedoči to, da so stavili več vpraSanj. Po končanem predavanju je priporočal gospod Štreketf, naj poskušajo ter naj si naročijo trte. Temu so se.odzvali mnogi. Okolu 15 se jih je naroČilo na trte, deloma divjake, deloma cepljenke. Upisalo se jih je tudi (V v kmetijsko društvo. To je sicer malt število ali začetek je pričet. Ko bodo videli, da se ima od kmetijskega društva tudi koristi in ne samo dolžnosti plačevanja bornih 3 reci treh kron na leto, pristopijo še drugi. Da se jim vzbudi veselje do trte, je obljubil gospod Štrekelj, da ako le mogoče pripravi dvema kmetovalcema nekaj trt brezplačno, morala se bosta pa ravnati po njegovih navodilih, da bodo drugi videli, kako ugodna tla za trto se nahajajo tukaj. Kakor je razvideti, ni bilo predavanje brezuspešno, posebno ako se upošteva, da so tukaj vsi sovražniki trte (izjema 3-4) ne tako pa vinske kapljice. Gospodu Anton Štreklju izrekamo v imemi društva „Nada" in vseh poslušalcev iskreno hvalo, ter upamo, da ga nismo videli zadnjič v Sovodnjah Domače in razne nouice. »Pevsko In glasbeno drušhrovBorlci" priredi v nedeljo dne 3. decembra 1905. VII. koncert s sodelov uijem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka št. 47. v dvorani »Trgovskega Doma". Začetek točno ob 87, uri zvečer. Vspored: 1. Krečmar: Ouverturak operi BDie Vnlkunger", svira orkester. — Dr. A. Dvorak: „Hymna češkega poljedelstva", za mešan zbor, spremljata čveteroročno na gla-sovirju gg. Eržen in E. Komel. — 3. A. Foerster: „Spomen pjesma", H. Vogrič: flLahko noč", mežki zbor. —4. M. Moszkovr-ski: „Koncertni valček", igra na glasovirju g.ea Pavla Treo. — 5. P. J. Čajkovskij: nPriroda i }jubof*, za ženski tercet in ženski zbor s spremljevanjem glasovirja. — 6. a) Jean Gilbert: »Pesem ruskega igralca", iz mejnarodne siute P. J. Čajkovskega, svira orkester; b) Kohler: „Večerna molitev v samoti", svira orkester.— 7. St. Mokranjac: »Srbske narodne pesmi", (drugi šopek), mešan zbor. — H. Berlioz: Ogerska koračnica iz BFanstverdammung", svira orkester. — 9. Dr. A. Dvorak: nPsahn 149.", za mešan zbor in orkester. Dirigenta: Društveni pevovodja gosp. Josip MichI, vojaški kapelnik gosp. R. pl. Benczur. Besedilo pevskih točk bode na razpo-- lago pri blagajni na dan koncerta. Posebna vabila s-j bodo razpošiljala le društvom in korporacijam. Vstopnice se prodajajo v prodajalnici g. A. Gabrščeka, Gosposka ulica, in g. Ant. Je- retiča v SemeniSki ulici, na d,«m koncerta od 7. in pol naprej pri blagajni. Sedeži: I.-II. vrste 3 K, III.-V. vrste 2 K, VI.-X. 1 K 50 vin. — Na galeriji sedeži L vrste 3 K, II. vrste 2 K, HI. vrste 1 K 50 vin. — Stojišča 1 K, dijaki in vojaki-ne-častniki 50 vin. . Po veselici prosta zabava s plesom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Op. Dvorana bo med proizvajanjem posameznih točk vsporeda zaprta. »Odgojitelj Lanom" v ..Prosveti". - Med slovenskimi diletantskimi gledališči je menda ono »Prosvete« prvo, ki je spravilo na oder igro tako velikega vzgojevi/.tiega pomena, kakor je »odgojitelj Lanovec«. Namen igre je reformiranje in moderniziranje vzgoje. Vzgoje-vanje je ena najtežjih umetnosti: ideal družinske, šolske in širše javne vzgoje je pe-stovanje človeške individualnosti, pestovanje človeških duš k oni popolnosti, ki vspo-soblja individij vporabiti v prid družine, naroda, človeštva vse one sile in silice, ki spe v človeški duši in koje treba s pravo vzmetnico napeti. Pri nas se dandanes ne daje vzgoji med vsemi zadevami najvažnejšega mesta. Gola birokratiČna šablona vlada v naših šolah. Naša šola je popolnoma ločena od ostalega življenja, ni del življenja. Krivda pada na nas vse in ne-le na učiteljstvo. Uči-teljstvo je del naroda, torej del nas. Daleč je današnja šola od one, kojo sta si risala človekoljuba Pestalozzi in Jan Amos Ko-menskv. Kedaj bo šola po Komenskem »delavnica človečnosti, predigra večnosti?