Stev. 21. V Mariboru 21. maja 189J. Tečaj XXX. Slovenski Gospodar. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem a. dom za eelo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., sa četrt leta 65 kr. — Naročnina se pošilja upravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroško ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 6 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 13 kr., trikrat IS kr. Grof Badeni ima srečo! Naš ministerski predsednik, grof Kazimir Badeni, ima posebno srečo. Dunajsko vprašanje je rešeno, volilna preosnova je vsprejeta, isto tako tudi davčna pre-osnova. Dunaj ima zopet svojega župana. Sicer županskega stola ni zašel ljubljenec krščanskih Dunajčanov, dr. Karol Lueger, ampak njegov iskreni prijatelj Jožef Strobach, katerega so minoli teden svetli cesar potrdili in ki je v torek, dne 19. maja prisegel v pričo cesarskega namestnika. Kako vendar to, da ni postal dr. Karol Lueger dunajski župan? Znano je že našim spoštovanim bralcem, da so svetli cesar dr. Luegerja po letošnji izvolitvi poklicali k sebi ter mu izrekli željo, naj se za sedaj odpove sam tej časti; pripoznali pa so osebno poštenost, nadarjenost in zvestobo Luegerjevo do prestola in domovine. Dr. Lueger se je na to sam odpovedal za sedaj županskemu stolu in je s tem veliko pridobil za svojo stranko. Grof Badeni pa je tudi lahko zadovoljen, drugače bi moral odstopiti, ker se je po zadnjih dunajskih občinskih volitvah prepričal, da protisemitske stranke na Dunaju nikakor ne more ugnati. Tudi volilna preosnova je vsprejeta. Kako lahko bi bilo pri tej Badeniju izpodletelo! V tretjem branju pa je bila vsprejeta z velikansko večino, z 234 proti 19 glasom. Vladna predloga se je le toliko spremenila, da imajo v 5. volilnem razredu tudi polnoletni hlapci volilno pravicOj in da bo volitev poslancev tajna. Nikakor ne smemo misliti, da bi bil s to postavo kdo prav zadovoljen. O kaj še! Mi Slovenci najmanj, in zato so tudi naši slovenski poslanci pred zadnjim glasovanjem zapustili zbornico, ker se kranjski deželi v tem razredu nista dala dva poslanca. Davčno preosnovo pa je premetavala poslanska zbornica okoli 25 let, in glejte, Badenijevo ministerstvo jo je~skoro na mah dognalo! Mladočeški poslanci so sprvega pretili, da začnejo na vse mogoče načine ovirati razpravo o davčni preosnovi, kakor so to storili lani po leti. Finančni minister Bilinski je nato privolil, • da se posameznim kronovinam namesto tretjine prebit-] kov pri davkih prepusti polovica in da se občine oško-: dujejo za to, da za državo pobirajo davke. In šlo je. Kakor je v teh rečeh imelo srečo Badenijevo ministerstvo, naj tudi te dni dožene, to zlasti srčno želijo naši kmečki posestniki, vendar enkrat postavo o domovinski pravici, o reviziji "zemljiško-davčnega katastra in o podporah v slučaju vremenske nezgode! Tq ministerstvo lahko spolni, ako le hoče. Zakaj je namreč v prvih treh rečeh imelo toliko srečč? Ker se nemška' levica, ki šteje še vedno kacih 110 liberalnih poslancev, ne upa vladi zameriti, pa se tudi mora ozirati na svoje volilce. Poljski poslanci pa vlado Badenijevo radi pod- pirajo, ker so v ministerstvu trije Poljaki. Tudi mladočeški poslanci so precej krotki. Ker bode pri bodočih državnozborskih volitvah gotovo nemška levica zgubila mnogo mandatov, se potem bržčas obnovi takozvani železni obroč, ki bode objemal vse one poslance, ki so , res pravi prijatelji ljudstva. Ako tedaj grof Badeni s/ \( - ! temi ne potegne, bode videl, da je sreča opoteča. Razprava o volilni preosnovi. (Govor poslanca dr. L. Gregoreca v drž. zboru dne 22. aprila.) (Konec). Nadaljni nasveti imajo namen, da spremene ali odpravijo vsaj največje grehe, katere je zakrivila Schmer-lingova geometrija volilnih okrožij; tako sta na primer na Goriškem v kmečkih občinah dve volilni okrožji, eno obsega tri precej velika okrajna glavarstva, drugo eno prav majhno okrajno glavarstvo. Nasvet je torej imel namen, da bi imelo vsako volilno okrožje po dve okrajni glavarstvi. 100.000 Slovencev na Koroškem je v kmečkih občinah v tri volilna okrožja tako razdeljeno z nemškimi okraji, da dobi povsod manjšino in da ne more vsled tega v to zbornico poslati nobenega zastopnika. Nasvet je torej nameraval, nemške okraje v dve popolnoma nemški okrožji razdeliti, južni dve okrožji naj bi pa bili navidezno jezikovno mešani, in tako bi bilo mogoče Slovencem vsaj enega zastopnika tu sem poslati. Dalje je bil izročen nasvet, naj bi trgovinske in obrtne zbornice volile zase, ne pa z mesti vred, kakor je to n. pr. v Ljubljani. Dalje naj omenim, da se je nasvetu, da bi se census od 5 gld. znižal vsaj na 4 gld., z vso silo nasprotovalo. Taki in enaki nasveti niso mogli priti do merodajne obravnave v odseku, ker se je vlada izrekla zoper nje. Zato lahko rečemo, da vse krivice in ostrosti v dosedanji volilni postavi tudi zdaj še nespremenjene ostanejo. Za nas Slovence pa pridejo v peti volilni ku-riji še nove krivice. Vlada zatrjuje, da so jo pri razdelitvi 72 mandatov vodili trije principi, in sicer z ozi-rom na zgodovinske meje dežela, na število prebivalstva in na davkoplačevanje. Ako pa stvar dobro premislimo, najdemo, da se je držala dosledno le prvega principa. Povprečno število prebivalcev, ki pride na enega poslanca v novem volilnem razredu, znaša 323.618. Dežele: Solnograško s 167.000, Trst s 133.000 in Predarlsko 107.000 prebivalci, pa stojč daleč pod tem povprečnim-številom in so dobile vendar vsaka svojega poslanca. Nasprotno pa stoji Kranjska s 498.000 visoko nad tem številom in dobi vendar samo enega poslanea. To je j velika krivica. V2 pole priloge, m Na Štajarskem dobe štiri poslance, in vendar dobimo med temi samo enega mi Slovenci. V prihodnji državni- zbor pride iz Štajarskega torej 27 poslancev, od teh dobi 800.000 Nemcev 23 poslancev, 400.000 Slovencev pa le štiri namesto osmih, to ,se pravi, Slovenci na Štajarskem smo prikrajšani za štiri mandate. Jasno je torej, da imamo Slovenci opravičen uzrok, glasovati proti prehodu v podrobno razpravo. Toda lega ne storimo. Prvič, ker se razširi volilna pravica med milijone avstrijskih državljanov, kateri je doslej niso imeli; drugič pa pridobi peti volilni razred principu splošne volilne pravice pristop v zakonodajstvo in upravo. Ta volilni razred napravi ob enem s tem principom prodor v princip zastopanja interesov in nas navdaja z nado, da se bodemo mogli v bodočem parlamentu uspešnejše boriti proti temu prekrivičnemu volilnemu redu. Tretjič bodemo glasovali za prehod v podrobno raspravo, ker smo stavili predloge manjšine. Naše glasovanje pri tretjem branju pa je odvisno od uspehov v podrobni razpravi. --*-- Cerkvene zadeve. Aleluj a. (Priobčil o. H. Šalamun.) Aleluja! S to besedo pozdravlja sveta katoliška cerkev svojega od smrti ustalega ženina, premagalca pekla in smrti. Kakor vesela pesem iz nebeškega Jeruzalema doni po naših ušesih, ko na veliko soboto pri sv. maši mašnik po berilu pred oltarjem prvo »alelujo« zapoje! Na koncu maše dijakon k ljudstvu obrnjen zapoje: »Ite missa est! aleluja, aleluja!« in pevci mu odgovore: »Deo gralias! aleluja, aleluja!« Vedno in vedno na novo se razlega ta vesela pesem ves velikonočni čas, od Velike noči do nedelje presv. Trojice, skoro pri vsaki molitvi sv. cerkve. Pri uvodu sv. maše, pri gradualu, darovanju in obhajilu, vsakokrat pridene sv. cerkev alelujo, ponavljajoč včasi po dva- trikrat zaporedi. Ravno tako ponavlja mašnik v svojih dnevnicah o velikonočnem času brezštevilnokrat alelujo. Od kod torej pride ta beseda in kaj pomeni ? Beseda »aleluja« je vzeta iz hebrejskega jezika. Nahaja se zdaj v začetku, zdaj na koncu nekaterih psalmov, kateri se ravno zategadel imenujejo »aleluja-psalmi«. (104—106, 110-118, 134—135, 145—150). Vrhu tega še se nahaja aleluja v Tobijevi knjigi pri veselju in hvalnici starega Tobije; končno v skrivnem razodenju 19, 1—6., kjer nebeščani slavijo s pesmijo »alelujo« padec mesla Babilona. Ker se v nebesih aleluja prepeva in razlega, veljala je ta vesela pesem že od nekdaj pri prvih kristjanih »kot kapljica nebeške radosti«. Zavoljo tega se je tudi pri mnogovrstnih prestavah sv. pisma beseda »aleluja« v svoji izvirni hebrejski obliki pustila in se ni nikdar prestavila. Kaj pa pomeni aleluja v hebrejskem jeziku? Beseda »aleluja« je sestavljena iz dveh besed in se navadno pisala »Hallelu-Jah«. Prvi del »Hallelu« se izpeljava od besede »Halal« ali »Hillel«, in pomeni »slaviti, poveličevati«. Oblika »Hallelu«, na slovensko prestavljena, pomeni »slavite, poveličujte«. Drugi del »Jah« je prikrajšana oblika od »Jehovah«. Beseda »Jehovah« ima skriven pomen ter pomeni Boga izraelskega ljudstva. Ko se je Gospod Mojzesu v gorečem grmu prikazal in mu ukazal Izraelce iz Faraonove sužnosti rešiti, tedaj reče Mojzes Bogu: »Glej, grem k izraelskim ^ otrokom in bom jim rekel: ,Bog vaših očetov me pošlje w k vam1. In če me bodo vprašali: ,Kako je njegovo ime?' Kaj njim naj odgovorim?« Tedaj reče Bog Mojzesu: »,Sem, kateri sem'. Tako govori otrokom izraelskim: | ,Kateri je, me pošlje k vam'«. (Exod. 3, 13, 14.) Ravno I tukaj imamo pomen besede Jehova; ter pomeni: kateri | je, bitje iz samega sebe. Jehova torej znači Boga ne ! po njegovih lastnostih ali po njegovem delovanju, kakor druga imena božja, ampak po njegovem notranjem bilju, kakor daleč moremo v obče bitje božanstva z besedo izreči. Ravno zategadelj bilo je to ime božje Izraelcem tako sveto, da se niso upali nikdar izgovoriti; se je to ime nahajalo v branju sv. pisma, tako so namesto sv. imena »Jehovah« brali navadno »Adonai«, in se pravi: »Gospod«. Iz tega je razviden čisto popoln in skriven pomen veselje izražajoče besede »Hallelu-Jah«. Boga spoznavati in njega ljubiti ne samo po njegovih lastnostih in delih, ampak tudi po njegovem notranjem bitju gledati, posesti in ljubiti — to je naše zveličanje, h kateremu nas je neskončna dobrota božja poklicala. Boga srečno gledati po njegovem notranjem bitju in ga na večno hvaliti — to je največje veselje in radost angeljev, to tudi bo naše veselje v nebesih. Ni čuda torej, da je ta vesela pesem »aleluja« kristjanom že od nekdaj veljala kot »kapljica nebeškega veselja«. Daj, mili Jezus, da bomo »alelujo« peli kedaj na večne čase v nebeškem Jeruzalemu! Gospodarske stvari. Čebelarjevo opravilo po rojenju. Vsakemu čebelarju se je še gotovo večkrat pripetilo, da čez par dni po rojenju so čebele iz panja izginile in včasih že par do pol zgotovljenih satov pustile. Zakaj jo je roj potegnil, utegne več uzrokov biti; ali ima panj kak čebelam zopern duh, ali se je pa matica, ko je k prašenju zletela, se pogubila, bodisi da jo pojé kaka ptica, da pade v travo ali vodo, ali pride v ptuj panj, kjer jo čebele umorijo. Tak roj je potem zgubljen, če ni hitre pomoči. Iz panja, ki je matico izgubil, rade čebele pobegnejo, ali pa tak panj ima v kratkem trotovko, to je čebelo delavko za malico, katera le trotovo zalego leže. Panj, ki po dnevu ob matico pride, se lahko že tisti dan pozna, ker čebele so jako nemirne in videti je, kako da z vso skrbjo matico iščejo. Takemu panju je mogoče le s tem pomagati, da se mu iz drugega panja doda sat, ki ima matično zadelano celico. Če si pa čebele kako trotovko izberejo, je panj izgubljen, ker bi tudi pravo malico umorile, kakor hitro iz celice prileze. Ker tudi druge dodane ne sprejmejo, zato je najbolje, da se tak panj odstrani, ker tak panj — zalego lahko vsak pozna, ker zalega je višje zakrita, kakor prava in večkrat je v eni celici videti po 2 ali do 3 jajčica. __F. P—k. Žitne cene v Mariboru od 9. do 16. maja. Po hektolitrih: pšenica 5 11. 80 kr., rž 5 fl. 20 kr., ječmen 4 fl. oves 3 fl. 40 kr., turšica ali koruza 4 fl. 55 kr., proso 5 fl. in ajda 4 fl. 70 kr. Sejmovi. Dne 23. maja na Starih sv. gorah in v Poličanah (za svinje). Dne 26. maja v Marenbergu, Ločah, Mozirju, na Laškem, v Lučanah, Ljutomeru, Vitanju, Ivniku, Jarenini, Ormožu, pri Sv. Urbanu pri Ptuju, v Rogatcu, Dobjem in pri Sv. Filipu v Veračah. Dne 27. maja v Imenein (za svinje). Dne 28. maja pri Mali Nedelji, v Slivnici pri Mariboru, na Bregu pri Ptuju (za svinje), v Slivnici pri Celju in pri Sv. Marjeti na Pesnici. Dopisi. Iz Ptuja. (Slovensko pevsko društvo v Ptuju). Vsled mnogostranskih želja, izraženih po slovenskih listih in zasebnih pismih, in z ozirom na sodelujočo vojaško godbo vrši se letošnji veliki pevski zbor v soboto, 15. dne avgusta, na dan »Velike maše«, v »Narodnem domu« v Brežicah, ne pa dne 16. avgusta, kakor je bilo prvotno sklenjeno in tudi v »Slov. Gospodarju« obljavljeno. Z ozirom na krajevne okoljščine letošnjega velicega koncerta in rodne nam brate Hrvate, od kalerih pričakujemo mnogobrojne udeležbe, vsprejel je odbor v koncertni program dve primerni hrvaški pesmi: »Živila Hrvatska!« in »Večer na Savi«, katerih zadnja se bode pela in izvajala s spremljevanjem orkestra cele vojaške godbe. Odbor »Slov. pevskega društva v Ptuju« in krajevni koncertni odbor v Brežicah sta si v svesti, da sta storila svojo dolžnost: preskrbeli sta se za koncert s svoječasnim razpisom dveh častnih daril dve izvirni skladbi, izbral se je za veliki koncert v vsakem oziru ugoden kraj, zagotovljena je za veliki pevski zbor in koncert cela godba c. in kr. pešpolka nadvojvode Leopolda štev. 53 iz Zagreba in nazadnje se je slavnost odredila v olajšanje in na ljubo oddaljenim pevkam in pevcem in drugim dobrodošlim udeležencem in prijateljem slovenskega petja na zelo priličen dan. Ob enem javljamo slavnemu občinstvu, da si odbor prizadeva za veliko skupno poskušnjo in veliki pevski zbor na dan »Velike maše« spretnega dirigenta pridobiti. Vsem spoštovanim slovenskim pevkam in pevcem pa bodi tem potem javno in odkrito povedano, da »Slov. pevsko društvo v Ptuju« brez njihovega krepkega sodelovanja, brez njihove izdatne pomoči kot tako samo ob sebi nič ne premore; še enkrat poudarjamo, da povoljna izvršitev in končni srečni izid, oziroma uspeh velicega pevskega zbora na dan 15. avgusta