« »Odgojitelj Lanovec« je igra reforma-torične tendence. Tega reformiranja, vspro-ženja naših duš, zidealizovanja našega zasebnega in javnega življenja potrebuje pred vsem drugim celi narod. »Odgojitelj Lanovec« nam kaže gnjilino naše šole, kaže nam pa tudi lek proti tej gnjilini. Igra meče svetlobo v marsikatero učilnico ne-le ljudsko, ampak tudi srednjo. Predno se zreformujemo, potrebujemo, da se nam predoči naše hibe: je to neobhodno potrebno za zdravejše narodno življenje. — Vse tipe pedagogov od »Kremenjaka« (teh imamo žal malo, največ imamo »Hojkarjev«) do »Poliča * kaže nam naše šolstvo. — Z vspehom je »Prosveta« lahko popolnoma zadovoljna. Mislil sem, da igralci ne bodo toliko kos svojim ulogam. Želeti bi bilo pa pred vsem, da bi se uloge kar naj bolje znalo. , ' ' »Kremenjak« (g. Palovec) je rešil ulogo dobro. Ko se še bolj poglobi v ulogo, ko isto filozofično preštudira, nam pripravi še večji duševni užitek. Včasih je bila elastičnost Kremenjaka nekoliko nenaravna in ne popolnoma v soglasju s treznim, premišljenim, globokim značajem idealnega pedagoga. Vendar pa je bilo navdušenje istega za moderne vzgojevalne ideje dokaj pristno. Ni se čutilo iu nikake večje disharmonije med vsebino uloge in podajanjem iste. In to je glavno pri umetnosti: med vsebino in prednosom iste mora vladati harmonija. Le tedaj doseže ta umetnost svoj cilj. Ugajati je morala vsakemu kot dete srčkana odkrita učiteljica »Zlatnič* (g.čna Lukanova). Uloga bi ne mogla priti v boljše roke. In poglejte: dete je znalo vzgajati. Pohvalil jo je celo dr. Sršen. Vodja šole Lanovec (g. Zadel) je bil mnogim predeklamatoričen. Malo resnice je na tem. Psihologično pa je to deklamovanje popolnoma razumljivo. Človek brez srca in čuta, goli stroj brez ideala, kakor je vodja Lanovec, producira le monotonno deklamovanje, in njegova duša skoraj ne more nič druzega producirati. Splošno se lahko reče, da so tudi ostali igralci zadovoljili. Prednašali pa so nekateri pretiho. Občinstvu je pripravil mnogo veselja Polič, (g. Dellabona). Izkazal se je kot dober komik. Ali bilo je nekoliko preveč pri zborovanju pred dež. Šol. svetnikom. Opozoriti pa bi bilo. tu občinstvo na nekp.j. Kakor rečeno, imamo med vzgojevatelji tudi tipe Poliča. Je pa to žalostno, da jih imamo. Kdor porazu me visoko pedagogično-reforma-torično tendenco igre, temu ne bo obtičalo oko le na njem. Potrebujemo še izobrazbe, vzgoje, da bomo porazumeli visoko glavno misel, glavno resno nit igre. In takrat bomo koncentrirali svoje opazovanje na ta glavni motiv igre: posledica tega bo, da ne bo toliko veselega smeha, ki je rušil marsikaterega gledalca in tudi igralce same. Goreča želja nas vseh pa je: >Od-gojitelju lanovcu« naj slede na slovenskem odru v Gorici druge moderne igre podobnih tendenc, ki naj nam pomagajo vstvarjati pedagoge »KremenJakovega« tipa. Takrat, ko bomo imeli »Kremen)¦•:*.** za vzgojevatelje malih narodovih dušic, Ukrat bomo imeli tudi osigurano zdravo, krepko narodno eksistenco in izpolnjevali bomo kot mali narod velike človeške cilje. ¦ —- a — Pristavek uredništva. -- Obljubljena nam je Še druga študija in obširnejša kritika o »Lanovcu«, katero priobčimo v soboto. Slovenski blok-kOledarjI so v obilni meri na razpolago v naši knjigarni. — Gg. trgovci in obrtniki, ki razpošiljajo take koledarje odjem-nikom za novoletno darilo, jih dobe" po jako nizki ceni. Knjigarna A. Gabršček. Pevskemu in glasbenemu društvu je darovala rodbina Lokav iz Ajdovščine 20 kron mesto venca na krsto pokojnega rodoljuba Ivana Hausnerja. Zdravstveni zakon. — Kakor smo že omenjali, je vprašal dež. poslanec Štrekelj deželnega glavarja, kaj je z zdravstvenim zakonom. Vprašanje se glasi tako-le: Zdravstveni fakon je bil razglašen za celo državo 35. IV. 1870.. Ko se je namest-ništvo v Trstu obrnilo tudi na goriški deželni zbor, se je ponovno v tem razpravljalo o zakonu, ali do realiziranja