zavisi edino od požrtvovalnosti, vstrajnosti in domoljubne uneme raznih slovenskih pevskih društev slovenskega ozemlja, kakor od poedinih slovenskih pevk in pevcev, kateri se naj kolikor mogoče požurijo z zglaševanjem za note posameznih, za koncert določenih pesmij, katerih je društvo za vsako pesem po tri sto in za poedine glasove po 75 litografovati dalo. »Slov. pevsko društvo«, osnovano na najširši podlagi, nima na svojem sedežu in v odboru muzikalno izobraženih mož, ne razpolaga v Ptuju s številnim in z znamenitim pevskim zborom, kakor ob času poroda društva, njegova moč temelji v njegovih pravilih, tiči v društveni organizaciji, ki omo-gočuje hitro koncentrovanje posameznih, po prekrasni slovenski zemlji raztresenih glasovitih pevskih sil. Za vsacega slovenskega domoljuba nevesele narodno-socijalne razmere po ponemčenih spodnještajarskih mestih in trgih zahtevajo neogibno in nujno obstanek ednacega pevskega društva z lahko gibljivim aparatom, kakoršno je naše, ki more koncerte prirejati v poljubnih krajih, koder le ima kaj društvenikov, in če bi takšnega slovenskega pevskega društva na Spodnjem Štajarskem še ne bilo, moralo bi se z ozirom na narodne potrebe takoj ustanoviti. S tega eminentno važnega narodnega stališča in glede na dosedanje sijajne in vidne uspehe velikih koncertov našega pevskega društva za probujo narodne zavesti in slovenskega ponosa po Spodnjem Štajarskem, obračamo se z domoljubno prošnjo do vseh slovenskih pevskih društev, kakor tudi do poedinih slovenskih pevk in pevcev na Spodnjem Štajarskem, naj se z vso energijo lotijo dela, na dan koncerta pa pridite polnoštevilno v Brežice! Veliki koncerti »Slov. pevskega društva« so bili doslej vsem izobraženim Slovencem brez razlike stanu nekak priljubljen sestanek, naj bi tudi letos tako bilo! V to pomagaj Bog, spoštovani slovenski pevci in pevke in pa slovenska solidarnost na polju slovenskega pelja! S Pristave. (Obč. volitve.) Ono soboto je bila volitev občinskega odbora, ker je proti prejšnji volitvi bila pritožba vložena 1894. leta. Da je bila pritožba vložena, je bil kriv dobri Jožek Veršič iz Stročje vesi in njegova stranka. V soboto je zatorej bila nova volitev odbora, katere pa se niso volilci iz Stročje vesi udeležili, tako jih je dobri Jožek splašil. Zato bi se pa lahko zgodilo, da bi Stročja ves nobenega odbornika ne bi dobila, pa pristavski možje so pametnejši, kakor je dobri Jožek, in volili so tri vrle može za odbornike iz Stročje vesi. Tako je pošteno. Upamo pa, da bodo se ti trije možje pogovorili s pristavskimi in volili sedanjega župana zopet za župana. Sliši se pa, da nekateri mislijo prejšnjega župana V. zopet voliti, tega ne; kajti to ne bi pametno bilo, ampak imelo čuden »žmah«. Za danes naj bode to zadosti! Kakor se pa sliši, bode tudi volitev novega župana na Podgradji, ker slavno c. kr. namestništvo je potrdilo volitev. Sedaj pa ubogi Mathias ne more spati, ker je v veliki skrbi za svoje po sili županstvo, pa moj dragi Matjaš, odklenkalo bode ! Od Sv. Ane v Slov. goricah. (Volitev) v občini Šicen se je nam najpovoljneje izvršila. Izvolili so zopet g. Franca Wella, veleposestnika. Dobra pomoč je tudi v odboru g. Tomaž Ornik. To je dokaz, kako je priljubljen pri občinarjih Wella po večkratni izvolitvi; on je narodnjak, vrl Slovenec od nog do glave. Badi tega ga mora vsak v okraju Sv. Lenarta spoštovati. Omislil je občinske table slovensko-nemške, enako kažipote; r.. pr. kako lepo se bere kažipot: »k Sv. Ani v Slov. goricah« itd. Vsa čast vrlemu možu, ki daje kot občinski predstojnik tako lep izgled! Enako se ni ustrašil na zahtevanje finančne straže pribiti slovensko tablico na svojo hišo. Vrhu tega je on dober svetovalec vsakomur, kdor ga za svet vpraša. Večkrat se sliši: »Pojdem k šicanskemu g. predstojniku, ker tam bodem gotovo dobil raztolmačeno, kar si želim!« In to je istina. Poleg tega rad bere slovenske časopise, osobito je prijatelj »Slov. Gospodarju« in »Mohorjevi družbi«. Zatorej daj Bog sedaj zelo čilemu možu, iskrenemu Slovencu, še dolga leta obilnega zdravja za svoje vstrajno delovanje v korist občirnarjev Šicna in celega okraja! —k— Iz Cmureka. (Od tukajšnjega mišjega trga) so redki dopisi v cenjenem »Slov. Gospodarju«. Zatorej gosp. urednik, ne hodite s temi vrsticami kje preblizo uredniškega koša. Dne 5. maja, v cvetočem Marijinem mesecu sem ob 10. uri predpoludne sedel na klopici pred neko prodajalnico v Cmureku in se od-počival od svojega truda. Kar mi nenadoma zaori v ušesa glas trompete. Bil sem silno radoveden, posebno, ker so se povsod po ličnem trgu odpirala vrata in bili vhodi obsipani z radovednimi gledalci. Med tem prima-hajo učenci emureške župnije, ki so bili nekje na izletu; a kako s6 začudim, imeli so tri »frankfurtarice«, katere so kaj ponosno nesli in kričali zraven g. učiteljev kakor — živina. Oh, kaj si lahko mislimo o taki mladini, ki se že v šoli uči tako spoštovati milo očet-njavo Avstrijo? Pri tem činu sem pač obžaloval ubogo šolsko mladino, med tem tudi zabite Nemce in učitelje, ki tako škilijo v blaženo Bismarkovino, za seboj hoteč potegniti nedolžno mladino »zatiranih« Nemcev. Oh Bismark, Bismark, bodeš pa že moral še enkrat levite : prebrati tem neodrešenim »Siidmarkovcem« in »šul-1 vereinovcem«! Konečno pa vprašamo, kaj bi bilo, ako bi naši gg. učitelji na izletu nosili ruske zastave? Gotovo bi jih na meh odrli. Naj bi vlada skrbela, da se te Bismarkove pošasti odpravijo iz Avstrije! Iz Teharij. (Nepoboljšljiv stric.) Namesto kovača Valentina Žniderja, ki je veliki teden storil naglo in žalostno smrt, se je naselil na Teharjih g. Tlakar iz Savinjske doline. Ta izvrstni kovač je pa v očeh našega Pepota storil smrten greh, ker si je dal slovenski napis obesiti nad svojo kovačnico. In zdaj ubogi Pepo nima miru ne po noči, ne po dnevu. Ves zelen je in jeze se peni, ker se vsak dan mimo slovenskega napisa vozi v Celje. Neki dan, ko mimo gre, ga pa vendar mati jeza premaga, da vrlemu kovaču reče: »No, tega nam je še na Teharjih bilo treba, denite rajši prejšnji nemški napis nazaj«! Ali kovač ga zavrne: »Ce vam ni prav, pa vstran glejte«. In Pepo jo je popihal z dolgim nosom. Tako je vrlo! G. Tlakar, le ostanite zvest sin slovenske matere, in dela vam ne bode manjkalo! Teharčani! Vaša dolžnost pa je, da podpiiate vrlega, narodnega rokodelca. — In ti Pepo, nikar se ne jezi, da kje ne zboliš; če ti tudi slovenski napis bode v oči, vendar slovenski krajcar ti je ljub in kruh med Slovenci ti tudi diši! Le počasi, purmanček! Kako ti bo še le pri srcu, ko bodo v Celju črez malo časa sami slovenski napisi! Zadnjič je naš Pepo v svoji slepi jezi slovenski časopis raztrgal, zdaj mu življenje greni slovenski napis, radovedni smo, na koga se bo zdaj spravil? Res nepoboljšljiv strijc je naš Pepo! Iz Celj a. (Nadalnji darovi) kat. podpornemu društvu v Celju za vzdržavanje šole čč. šolskih sester: Altziebler Ant. 52 kr.; V. Kolar, provizor, 10 fl.; J. Brglez, župnik, 2 fl.; okrajni odbor celjski, 