ni prišlo nikdar. Kakor povdarjano že v yeč interpela- cijah, je bil načrt takega zakona napravljen že pred 0 leti in tudi predložen zbornici. Leta i 1901. Be je sklenilo že tudi izvoliti odsek za to ali zopet se je vse pokopalo. S a m o n a š a dežela nima zdravstvenega zakona. Tudi g. deželni glavar je v tej zbornici o predmetu že odgovarjal tako, da se je dalo sklepati iz njegovih besed, da pridemo ko-nečno le do zdravstvenega zakona — ali še vedno ni nič. Po razglasitvi zakona je preteklo že 35 let, pa še vedno ni nič. Služba zdravniška je neredna, in vse se meče na ramena občin. Tukaj je preveč zdravnikov, tam premulo. Že od I. 1901. leži načrt v dež. odboru: Zakaj se še vedno ne predloži zbornici '<¦ Lani je rekel gosp. dež. glavar, da predloženi načrt se je pokazal nezadostnim in da se bavi dež. odbor z novim načrtom, zato podpisani vprašamo, ker je stvar pač nujna: K a j je ž n j i m V Povedali smo tudi, da se je izgovarjal deželui glavar v glavnem zopet na občine, češ, da so ostale dolžne odgovora na stavljena vprašanja. Da se v prihodnjem zasedanju ne bo mogel Pnjer več sklicevati na naše občine, naj se požurijo, da podajo vse potrebno, kar je zahteval dež. odbor, nemudoma, tako, da se stari lisjak ne bo mogel več izgovarjati na to, kakor da so naše občine same krive, če še sedaj nimamo zdravstvenega zakona. V resnici ga Lahi nočejo, ker bi služil v glavnem slovenskemu delu dežele. Slovenski del dežele trpi tako neizmerno po brez srčnosti in br ezvestnosti laških liberalcev in „svo-bodnjakov", ki poznajo le sebe! Torej, občine, na noge! Z Vašo pomočjo mora na dan zdravstveni zakon! V ogljencu bi bila kmalu žalostno končala svoje Življenje v soboto zvečer v Tolminu tamošnji garnizijski poveljnik in njegov služabnik. Na neopravičljivo lahkomiseln način je grel služabnik z ogljem v sobi vodo za kupelj ter tako zastrupil zrak. Dasi je stotnik to videl, se je vendar kopal, in to neprevidnost bi bil kmalu plačal z življenjem. Ko se je onesvestil, pribiti služabnik iz predsobe na pomoč ter sam pade onesveščen črez stotnika. Tako sta morala ležati nekaj Časa, kajti ko ju je neki vojak slučajno dobil, nista kazala več znakov življenja. Vojak, ki je prišel prvi na lice mesta, se je .zbal ter hitel po zdravnika. Med tem je gospa Pavličkova, ki stanuje v hiši, sama udrla v sobo, odprla okna, ju izvlekla na zrak ter jima tako rešila življenje. Vojak z zdravnikom bi prišel sicer mnogo prepozno. Po dolgem trudu se je vendar posrečilo spraviti v nju živyenje. Kako hitro je reševal naš deželni zbor dnevni red zadnje seje. — Na dnevnem redu je bilo pisanih 145 točk, potem sta prišli že dve zraven. To je pač ogromen dnevni red. Seja je pričela 525. Po prečitanih peticijah in naznanilih, pa treh daljših Utemeljevanjih, sprejelo se je zakonov, med njimi učiteljski, „re že dobila {zunanjost palače, katero je znal podeliti grof s pomočjo svggega neizmernega premoženja vsem svojim stanovanjem, celo onim, v katerih je prebival Ie za trenotek. Ponoviti mu je imel zahvalo gospe Danglars, ki mu je pisala pismo s podpisom ,Ba-onica Danglars, rojena Hermina de Servieroc'. Alberta je spremljal Lucien Debrav, ki je pridejal bese dam svojega prijatelja fiekoliko poklonov, katerih izvor je grofi s pomočjo svoje bistroumnosti lahko uganil. Zdelo se mu je celo, da ga je prišel Lucien obiskat, ker ga je gnala k temu dvojna radovednost, in da ima jedna polovica te radovedkcsti svoj izvor v ulici Chausset^d'-Antin. Resnično je lahko, ne da bi se mu bilo treba bati zmote, smatral za gotovo, da se gospa Danglars, ker ni mogla po lastnem opazovanju bližje spoznati moža, kije podaril dva konja za trideset tisoč frankov in prišel v gledišče z grško sužnjo, ki je imela na sebi vsaj za jeden milijon demantov, hoče poslužiti dragih očij, da spozna tudi bližnjo okolico in potom te notranjost tega moža. Toda zdelo se