200 fl.; Ana Novak, gospa, 4 fl.; L. Šelander, uradnik v pok., 5 fl.; N. Pfeier, kuharica, 2 fl.; Fr. Walter, župnik v pok., 3 fl.; Ant. Kržič, prof., 15 fl.; M. Ulčnik, kaplan, 2 fl.; V. Zupane, posestnik, 5 fl. 50 kr.; Posojilnica v Gornjem gradu, 5 fl.; F. Dolenc, pos. 50 kr.; M. Pire, perica, 2 fl.; Zefa Štuler, kuharica, 2 fl.; J. Voh, nad-župnik itd. 2 fl.; Posojilnica v Slov. Bistrici, 10 fl.; Ana Fludernik, kuharica, 2 fl.; Jak. Krušič, župnik, 5 fl.; Posojilnica vitanjska, 20 fl.; Marija Kovče, 2 fl.; Posojilnica konjiška, 25 fl.; Al. Stožicki, kuharica, 2 fl. 50 kr.; A. Hajšek, kanonik, 5 fl.; Terezija Jezernik, gostilničarka 5 fl.; neimenovan župnik, 40 fl.; Fr. Lipovšek, posestnik, 3 fl.; J. Vurkelc, kaplan, 5 fl.; K. Gajšek, kanonik, 7 fl.; G. Presečnik, župnik, 2 fl.; Jerčka Gaberšek 1 fl. Srčna zahvala in ponižna prošnja za nadalnje darove! Ant. Rančigaj, denarničar. Iz Dunaj a. (Podporno društvo za slovenske visokošolce). [Konec.] Iz Ljutomera je društvu poslal g. dr. A. Mihalič 14 gld., katere so darovali gg.: Nabiralec dr. Anton Mihalič, zdravnik, 5 gld., dr. France Rosina, odvetnik, 2 gld. 50 kr., Anton Šlamberger, c. kr. notar, 1 gld. 50 kr., vč. gg. Jož. Ozmec, kaplan, 1 gld. 50 kr., Fr. Brglez, kaplan, 1 gld. 50 kr., gospica R. Kavčič, — 50 kr., g. J. Ivančič, c. kr. kontrolor, 1 gld. 50 kr. — vsi v Ljutomeru. V Celju so darovali: Vč. gd. opat Franc Ogradi, 5 gld., dr. Gjuro Hrašovec, odvetnik, 2 gld., vč. gd. Anton Rančigaj, vikar, 1 gld. — V .Radgoni je nabral odvetnik g. dr. Jožef Gorički, 7 gld. 50 kr., katere so darovali gg. Jož. Škrlec, gostilničar in posestnik, 1 gld. 50 kr., Oton Ploj, c. kr. notar, 2 gld., vč. gd. Emeran Šlander, administrator, 2 gld., g. dr. Jožef Gorički, odvetnik, 2 gld. — vsi v Radgoni. — V Čadramu sta darovala vč. gg. Jurij Be-zenšek, kn. šk. svetovalec in župnik, 2 gld., Vid Janže-kovič, kaplan, 1 gld.; v Ptuju gg. dr. Tomaž Horvat, odvetnik, 2 gld., Andrej Jurca, trgovec, 5 gld., vč. gd. Alojzij Šijanec, župnik v Negovi pri Radgoni, 1 gld., gd. Kazimir Bratkovič, c. kr. notar v Brežicah, 2 gld.; vč. gd. Miloš Šmid, župnik v Solčavi, 3 gld., gd. France Veršec, c. kr. notar v Sevnici, 2 gld., gd. France Žele-zinger, c. kr. profesor v Gradcu, 3 gld., gd. France Hrašovec, c. kr. sodnik v p. v Gradcu, 3 gld., vč. gd. Martin Meško, župnik pri Kapeli, 3 gld., gd. Anton Svetina, c. kr. notar v Gornjem gradu, 2 gld., vč. gd. Marko Tomažič, župnik v Pilštanju, 1 gld., vč. gd. Anton Veternik kaplan v Trbovljah, je društvu poslal 19 gld., katere so darovali gg. vč. gg. Peter Erjavec, župnik, 5 gl., Anton Veternik, kaplan, 5 gld., gospa Ana Dimnik, krčmarica, 5 gld., gg. Fer. Roš, župan, 2 gld., Jož. Goropevšek, posestnik, 1 gld., — vsi v Terbovljah, vč. gd. Anton Šebat, kaplan na Dolu, 1 gld. — Iskrena bodi hvala imenovanim rodoljubnim darovalkam, darovalcem, oso-bito pa še gg. nabiralcem! Bog plati! Dalnje darove sprejema vč. gd. dr. Fr. Sedej, c. kr: dvorni kaplan i. t. d., Dunaj, I. ^Augustinerstr. 7. Iz Št. Jurij a ob Taboru. (Nismo zadnji!) Menite-li res, da je Št Jurij zadnji kraj na svetu, ker se o njem tako malo kdaj čuje? Ni ne tako! Kako pa od vseh stranij tujci k nam prihajajo! Saj celo gosp. glavar iz Celja so nas dvakrat zaredom počastili s svojim obiskom. Govorilo se je že, da bo drugo leto slovenska gimnazija k nam priromala, ali pa, da dobimo celó glavarstvo, ker ga baje Celjani niso vredni. Pa težko, če se nismo zagnali previsoko. Gosp. glavar so se tu pa tam zglasili, povpraševali, tudi šolske otroke, ter si vse skrbno zapisovali. Kaj pa to? Nekdo mi je pravil, da najbrž »narodno blago« nabirajo ter da izdajo v kratkem kako znanstveno knjigo. Pa tudi to neki ni res. Nekaj druzega se kuha. Kaj se bo skuhalo, to se še ne vé, najbrž kisla juha enemu za odhodnico. — Dolžijo nas, da smo nasprotni učiteljem, pa po krivici. Pred leti sla bila tukaj nadučitelj in podučiteljica. Bes, obeh je zmanjkalo, pa temu nismo bili mi krivi. Saj poznate zgodbico od dveh volkov, ki sta se grizla in grizla, dokler sta drug drugega snedla. Tako enako je bilo pri ovih dveh; drug drugega sta izsnedla iz Št. Jurija. To pa odkrito povemo: učitelja, ki čast. duhovščino brez vsakega uzroka psuje, učitelja, ki v šoli preklinja in otroke pohujšuje, učitelja, ki se prišteva soci-jaldemokratom, takega mi ne moramo čislati. Res, nekaj jih je pa, ki tako vedenje odobrujejo, a temu je krivo »malikovanje«. »Malike« imamo tukaj, katerim se pridno kadilo sežiga, seveda večinoma iz nevednosti, ker vedo kaj dobro prikrivati svoje rogove. Ko bi le-te razgonili, ali pa ko bi jo sami z lepa od nas po—brusili, bi bil mir pri nas. L—1. Iz Ormoža. (Znamenit dan.) Popravljalo in na novo delalo se je letos toliko pri naši mestni župnijski cerkvi, da smo smeli smelo pričakovati, da nastane vsled te neumorne delavnosti nekaj popolnega. Nismo se motili. Brez vsakega laskanja moramo priznati, da ima vč. g. župnik Vilibald Venedig izboren ukus. Da pa se je moglo to vse izvršiti, imamo se zahvaliti darežljivosti vseh faranov, za kar jim bodo še pozni rodovi hvaležni. Med novimi napravami moramo omeniti v prvej vrsti treh krasno barvanih oken, koje je izdelal g. Neuhauser v Inomostu. Ta okna so bila prej zazidana. Presbiterij krasi sedaj šest barvanih oken. Mesto prejšnjega glavnega oltarja, kateri ni imel nobenega sloga, napravil je novega v gotičnem slogu g. Potočnik od Sv. Trojice v Slov. gor., a pozlatil je istega zlatar Angelo Zoratti. Cerkev je lepo slikana na opresni zid, a nekatere slike so tekom časa nekoliko potemnele. Slikar Brollo je torej vse te slike umil tako, da so iste sedaj videti, kakor na novo slikane. Bazven tega je še dodal na novo prelepo sliko »Svete družine«. O drugih popravkih, koji so se vršili, ne bodem pisal, omenjam samo, da je vse delo stalo okoli 4000 gold. Na bin- kJLCV. £|JL. oLjvj v rjiioivi uvjorujJAJ«.. 181 koštni ponedeljek bo lep praznik za ormoško faro: vršilo se bo blagoslovljenje novega oltarja, v kojega se bodo prenesli ostanki sv. Vincencija. Blagoslovili bodo oltar preč. gospod stolni župnik Bohinc, a slavnostno pridigo bo govoril č. g. profesor dr. Medved, oba iz Maribora. Vse se pripravljaf da dostojno slavi ta dan. Od blizu in daleč pričakujemo vernega ljudstva, da povzdigne slavnost tega dneva, o čemur bodemo poročali natančneje, naj bi ostal ta dan neizbrisljiv v spominu vernikov. Iz Ribnice. (Požar.) V noči od dne 13. do 14. maja je nastal na doslej neznan način pri Miklavčevi in Vrhovski žagi požar. Ogenj je ugonobil ne le žago omenjenih posestnikov in sosedov, marveč tudi blizu stoječi mlin Lipeta Miklavca, znanega narodnjaka v Bib-nici. Ljudje, ki bi utegnili zapaziti nevarnost, bili so ob onem času v trdem spanju; samo ena od Kuhelnikovih dekel je zapazila ogenj ter sklicala hlapce in družino na noge. Ogenj od dveh stavb je bil velik, in v veliki nevarnosti bila je tudi blizu stoječa Kuhelnikova žaga ter nekoliko oddaljeni obširni Kuhelnikov