je/ da grof ne sluti niti najmanjše zveze med D$rtyevfoi[ obiskom iu baroničino radovednostjo. „Vi škoro stalno občujete z baronom Danglarsom ?" vpraša Alberta. „Da, gospod grof-saj veste, kaj sem vam že povedal. „Ta zadeva je torej še vedno na dnevnem redu ?" „Bolj kakor kdaj,« poseže v -feiedo l)ebray ; „to je skle-ujiUJA atvar." In mišic, da mu ta stavek, katerega je vpletel v po^vor, daje pravico, da se imi za naprej odtuji, si dene Lucien pred oči svoj lorgnon/ vzame v usta' zlato glavico svoje palice in prične hoditi po sobi, opazujč slike in orožja. „Ab,tt pravi Monte-Crfoto, „inem* se je po vafiih besedah zdelo, da odločitev se ni tako blizu." „Ab, ljubi grof, stvari grafouvojo pot, ne da bi človok mislil na nje. Doclto ne mislite M nje, se razvijajo, i» če jih potem pogledate pozorno, strmite, ko vidite, kako so se obrnile. Moj oče in gospod Danglars sta služila skupaj v Španiji, moj oče v armadi, gospod Danglars v preskrbovalnicah. In tu sta si moj oče, ki ga je minirala revolucija, in gospod Danglars, ki sploh ni imel nikake dedščirie, položila temelj, moj oče za svoje lepo premoŽenje na političnem in vojaškem polju, gosped Danglars za svoje čudovito bogastvo na političnem in financijelnem polju." „Da, res," pravi Monte-Cristo, „zdi se mi, da mi je omenil nekaj o tem gospod Danglars, ko sem ga obiskal. „In," nadaljuje, ozrši se po strani na Luciena, ki je listal neki Album, „in ona je lepa gospica Evgenija. Saj zdi se mi, da sem slišal, da se imenuje Evgenija." „Zelo lepa," odvrne Albert, „toda njena lepota je neke posebne vrste, katere jaz nevrednež ne znam ceniti." „Vi govorite, kakor da ste že njen mož." „0!" jpravi Albert in se ozre, da bi videl, kaj dela Lucien. »Ali veste," pravi Monte-Cristo, „da se mi zdi, da nad tem nameravanim zakonom niste nikakor vzdradoščeni?" »Gospica Danglars je za me prebogata," odvrne Albert; „to me straši." „Bah," pravi Monte-Cristo, „to je lep vzrok. Ali niste bogati tudi sami V „ Vsekakor ima moj oče svojih petdeset tisoč Iiber rent in mi da od tega, če me oženi, deset do dvanajst tisoč." „To seveda ni neizmerno mnogo," pravi grof, „zlasti v Parisu. Toda na svetu ne gre samo za premoženje, kajti lepo ime in visoko mesto, katero zavzema človek v družbi, sta tudi nekaj. Vaše ime je slavno, družabno stojite visoko, poleg tega je grof Morcerf vojak, in ljudje imajo" radi, če se združi Ba-vardova integriteta % Duguesclinovo ubožnostjo; nesebičnost je najlepši solnčni žarek, ki lahko pozlati plemenit meč. Meni na primer se zdi ta zveza tako primerna kakor molokatera: gospica Danglars da vam bogastvo, vi nji ime,w Albert zmaje z glavo in ostane zamišljen. „ Pri tem je Še drug pomislek," pravi. „Priznati moram," odvrne Monte-Cristo, „da nikakor ne morem razumeti, kako morete biti tako hladni nasproti tako lepi in tako bogati mladi deklici." „0 moj Bogr," odgovori Morcerf, ,,ta hladnost, čo jo smem tako imenovati, ne izvira samo iz mojega srca." „Od kod pa V Saj mi vendar pravite, da želi to zvezo vaš oče." „Od moje matere, in moja mati \\\w razumen pogled, ki ve, kaj vidi. Ta zveza nji ni ljuba; ne veni, kakšen predsodek ima glede Dauglarsa." „0," pravi grof nekoliko prisiljeno, „to je razumljivo; gospa grofica Morcerf je poosebljena aristokracija in čisto posebno občutljiva, zato se nekoliko obotavlja, dotakniti se okorno roke povzdigojenčeve ; to je čisto naravno." „Ne vem, če je res to," meni Albert; „to pa vem, če. so izvrši ta zveza, da napravi mojo mater nesrečno. Že pred Šestimi tedni se je imela skleniti rodbinska pogodba; toda jaz sem dobil tako silno migreno..," »Resnično V" vpraša grof smehljaje. „0, zelo resno, gotovo vsled strahu. In tako se je prestavil čas za sklep te pogodbe za dva meseca. To pač uvidito sami, da se ne mu Ji; jaz nimam še čisto jednoindvajset, i" Evgenija je stara sedemnajst let, toda ta dva meseca v nekaj dnevih mineta, in treba se bode odločiti. Ne morete si misliti, moj ljubi grof, v kakšni zadregi (sem. Ah, knty ste srečni, da ste prosti 1" „Torej bodite prosti tudi vi! Vprašam vas, kdo vas pri tem ovira." „0, če bi ne ne oženil x gospico Danglars, bi bilo t" preveliko razočaranje za mojega očeta." (Dalje pride.) Sil" se je proraCun, itd. —- ob Vft so bili že pri 15. točki po tako važnem gradivu, ob 7'4& pri 59., ob 7 55 pri 85. toftki, ob H. uri pa že pri 10»; ko je bilo 8-20, je bilo rešeno 130 točk, ob 8*80 so bili pri 142. in ob S-35 pri zadnji toč1'1 Hitro je šlo! - In ta čas so sprejeli vaz*. ••* akone, ustanovitve, pre-mombe, dali podpore itd. — V vsaki koliCkaj večji občini debatirajo o proračunu včasih po več sej — deželue proračune pa »javlja naft-modri deželni oče na dnevni red zadnje seje, in taki proračuni se sprejemajo kar tako na slepo! Srečna dežela! Umrl jO v Gorici g. Anton Zavrtanik v starosti 74 let. stranti mnogo občinstva. Po obhodu je bil shod. Proti večeru so se držali delavci na Telovadnem trgu, kjer so peli laško in slovensko ; slovensko največ nacijonalne pesmi. Čakali so poročil z Dunaja. Največ delavcev-demonstrantov je bilo seveda Slovencev iz mesta in okolice. Počivalo je popoludne vse delo, ker so zaprli opoludne tudi prodajalne; kavarne so bile zaprte do 5. ure pop. Tudi delavci ziu&iggg. kolodvora so se pridružili štrajku. '— Del pešpolka" štev.'47."]?Tmel »Bereitschaft«, pa ne za Gorico, ampak za Trsi. Proti večeru pa je prišlo poročilo, da ni treba več pripravljenega vojaštva, ker se ni zgodilo nič izrednega in se ni ničesar Bafii vabi k ustanovnemu občnemu zboru, ki se bo vrSil dne 10. decembra t. 1. v gostilni pri Kutarju ob 3. pop, K obilni udeležbi vabi odbor. Katoliški Shod 1 pravi lUČf. — »Notranjec« piše: Te dni se je vršil na Dunaju katoliški shod, katerega so aranžirali najzagrizenejšl sovražniki Slovanov. Pod krinko »katolicizma" smo videli zbrane največje zatiralce naših pravic od dunajskega župapa dr. Luegerja pa doli do nemškutarskega občinskega Škrica, od žkofa Nagla, Kohna j»a do najzagrkenejšega nemčurskega mežnarja. „SlovenecM poje sedaj temu shodu velikansko slavo. V resnici pa je bil shod največja sramota za one, ki so se ga udeležili in se hočejo prištevati med Slovane, Na sbodu so se Slovani popolnoma prezirali, kot bi jih ne bilo in naših koroških bratov niti poznati niso hoteli, dasi se jih je pripeljalo okoli 70 nalašč zato na Dunaj, Mesto,' da „ Slovenec" vedoma laže in povzdiguje celo ponesrečeno priredbo, naj raje pove ljudstvu, kako razjarjeni so nad shodom koroški Slovenci in kako se je Slovence na shodu preziralo. Koroški slovenski duhovnik se ni bal potrkati na prsi in pripoznati, da so njega in njegove rojake neniškonaeijonalni katoliki osle-parili s tem, da so jih zvabili na shod. »Slovenec" in kranjski klerikalci so pa veseli, da so lahko zopet enkrat delali Nemcem „šta-tažo". Pokazali so se v pravi luči. Narodnost jim je le slepilo! j Kje so sorodniki Dominika Trezza? - Podkon- zulat v Rosario de Santa Feišče sorodnike Dominika Trezza, ki je umrl tam napaden z nožem. Krstni list kaže, da je rojen v avstrijskem Primorju v tržaški škofiji, poznanci tam trde, da ima Frezza le jedno sorodnico, v kateri ve nodatke C. Naglic roj. Demšar v Železni na Kranjskem. Frez5" j- zapustil premt^uiija, največ v zeir'j;Sču, v vrednosti 25000 K. Sorodniki se poživljajo podati dokaze o sorodstvu takoj omenjenemu konzulatu. Frezza se je bil izselil še kot deček. Udor, — V nedeljo zvečer je zabodel 26 letni Jos. Gorjan z Grčine 26 letnega V. Padovana izpod „Kapele" z nožem v Vrat, da je revež čez nekaj minut umrl. Na križpoti za pokopališčem so se spričkali v družbi, ki se je vračala iz Komelove gostilne v Kron-bergu, Gorjan je potegnil nož, in žrtev je bil Padovan. V družbi so bili: Jos. Gorjan z Grčine, Franc Kocbek,, železniški