mlin. Edino žandarskemu vodji, g. Alojzu Furmannu, se imamo zahvaliti, da se je ogenj omejil samo na omenjeni dve stavbi. On je namreč privel s seboj kakih 10 mož iz Bibnice, ki so v družbi s Kuhelnikovimi hlapci tolikanj srčno in previdno gasili požar, da se prej omenjeni stavbi nista uneli. Kuhelnikova nova pila (žaga) je zavarovana pri »Slaviji«, mlin pa pri graški zavarovalnici. Stavbi, ki sta pogoreli, sta tudi zavarovani pri »Slaviji«. Ker se je torej le g. žandarskemu vodji in ostalim gasilcem zahvaliti, da ti zavarovalnici nista trpeli še večje škode, bilo bi pač želeti, da ti dve zavarovalnici odločita pogumnim gasilcem nekoliko nagrade. Večkrat čitamo po slov. listih zahvale, ki jih izražajo poškodovanci »Slaviji« za točno in solidno izplačevanje po po-žarju nastale škode; isto tako tudi niso izostale pritožbe. Ker pa poznamo več posestnikov, ki nameravajo od ptujih zavarovalnic pristopiti k »Slaviji«, ko razvidijo, da ta slovanska banka pri ocenitvi škode ne stiska poškodovancev, zato govorimo pač v interesu banke »Sla-vije«, ako izrečemo željo, naj slavna zavarovalnica pri tej priliki skaže poškodovancem svojo velikodušnost. Naše le deloma se probujajoče ljudstvo naj razvidi, da geslo »Svoji k svojim« ni prazna fraza! Saj se itak nekateri bojč precej visokih premij pri »Slaviji«, čemu naj bi jih strašilo še odtrgovanje pri plačilu po požaru pouzročene škode? Toliko pro domo! Vrlim gasilcem in trudoljubnemu g. žandarskemu vodji pa bodi s tem izrečena prisrčna zahvala! Politični ogled. Avstrijske dežele. I^j inan-ima^——a»n————■ Nadvojvoda Karol Ludovik f I brat presvetlega cesarja, je dne 19. maja, zjutraj ob 7. uri umrl na Dunaju v 63. letu svoje dube. Bil je vnet katoličan, velik podpornik dobrodelnih naprav, svoje dni cesarski namestnik na Tirolskem in v Galiciji ter po-speševatelj prijateljskih razmer z Busijo, zato je bil zdaj odločen za cesarjevega zastopnika pri kronanju v Moskvi. Umrl je vsled prehlajenja na Jutrovem. Bog mu daj večni mir in pokoj! Tudi Slovenci žalujemo s presvetlim cesarjem. Dunaj. Poslanska zbornica državnega zbora je v ponedeljek vsprejela postavo o zadrugah pri rudokopih in pričela razpravo o reviziji zemljiško-davčnega katastra, pri kateri se je za štajarske kmečke koristi vrlo potegnil poslanec Fr. Bobič, čegar govor objavimo pri prvi priložnosti. — Dvajset vseučiliških društev je razpuščenih, ker so se izrekla zoper dvoboj z Židi. — Delavci, ki so razgrajali dne 1. maja, so občutljivo kaznovani. Naj zato zahvalijo židovske voditelje! Češko. Zastran zgradbe okrožnega sodišča v Trutnovi za Nemce se je že vse potrebno ukrenilo. — Dne 16. maja se je odprl v Pragi narodopisni muzej. — V nedeljo se je v Pragi osnovalo katoliško ljudsko društvo, da se bori za pravice Čehov in ustavlja židovskemu uplivu. " Štajarsko. Prihodnji torek popoldne ob 2. uri bode v puntigamski dvorani v Gradcu velika skupščina štajarskih učiteljev, nemških in slovenskih. V prvi vrsti bodo zahtevali višjo plačo. Koroško. Novi okrajni glavar v Velikovcu, Kreu-ter, je trd Nemec, dasi je v tem okraju tretjina Slovencev. — Kmetje, ki so dali pred 2 letoma svet za ziljsko železnico, še bojda dozdaj niso dobili za to nobenega plačila. Kranjsko. Finančni minister je ljubljanski depu-taciji obljubil, da se dovoli državno posojilo po 3% in sicer pol milijona za regulacijo, pol milijona za ljubljanske hišne posestnike in pol milijona za deželo. — Ljubljana sme vzeti na posodo 400tisoč gld. za napravo električne razsvetljave. — Kmetijska družba ima občni zbor dne 11. junija. Primorsko. Goriški nadškof so svoji duhovščini poslali okrožnico, v kateri prepovedujejo citati »Sočo« in laški »Courriere di Gorizia«. Vsled tega velika razburjenost med liberalci. — V kratkem se začne zidati krajevna železnica med Gorico in Ajdovščino. Ogersko. Vlada si je domislila, da ima pravico vsako društvo zatreti, ki se osnuje na narodni, podlagi. — Naučni minister je za slovaško občino Suhor razpisal službo učitelja tako-le: »Išče se učitelj, ki bi mogel čisto slovaško občino Suhor pomadjariti«. Eljen, madjarska svoboda! Vnanje države. B i m. Sv. oče so poslali ogerskim škofom o tisoč-letnici okrožnico, v katerej poudarjajo, da se je zahvaliti za obstoj in razvoj Ogerske le sv. evangelju in da naj vsak Oger dela na to, da se odstranijo uzroki raz-pora, brezverske postave. Francosko. V nedeljo se je v Parizu zbralo več tisoč ljudij pred spomenikom device Orleanske, kjer se je prebrala resolucija, v kateri se zahteva, da se naj vsako leto obhaja spomin na devico Orleansko. Belgijsko. Meseca julija bodo volitve v poslansko in gosposko zbornico. Liberalci že držijo s socija-listi. Torej bode volilna borba med socijalisti in pa katoličani. Angleško. Poslanska zbornica je tudi v drugem branju vsprejela novo, sv. veri naklonjeno šolsko postavo. Angleži so torej siti brezverskih šol, kaj pa mi Avstrijci ? Busko. Car se je izrekel za popolno enakopravnost vseh ver, posebno v ruski Poljski. Ne verjamemo. — Car se je s carico odpeljal v Moskvo dne 18. maja. V proslavo kronanja je car izdal ukaz, da se odpravi telesna kazen v Busiji, in je pomilostil 1000 za prognanstvo v Sibirijo obsojenih oseb. Srbsko. Zakaj se Srbi nočejo udeležiti ogerske razstave? Ker je lani madjarska vlada zaprla mejo srbskim p.ašičem in s tem Srbiji napravila škode za 10 milijonov frankov. Bes, opravičena jeza! Turško. Vlada je za guvernerja zeitunskega ime- L. novala nekega Turka. Ko so velevlasti temu ugovarjale, reklo se jim je, da bodo kamajkami ali okrajni glavarji v Armeniji kristijani. Velevlasti so se s tem zadovoljile. Špansko. Vlada je sklenila poslati na Kubo, kjer je že po vsem otoku razširjena ustaja, na jesen še kacih 50 do 60 tisoč vojakov Kdaj bode tega konec ? Afrika. Ker je italijanski general Baldissera že kacih 2 tisoč vojakov poslal domov, bode bržčas v kratkem sklenil s kraljem Menelikom mir. Ta mir bo seveda za Italijo zelo drag in nečasten. Za poduk in kratek eas. Nevednost, najdražja stvar v deželi. (Slika; načrtal — ski.) (Konec.) Kar pa je prišlo še odslej, bilo je zlasti za starega Smrekarja že pravi križev pot. Sestradan in zdelan, pobit na duši in telesu, je naposled zbolel ter se moral uleči. Žena mu je stregla, a kakó, to je vedela najbolj sama in pa — Bog. Kmalu se je razglasilo, da ga je zadel mrtvoud in da dolgo ne bo več. Preležal je eno zimo, toda spomladi se je že prikazal tu pa tam, krev-sajoč po cesti z mavho na hrbtu. Mrtvoud je zadel le desno stran života ter ga napravil samó nesposobnega za delo, ne pa še nesposobnega za življenje. Žena ga ni marala več rediti domá, in kaj je hotel drugega, nego vzeti v roké beraško palico ter krevsati od hiše do hiše, prositi ubogajme. Za prej bogatega kmeta gotovo težak korak! Sedaj se je jel Ijudém že nekoliko smiliti revež. Radi so mu dajali vsak po svoji moči, ta kruha, drugi moke, tretji zabele, četrti soli ali denarja; toda kmalu se je izvedelo, da še od tega, kar priberači ter