delavec iz Štajerske in zabodeni Padovan, 2 ženski in dva druga. Gorjana in Kocbeka so aretirali. Pravega uzroka umora se ne ve. Tovorni promet s Trstom ustavljen. — Ker so skladišča v Trstu prenapolnjena, se ne sprejemajo v pristanišče v Trstu namenjene tovorne pošUjatve do preklica, razven špirita in reservoar-vozov. Tovore, ki so že med potjo v Trst, vozijo naprej. Porot« zasedanje» Gotici. - Pred porotniki je sedela v ponedeljek M. Mavrenčič, obtožena požiga. Kakor znano, je M. Mavren-tič 28. jun. letos odšla pop. iz svojega stanovanja na Placuti. Čez kratek čas so zapazili ogenj ter ndrli v stanovanje in pogasili. i'rife so govorile obteževalno za njo, ali dokazu se ni dognalo. Stavljeno je bilo porotnikom le eno vprašanje, če je zažgala M. Mav~ ^neičeva z namenom, da bi oškodovala vza-iemno zavarovalnico (škofovo) v Ljubljani? Ugovorov je bilo 7 da, 5 ne; na podlagi l<1ga reka je bila oproščena. Uranitelj je bil odvetniški kandidat dr. J. Levpušček. Včeraj so obsodili A. Derossija, ki je Mi zmnknil hrauiino knjižico, na f> mesecev ječo. Vžarajinji d« je potekel, v Gorici povsem "»irno. Že dopoldne takoj je bilo živo po ulicah. Delavci so se zbrali okoli 10. ure rla Telovadnem trgu ter odkorakali po mestu. BiJo je 811 vrst, v vrsti po 4 do 5 oseb; vseh skupaj je bilo nekaj nad 400. Nosili »o g rdečih zastav. Ves sprevod je bil miren. Ob strani po cestah je hodilo z demon- Pripravljalni odbor Jllalnica" na firahoiem olfpati.*^ z Dunaja je prišlo poročilo, da je bilo pred parlamentom zbranega ljudstva do 200.000. Deputacija delavstva je šla v parlament s peticijo za splošno in..jednako. volilno pravico. Gautsch je rekel v zbornici poslancev, da pretežna večina zbornice je prepričana o potrebi volilne reforme. Manjkalo pa je pri zadnjem glasovanju 25 glasov za dosego dvetretjinske večine; v zbornici ni bilo takrat 156 poslancev. Vlada je čutila dolžnost ba-viti se nemudoma z volilno reformo, zadostovalo je za to glasovanje v zbornici. Pri volilni reformi pa treba upoštevati različne stopnje kulture narodov, parlament naj bo za državo to, kar je geografična karta za naravno konfiguracijo dežele. Zbornica naj pokaže po novi volilni reformi kolikor mogoče verno sliko o državi, v novi zbornici naj imajo zastopstvo »proporcionalno« vse civiine in narodnostne sile cele države. Volilni okraji naj bodo majhni, da pridejo do mandatov tudi manjšine. Zakonski načrt predloži vlada najkasneje do februvarija 1906. Na Češkem in Moravskem je prišlo do neredov. V Austerlicu so naskočili sladkorno tovarno Redlich, ker so tam delali. Napravili so dosti škode. - - Manifestacija v Trstu je bila tudi velikanska. Vse delo je počivalo. •— V Ljubljani je bilo vse mirno. Na sploh pa je skončal včerajšnji dan povoljno. | KdoiUublktkaoln tekoUdo, temu bodi pripow*#*i * lit«a» fioff* & Kandol-Kakao II ki im» najmuj tollS« r mM, je torej airiUl« pM» H tm oktua icredno poenu. Matra umo m imenom k , . Jv»» Koff V In ¦ Uvjo TAritveno namnko. J ZvroJlpoV^geOvinaijf-v r « » » »/• » 60 » -* Dobi™ ¦• pottod. ,Ne klici vraga!" Izvirna šaloigra v enem dejanju po 50 stot, po pošti 10 stot. več. TriIP tiftii'* Burka v 2 dejanjih po ,fIIIJC llbKl . 60 stot, po pošti 10 JiPJt^.jy^čj_yAQbiya__.se_pri_pisatelju in založniku Jaki Stoka v Trstu (Narodni dom), pri A. Gabršček v Gorici in L Schvventner v Ljubljani. Razgled po svetu. Volilna Izprememba In vlada. — Te dni sta bila poslanca Hybeš in Elderš pri minister-skem predsedniku Gautscnu. Ob tej priliki je rekel, da v deželnih zborih ne bo mogoče ostati pri kurijah, če se uvede za drž. zbor splošna in jednaka volilna pravica, marveč mora tudi v deželnih zastopih priti do korenitih volilnih izpreniemb. V kranjskem deželnem zboru so dovolili 25% draginjske doklade oženjenim učiteljem in onim učiteljicam, ki imajo „ skrbeti za legitimno rodbino", kakor pravi „Slovenec". „Rešili" so