prinese na dom, ne dobi revež od žene drugega kakor ostanke. To je Ijudém zopet zamrzelo in marsikje so postali spet trdosrčni proti njemu, češ, ko bi to, kar mu damo, povžil sam, radi bi mu dajali, toda obá pa ne maramo rediti. Naposled je našel najboljšega podpornika v gospodu župniku, ki so mu pomagali obilno pri vsaki priložnosti, toda takó, da ni vedela levica, kar je delala desnica. Takó se je torej prevlekel do letošnje zime. Kakor sami vidite, letošnja zima ni bila huda, pač pa mrzla in to je bilo krivo, da revež ni mogel iti več po beračenju, ker mu je pohabljeno telo odpovedalo službo. Moral je prebiti domá v mrzli sobi, ker revežu nihče ni pripravil potrebnih drv za kurjavo. Gladen in prezebajoč jel je naposled bolehati in žena mu je stregla. S tem je tudi povedano vse. To, kar pripovedujejo o njegovih poslednjih trenotkih, mora v človeku kar vzbujati grozo. Ko so gospod župnik zvedeli, da boleha, poslali so nekoga povedati ženi, naj pripravi, kar je potrebno, da ga pridejo previdet. Poslanec prišedši v kočo, ni našel žene nikjer, le bolnik je ležal na postelji, že kakor mrtev. Jel ga je dramiti, stresati za rame, klicati po imenu, toda nič. Mislil je, da je že proč, torej ga je jelo biti strah in že je hotel zbežati skozi vrata. Tu se je še toliko osrčil, da se je ozrl ter videl, da se je bolnik nekoliko zganil. Pa se vrne k njemu ter ga jame izpraševati to in óno, zlasti še to, kam je odšla žena. »Oj, žene že dva dni ni videti«, odvrne s težavo bolnik, »mene pa tu takó zebe in tudi lačen sem, lačen«. — »Kam pa je vendar šla?« nadaljuje oni; »župnik so namreč naročili, naj pripravi potrebno, da vas pridejo previdet«. — »Menda bo pri hčeri, ali kje«, odvrne bolnik in solzé ga polijejo, ko se spomni velike skrbi žup-nikove. »O, naj le pridejo«, nadaljuje; »veliko sicer nimam, toda nekaj bi jim še vendar-le rad povedal. O, da bi vsaj kak teden še gledale moje oči«, vzdihne na to, »potem pa naj se zgodi sveta volja božja!« In res častiti gospod so prišli, prinesli mu ne le sveto popotnico, marveč tudi precej drobiža, češ, naj mu žena potrebno kupi, da vsaj gladu ne bo umrl. 0 kako so polivale solze hvaležnosti reveža, dasiravno so bile že štete ure njegovega življenja! Ni učakal tedna, kakor si je želel, umrl je sam, zapuščen, pozabljen, toda pripravljen; Bog da bi bili le mi tak6!« — »Lepa vam hvala, gospodinja, za ganljivo pripovedko, katera mi nikdar ne zgine iz spomina!« zakliče sedaj kovačica, sedeča pri peči, ko vidi, da je tovarišca umolknila. »Verjemite mi, da sem se mnogo naučila iz nje, kar bo dobro povedati tudi svojim mlajšim. Upam, da jih gane vsaj izgled, ako besede same časih ne pomagajo. Dobro, da so vam znane vse podrobnosti iz življenja tega trpina«. »Kaj bi mi ne bile znane, saj sem jih gledala z lastnimi očmi, čula od zanesljivih prič«, odvrne kočarica. »Ce je resnica, da izkušnje izmodre človeka, pa lahko svojim mlajšim pokažete sedaj z zgledom, kako resničen je star pregovor, da nevednost je najdražja stvar v deželi, da ženiti se je treba čim bliže, ko je mogoče, in da le tista deklina je kaj vredna, ki se ne sramuje deti na-se izdelkov svojih rok. Ako bi bil pokojni Smrekar dobil takšno, gotovo bi ne bil tako nesrečen in tudi njegovi otroci bi še kaj imeli. Tako pa ga bodo kleli še tjekaj v grob.« »Oj, to je hud6, da je človeka kar groza«. — »Mislim, da je, toda kar sem že rekla, ponovim še enkrat, da sam ni bil kriv vsega. Ko sem danes stala ob njegovem grobu, mislila sem si: Pridite semkaj-le, vi modrijani, ki ne morete dovolj prehvaliti tiste naše takratne nemške šole, da vidite, kak dobiček je prinesla temu-le revežu, ki je sedaj že na pravici božji! Ako bi se bil on namesto tiste nepotrebne nemščine naučil v šoli potrebnih vednostij za življenje, gotovo bil bi znal drugače ravnati s svojim premoženjem ter bi ne bil umrl tako gladen, zapuščen, pozabljen in preklinjan celo tjekaj v grob. Seveda tistim, ki nam tak6 vsiljujejo nemščino in trdijo, kako je ona potrebna, je stokrat ljubši, da ostane kmet top in neveden, da se da skubsti in odirati, kakor so to delali z rajnkim Smrekarjem, ker je ta nevednost njim najbolj v prid. Zato pa tudi sedanji lastnik Smrekarjevega posestva toliko rogovih zoper Slovence in zoper naša gospoda dušna pastirja, ki skrbita ne le za večno, marveč kolikor mogoče tudi za časno srečo svojih ovčic. Povejte tudi to svojim mlajšim, da bodo vedeli, koga imajo pred seboj, ako pridejo v dotiko s takimi ljudmi, ki se jim bodo hlinili za prijatelje, ob enem pa bodo sovražili in zaničevali naš jezik ter hvalili tujega«. »Gotovo jim povem«, odvrne tovarišca, »in lepa hvala, da ste me napotili na to. Sedaj pa z Bogom!« — »Z Bogom, srečno pot!« zakliče gospodinja ter zapre za svojo znanko hišna vrata. Glas iz Brazilije. Vladni brazilijski list »O Paiz« podaje nastopno sliko o neverjetni bedi avstrijskih izseljencev: Avstrijski izseljenci se izkrcavajo na otoku, oddaljenem kakih 50 minot vožnje od glavnega mesta Rio de Janeiro. Na tem otoku primanjkuje vode in morajo dovažati isto s celine. A voda, ki jo dovažajo v strašno umazanih čolnih, stoji često po dva, tri dni na pekočem solncu in se tudi meša s slano morsko vodo. Vsi izseljenci, ki morajo piti to vodo, dobč strašno drisko. 1'erilo si morajo izseljenci prati v morju, vsled česar je perilo vedno umazano. Izseljenci spe po tisoč v eni spalnici. Te spalnice so brez oken. Ležati pa morajo na golem, ali pa na lastnih omotih, v kojih nosijo svoje — zadnje imetje. Tu leže vse vprek: moški, ženske, oženjeni, samci, mladi, stari, otroci, starci. — Vsi v strašni nesnagi. Ako bi navstal ogenj, zgoreli bi vsi. Okoli poslopja je strašen smrad vsled človeških odpadkov. V kuhinji gospodarijo kuharji, s kojih uprav kaplje maza-nina. Gorjé bolnikom! Ti leže v posebnem oddelku, pokriti s cunjami; o kakem čistem perilu ni niti govora. Umrli otroci \eže še po več dnij med živimi. Ker pa v oddelku za otroke pomrjejo malone vsi bolniki, zatajujejo matere rajši bolezen svojih otrok in jih nosijo umirajoče na svojih prsih. Sleherni dan naletajo o pre-gledavanju spalnic na pet, šest v cunje zavitik mrtvih otrok, koje stlačijo potem v kake stare škatlje in jih pokopljejo. Na kratko: tu vlada najhujša človeška beda. --Ta grozna slika bodi v resno svarilo vsem onim, ki hočejo iskati sreče onkraj morja v Rraziliji! Smešnica. Pijan vojak sreča svojega stotnika ter ga hoče dostojno pozdraviti, ali nikakor se ne more postaviti mirno. »Tepec!« zagrmi stotnik nanj, »menda si se ga že zopet preveč navlekel, da ne moreš mirno stati!