učiteljsko vprašanje, klerikalci, kateri so zagrozili z obstrukcijo, če bi dovolilo kaj drugega. Storili pa so to z namenom, d« bi zanesli razdor med učiteljstvo, ki je sedaj složno. V gališkem deželnem zboru so se bavm 24. t. m. z volilno reformo. Večina je predlagala resolucijo, naj se obdrži dosedanje zastopstvo po kurijah; če se razširi volilna pravila, ne sme priti do majoriziranja više obdačenih inteligentnejših slojev. Soc, demokratska manjšina pa je vložila protipredlog. naj se spremeni deželnozborski volilni red tako, da bo imel dež. zbor v bodoče 208 poslancev; uvede naj se splošna kurija s 24 poslanci. nG0Spev UiHteljloa. — V nižjeavstrijskem deželnem šolskem svetu so sklenili, da imajo od sedaj naprej vse učiteljice na nižjeavstrajj-skih ljudskih in meščanskih šolah naslov: gospa, pa če so poročene ali pa ne! Učiteljice so same izrekle željo po takem naslovu. Sit&tiljict m fetti MiHerzl. - Na ceak uuiverzi v Pragi je letos 113 žensk. Izmed teh je 25 rednih poslušalk (4 na zdravniškem in 21 na modroslovnem oddelku). 39 izvan-rednih in 40 hospitantinj. Klub priti spanju. — V Ne\v Yorku so ustanovili klub, katerega člani so se zavezali, da ne bodo spali več kakor 4 ure na dan. Kdor spi več časa, mora na avtomatično postelj, ki ga po štirih urah vrže na tla. 'V salonu, kjer se navadno shajajo, ni stolov ne zof, zato da ne bi kdo mogoče zadremal. Književnost. Aus dem Lande dar Rochtsiosiikelt und Demora- llMtiOfl. — Schmachvolle Justlzzustilntlo in Kro-ation. Kulturna slika iz avstroogrske monarhije. Napisal dr. Fr, Potočnjak. Lekarnarja A. THlERRTjeF BALZAM pri8te?1e l Mnhhftm varstveno mamko lelena nuna. Najstareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kaalju, riganju, želodčnemu krSu, slabemu teku, kiselioi, zgagi, zaprtju, napihovanju, infloenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih aH 6 dvoj-natih steMenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojuatlb steklenic 15 K. JSS Centiffolijno mazilo. (Mašilo iz cvetlic tavientroi) RajmoCnejSe Čistilno mazilo sedanjosti. DCinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s sprem-mco in poštnino vred: 2 lončka K 3'60. Pri tno jedino iz lekarne pri angelju varuhu A. THIERRYJa v Pregradi pri Hogatca-Slatinl kamor naj se naslavljajo naročila. Da ta zdravila gotovo u5inkujejo ter so n»nadomestiia priCoje brošurica s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki je pridjana zastonj balzamu, ali se isto dopošlje posebej na zahtevo. !!novost!! -ss Radii ka „Rapid" ==- Radira črnilo, tuš in tiskarsko črnilo brez kvariti papir. Se dobiva v slovanski knjigarni A. Gabršček v Gorici. Odlikovana pekarija in sladčičarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo br-tj na naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. kepa hiša - in velik kos zemljišča, pri hiši lep vinograd z novimi trtami, kjer se pridela 50 hI vina — tik šempeterske ceste — je prav po ugodni ceni na prodaj. ~ Ponudbe na hiš. št. 225. Volčja-draga pri Šempetru. J. Primožič = optik == naznanja, da je otvoril svojo delavnico v ulici Vetturini štev. 3. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravnigke toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reCi. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu razpoložljiv z najboljšim blagom. S kron in še več zaslužka na dan. Dražba za domača dela in strojev za pletenje. m m Iščejo se osebe obojega MIL I spola za pletenje na našem ^iEfiShi^ stroju. Lahko in hitro delo f^3|^HiT skozi celo leto. Ni treba V^^SKjB nobenih znanostij. Se ne ^^¦t*"**w5 gleda na oddaljenost in delo PikM m prodajamo mi. Družba za domaČa dela in strojev za pletenje Tomat K Whittick k Co — Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa-nilelS-484. , Nova slikarska obrt v Gorici, ulica Morelli št. 9. Najzanesljiveje izvrševanje pleskarskih, lakirarskih, napisnih in sobo-slikarskih strokovnih del. Specijalitete v imitaciji lesovja. Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogobrojna naročila toplo . priporoča udani Prva konsusnna zaloga olja Henrik Guriel TekalB&i Jas. Virii 42. GORICA Tetaliiiie Jas. Verdt42. Specialiteta otjkinega olja Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10,15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brftzplafcno pošiljanje na dom. Srednje vrste a 32 V*. liter fine „ „ 36,^ „ iz Istre; „ 40 ^ „ „ Coifu a 48 „ B. , Bari „ 56 „ „ Molfette „ 64 „ „ Provence „72 n „ Monte S. Angelo , 80 „ H h Luke „ 96 n »'' Županstvo v Sežani razpisuje s 1. prosincem 1906. službo občinskega tajnika z letno plačo kron tOOO; zahteva se kavcije kron 400. Ako doticnik prevzame tudi cerkveno orglanje, za to plača po dogovoru. Prošnje in tozadevna spričevala sprejema iu daje pojasnila tukajšnje županstvo do..32. grudna t. 1. Županstvo v Sežani. Ji le dobiš za gojitev kože, osobit< m odstranitev peg in za dosege ležne polti boljšega in uspešnejšegi zdravilnega mila, nego je preizkušeni lerpiiHra lilijio mlefinato mili Bergmann * Co., Dečin ob Labi Prodaja kos po 80 vin.: JOSIP ZORNIK Gorica. ledilno olje po 32 kr. _r—- v Gorici :-------- St lnitrgšt.9 (Piazza Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznib sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako. popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroja In poprave jamčiva od 5-10 let. Ako hočete zares «= kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domaČe tvrdke J. ZORNIK .- Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. — Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. — Tr^oVsko-obrtna reLi5troVaqa zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu.* TELEFON ŠT. 80. Hmnllaa *i«g« obrestuje po 4'/,*, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovora — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Bentni davek plačuje zadruga sama. Pasejfla daje na poroštvo ali zastavo na 5-Ietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, -proti vknjižbi varSčine tudi na 10-Ietno odplačevanje 'atfrninihl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron ? potib letih. Po zaključku petletja znala vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. decembra 1904: D«L*I: a) podpisani........ K 1,058.400 b) vplačani........ . , 319.684 — Uma aasaJHa...........> 1.900.302'— Vlaga ------ ............» 1,991.340'— Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..Severonemškega Lloyda". s cesarskimi brzoparniki „KAISER VVILHELM IL", „KRONPRINZ VVILHELM" in ,^AISER WILHELM der GROSSE". Prekatno'ska vožnja traja tamo6-6dnt. ^ Natančen, zanesljiv poduk iii veljavne vozne listke za parnike go<< navedenega ~^ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite C*s3 , v Ljubljani edino le pri LT EDVAliDU TMGARJO, Kottorste Ulice St 35 = nasproti občeznani gostilni „pri Starem TiSlerju". . fcap Odkod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se M tičejo potovanja, točne in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in Bolidna. L& Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Moxfko, CalifornijOi * Arizona, Utab. VVioming, Nevada, Oregon in Wasbington nudi naše druStio rv^ . i posebno ugodno in izredno cčno črez Galvutoo. Odhod na tej progi C*? j i te Breihna enkrat mesečno, . ¦ - ;; j Tu se dobivajo pa tudi listki preko B al ti m Q*ain na privestki* so posije zastonj. Ako ne ugaja se vrne denar. '''' je izključen riziko. RazpoSilja proti povzetji! aH J>lvtl naprejplaPUu M. J. HOLZER = tovarna In zaloga ur In zlatnin na debelo =-Krakovo Avstrl.a Oietelsg. 73, St. Sebastiano- 26. Zalogatelj ;c. kr. držav, uradnikov. Ilustrovane cenike franko in gratis. IŠČE KE POTNIKK. ____ i! filff* .Tednaki in«erati so ponarejeni. *%• Pri naročilu 10 žepnih ur, pošljem jedno uro zastonj.