« Vojak odgovori: »Gospod stotnik, saj ni res; pijan nisem, le dvojno vino sem pil, črno in belo, pa me vleče prvo sem, drugo tja«. ------ Eazno stvari. Domače. (Milostivi knezoško!) so se sinoči vrnili v Maribor z birmovanja v rogaški dekaniji. Prihodnjo nedeljo bodo pa v stolni cerkvi po slovesni sv. maši delili zakrament sv. birme. (Birma v dekaniji jareninski.) Mil. knezo-škoi bodo birmovali na binkoštni ponedeljek v Jarenini, v torek pri Sv. Jakobu v Slov. gor., dne 28. maja v Svičini, dne 31. v Št. Ilju v Slov. gor., kjer bodo dne 1. junija posvetili župnijsko cerkev, dne 2. junija pri Sv. Juriju ob Pesnici in dne 3. pri Spodnji Sv. Kungoti. (Preč. g. kanonik dr. J. Pajek) so se iz Bosne peljali skozi Zagreb v Budapešto na razstavo in od tod na Dunaj, kjer ta teden ostanejo za nekaj dnij. (Ali v Maribor dobimo okrožno sodišče?) Ne! In kdo je tega kriv, saj pravosodni minister sprvega ni bil zoper? Krivi so vsi oni mariborski »Nemci«, ki se skrivajo za staro klepetuljo, imenovano »Marburger Zeitung«, ker toliko bobnajo zoper notarja dr. Firbasa, ki ga je sedanji pravosodni minister premestil v Maribor. (Nemški volk z D u n a j a v Mariboru.) Sinoči je imelo nemško-nacijonalno društvo za Štajarsko shod pri »Gambrinu«, na katerem je govoril znani dunajski Wolf, urednik prusaške »Ostdeutsche Rundschau«. Koliko je bilo c. kr. uradnikov na tem shodu, ne vemo; mislimo, da nobeden. Noben c. kr. uradnik ne more in ne sme vleči s Schonererjem, Wolfom, Kordonom in kakor se že ti prusaki imenujejo. (U či tel j s t v o.) Za učitelja in šolskega vodjo k Sv. Kungoti na Pohorju pride g. Adolf Pacher, učitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; stalno službo pa dobita gpdč. Friderika Cvirn, podučiteljica v Čadramu, in Antonija Burda, učiteljica ročnih del v Žičah. (Goljufija s poštno nakaznico.) Kiparski pomočnik Cajhen iz Ljubečne pri Celju je dne 20. maja vzdignil na pošti namesto 1 gld., poslanega z Laškega, 201 gld., ker je poštno nakaznico popravil. Toda le štiri gld. je zapravil, in že so ga dobili žendarji. (Porok a.) Gospod Dragotin Hribar, lastnik tiskarne v Celju, se je dne 19. maja poročil v Ljubljani z gospodično Evgenijo, rojeno Šumi. (Shod volilcev) skliče binkoštni ponedeljek, dne 25. maja ob 3. uri popoldne v gostilnico g. Podgoršeka na Ponikvi ob južni železnici državni poslanec č. gosp. dr. Lav. Gregorec. (Celjski mestni očetje) so imeli v torek popoldne sejo glede prostora, kjer se naj zida nova višja gimnazija. Zedinili so se, da dajo prostor v Karolinških ulicah pri Rysbeckovi hiši; toda na predlog »velikega Nemca« dr. Kovačiča mora država ondi sezidati nemško višjo gimnazijo z izključljivo nemškim učnim jezikom. Ubogi celjski »Nemci«, kako se bojijo krotke slovenščine! (»Šaljivi Slovenec«.) Zbirka najboljših kratko-časnic iz vseh stanov. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj v Vojniku. Ta druga, vsega priporočila vredna in za polovico pomnožena izdaja stane 90 kr., za pošti 1 gld. Dobiva se v knjigotržnici Ig. pl. Kleinmayr & F. Bamberg v Ljubljani. (Nove cerkvene skladbe.) G. Karol Brvar, mestni organist v Celju, je te dni izdal »Cerkvene pesmi«, v katerih je osem mešanih zborov in dva moška. Cene žal, ne vemo povedati. O notranji vrednosti teh cerkvenih pesmij pa povemo prihodnjič. (Volitve v okrajni zastop celjski) se bodo v kratkem vršile. Ker so celjski hišni posestniki iz ve-leposestva sedaj izključeni, je Slovencem zmaga tukaj in seve v kmečkih občinah zagotovljena, ako bodo edini. (Zadruga »Rinka«), Na »poziv savinjske podružnice slovenskega planinskega društva je bilo v nedeljo v Celju zborovanje, da se ustanovi zadruga, ki naj postavi hotel v Logarjevi dolini. Zadruga je zagotovljena, ime ji bode »Rinka«, ki bode za 25 tisoč gld. stavila oni hotel, ki se že prihodnje leto otvori. (Pismeni zrelostni izpit) na mariborski gimnaziji se začne dne 8. junija. Ustni izpit bode pa bržčas že v prvi polovici julija. (Spomenik Davorinu Trstenjaku.) Zaslužnemu pisatelju in zgodovinarju slovenskemu, pokojnomu župniku Davorinu Trstenjaku bodo letos postavili rodoljubi primerno spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Kraljevcih pri Sv. Juriju ob Ščavnici. (Občinski odbor petrovške občnie)'je izvolil dne 16. maja za župana g. Antona Korena, za svetovalce so izvoljeni gg.: Planinšek Jurij, Fridrich Franc, Roter Jakob, Vizjak Anton. Ker je župan odločen ka-toliško-naroden mož, napoči za petrovško občino nova, veselejša doba. (Iz Št. Lenarta nad Sevnico) se nam poroča : Tudi tukaj bi radi nekateri postali nemškutarji. »Tagespost« in »Wellblatt« sta jim vsakdanji evangelij. Treba bode v to sršenovo gnezdo sčasoma dregniti, da se naš kraj popolnoma sčisti. (Ljudska veselica) bode v podzemeljski jami v Hudi luknji na binkoštni ponedeljek, dne 25. maja. Začetek ob 3. uri popoldne. Vspored: Krasna razsvetljava 300 globoke votline. Godba in pevci Šaleške doline. Prosta zabava in dobra postrežba. (Sprememba posestva). Znano Mostnarjevo posestvo v Letušu pri Braslovčah je kupil g. Zanier iz Št. Pavla. — Posestvo Režekovo, katero je kupil mo-zirski nadučitelj, g. Fr. Praprotnik, je stalo samo 1400 fl. Dotični Mozirčan, ki je ono novico poslal nam in pa »Slovencu«, naj prihodnjič opusti take neslane šale, sicer ga objavimo! (Poštna vest.) Od dne 16. maja naprej bode hodil poštni sel iz Št. Jurija ob južni železnici v Slivnico vsako nedeljo, ponedeljek, sredo in petek. (Ogenj.) Dne 17. maja je-po noči zgorelo gospodarsko poslopje in svinjski hlev g. Kupicu v Št. Lovrencu nad Mariborom. Kdo je zatrosil ogenj, se ne ve. Le s silo so rešili hišno poslopje gasilci. Hvala za trud! 104 DLiU v uum uuoruuiin. oiev. ¿i. (Najvišje potrjenje). Presvetli cesar so potrdili izvolitev g. Ivana Kukovca kot načelnika in vlč. g. dekana Ivana Skuhala za podnačelnika okrajnega zastopa ljutomerskega. Društvene. (Dijaški kuhinji v Mariboru) je darovala slavna posojilnica v Ormožu 15 gld. — Slovenci in Slovenke, spominjajte se pri raznih prilikah te dijaške kuhinje! (Veselica) z izbornim petjem in godbo, katera je bila navadno na binkoštni ponedeljek, vršila se bode letos na praznik sv. apost. Petra in Pavla na vrtnih prostorih gosp. Jos. Mule-ja. Prijatelji petja in godbe, pripravite se tedaj! Vspored se bode naznanil pravočasno ! — Odbor bral. društva v Rušah. (»Kmetijsko bralno društvo«vKrčevini) pri Ptuju priredi na binkoštni ponedeljek, 25. dne maja, ob 4. uri popoldne veselico v prostorih g. krčmarja Blaža Windisch-a na Štukih s sledečim vsporedom: 1. pesem, 2. pozdrav, 3. deklamacija, 4. pesem, 5. govor g. Fr. Matjašič-a o vzgojevanju in cepljenju trt, 6. pesem, 7. nasveti in 8. prosta zabava s petjem. (Posojilnica v Celju) je imela v preteklem letu 2 milijona 718.498 gld. 10 kr. denarnega prometa. Število zadružnikov se je pomnožilo za 238, in jih iina sedaj 3155. Čistega dobička je bilo 12.045 gld. 12 kr.; v skupni rezervi pa ostane 96.040 gld. 18 kr. Kakor znano, zida posojilnica v Celju »Narodni dom«. (Žalska podružnica) sv. Cirila in Metoda namerava na Telovo sklicati svoj letošnji glavni zbor. Vse p. n. rodoljube že danes na to zborovanje opozarjamo. Savinjčani, pokažimo, da nam gori srce za narod! Vspored se objavi pozneje. (Društvo »Kmetovalec«) v Gotovljah ima letošnji glavni zbor dne 14. junija. Gospodarji in prijatelji kmetijstva, ne zamudite prilike, se podučiti in prepričati o lepili uspehih tega vzglednega kmetijskega društva! Vspored drugokrat. Iz drugih krajev. (Kronanje ruskega carja) se vrši te dni v Moskvi. K tej slavnosti so odpeljali že 24 pozlačenih voz, 121 konj; 81 dvornih voz in 115 služabnikov cesarskih hlevov. Pripeljali so tja tudi namizno opravo cesarice Katarine II., katera je silno dragocena, ker vsako teh orodij velja najmanj 400 gld. (Za ljubi denar!) Dne 15. aprila je bila v Po-retti na Laškem črna maša po pokojnem grofu Matteju, ki je zapustil revežem dva milijona lir. Ker se je raznesla novica, da vsak, ki bo pri oni črni maši, dobi po eno liro, zbralo se je toliko ljudij, da je bila cerkev prenatlačena, in so nekatere težko poškodovane in celo nekaj mrtvih proč nesli. (Kolera vAleksandriji.) Od začetka maja sem se v Aleksandriji močno širi grozna morilka, ko- lera. Vsak dan jih pomrje okoli 30 oseb. Kdor le more, beži v Evropo. Te dni je vsled tega prišlo v Trst veliko Aleksandrijčanov. Nevarnost je velika, da se tudi v naše kraje kolera zatrosi. Bog nas varuj! (Iz Aleksandri je.) Dne 2. maja se je v tem pomorskem mestu Egipta ustanovilo pri slovenskem zdravniku dr. Pečniku slovensko - hrvaško pevsko društvo. Od zanaprej se bode torej tudi v starem Egiptu razlegala mila naša pesem. (Divja zver, ne človek.) Oni teden so v Fila-deliiji, v Severni Ameriki, obesili nekega zdravnika dr. Holmesa, ki je sam priznal, da je izvršil 27 umorov. (Uničeno mesto.) V petek je strahovit ciklon (vihar) uničil skoro celo mesto Sherman v Severni Ameriki. Hiše so skoro vse razrušene, drevje polomljeno, 62 oseb je bilo ubitih, nad 200 ranjenih, okoli 100 oseb se pa pogreša. (Vesel obešenec.) V ponedeljek zjutraj je v Oseku bil obešen Gliša Stojkovič, ki je v Vrbanji za-vratno umoril nekega orožnika. Ko so ga gnali k vislicam, je veselo pel in ni nehal peti, dokler mu krvnik ni zadrgnil zanjke krog vratu. (Volkovi) so v Karici, v Tesaliji na Grškem, napadli neko družbo ciganov in raztrgali ter večinoma požrli trideset žensk in otrok. (D i 11 e s), znani brezverski nemški odgojitelj, je te dni umrl na Dunaju. Bil je hud nasprotnik krščanske vero in liberalec od pet do glave. Naj bi ž njim izumrl njegov brezverski duh med avstrijskim učiteljstvom! (Velikanski zvon). V največji moskovski livarni zvonov se je izdelal zvon, kateri tehta 24 tisoč kilogramov. Veljal bode 30 tisoč rubljev. Zvon bo okrašen s podobami o kronanju ruskega carja. (Napad na cerkev). V Wieliczki na Gališkem je v noči od 5. do 6. maja probudil ljudi iz spanja strašen pok. Neki zlikovec je vrgel bombo, napolnjeno z dinamitom, v cerkvico sv. Boštjana. Razpršivša se bomba je porušila zadnji del cerkvice povsem in močno poškodovala ostalo zidovje. (Vožnja v Sv. deželo.) Letos odidejo romarji v sv. deželo dne 22. julija iz Trsta. Podjetnik vožnje Schenker v Monakovem vabi, da se do dne 10. junija z vplačilom 100 niark oglasi, kdor se misli tokrat udeležili potovanja. (Priporočba.) Zavarovanje vseh vrst pri »Unio catholica«. Pošteni, delavni zastopniki na deželi se iščejo. Več pove radovoljno glavni zastop v Gradcu, Radetzky-gasse štv. 1. IjOterijne številke. Gradec 16. maja 1896: 77, 84, 26, 76, 60 Dunaj » » 27, 12, 26, 5, 61 Dragotin Novak v Trebnjem (Dolenjsko) priporoča izvrstno iz pravega apnenika kuhano apno, ter prodaja na debelo in drobno. Razpošilja ga tudi na debelo po železnici. JLpno iz najboljšega kamna in z divami žgano, od zidarjev zelo hvaljeno, se dobi v Jelovcu 20 minot od Makol. Velja 100 klgr. 1 gold. Kedaj se v<>n daje, se lahko pismeno poizve pri Juriju Černoga v Variši vesi p. Makole. Priporočam svoje doma izdelane, 4V2 kilo težke, bakrene vakuum ueronospora-tirizgalnice, komad 12 J5'1<1. Kdor vzame 6 komadov, dobi 7°/0 odpustka. 1500 komadov že v rabi. Bakrene plošče, cevi, izdelani kodi za žganje in pranje vedno v zalogi. A. Fiebiger, kotlnr koroške ulice 6, v MAltllKOitU. 8 Ravnokar je izšla gospodarska, 74 stra-nij obsegajoča, prav poljudno pisana knjižica s 6 podobami: sadjerejske, zlasti vinogradniške. Spisal SIMON GABERC, župnik Framski. Knjižico prodaje listnima »v. Cirila v Mariboru. Stane 20 kr., po pošti 3 kr. več. Pri narocbi se naj znesek pošlje v markah. IVAN SCHINDLER "•asas •sai! Üíi'lí'í-íiWiiRiíí. STROJ t VE . SPRAVE ¡-ORODJE VÍAKE VRSTI naj bel i¿a taloA. e pVooJ*: ..._______ ______________JE VSAKE VRSTI Ik "WinJSK^OmTHIJSKf I ,-'¡ ,,V','1 5* n-t'jt HM M ' r^J-if laim^'w vffi-war lííj.:¿;sr'.",?hí! -Kat-S* JSEä- .MimaargM rrt Bana]». -^jg Priprave za kavarnarje, sladičarje, gi-stilničarje, mesarje, sedlarje; peronospora-škropilnic, patent Schindler. 4 R. Wieserja v Hoči pri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkili cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 7 Izvrstne c. kr. j edino pri v. škropilnice proti peronospori inženirja Živica, katere so se splošno razširile zaradi svoje jedno-stavnosti, trajnosti, lahke porabnosti pri vsakem obdelovanju trtja itd. prodajamo z garancijo po dosedanjih nizkih cenah Živic in drugi r Trsi 11. Pošiljamo popolne škropilnice na vsako poštno postajo naše monarhije franco z ieseno posodo 10 gld., z elegantno posodo iz kartona po II gld. Obrazce s cenikom dopošiljamo radovoljno franco. 7-10 Izdelujemo tudi razprašilnike za žveplo, neprenehljive vinske stiskalnice itd. JWore ovff ije s 16 registri so prav po nizki ceni takoj na prodajo. Več se izve pri upravništvu tega lista. 3-3 * M % * * * * * * * M K. Pichler MARIBOH ^ glavni trg' st\. I O. -»a „k novi frančiškanski cerkvi" priporoča naslednje blago po posebno nizki ceni: Obleko za gospé, dvojne širokosti mtr. pofl. —.20 begé v vseh barvah . „ „ —.34 modno blago za obleko „ „ —.58 črni kažmir . . . , „ —.45 črno modno blago „ „ —.65 gladko modno blago v različnih barvah, 130 cm široko . „ „ — .90 perkal, se sme prati . „ „ — .18 levantin, lepi vzorci . „ „ —.20 plavo platno z debelimi nitmi.....„ „ —.22 cefir za obleko . . . „ „ —-.22 atlas satin . ... „ „ —.29 bosna za jopiče . . „ „ —.25 Ker j8 zima minóla, prodam barhant, ki se sme prati mtr. po fl. —.20 pretkan barhant, bel in rudeč.....„ „ —.30 flanela za praDje „ „ —.25 oxford za srajce „ „ —.22 ter Obleko za gospode mtr. po fl. —.95 kamgarn angleško blago za gospode .....„ blago za hlače, dvojne širokosti....., „ prtnina, pristna . . „ platno za žimnice „ „ šifon, dobro blago . „ „ platno za posteljo, v vsaki širokosti „ „ vojaško platno za srajce „ „ molinos za spodnje hlače „ „ Nadalje veliko modercev za gospe komad fl. črni in pisani predpasniki „ „ volna v klopčičih razne barve..... » » srajce za gospode, izvrstne robe ... „ „ srajce po sistemu „Jäger" „ „ platneni robci . . . ducat „ 1.80 2.50 —.45 —.55 —.45 -.20 —.45 —.16 —.15 —.40 —.45 —.08 —.80 —.50 1.50 pt IfOflflflflflflfjfJflfty Of^fJf^fJf^fJflfJf^f ^ vse potrebno za krojače in šivilje se dobi le 3—( glavni trg štv. 16 tik lekarne. * * * * * * * * * * * «f f * * * * * * * * 1-30 1-35 1-15 Tiskarna sv. Oii*ila priporoča naslednje knjige: 1. „Žalostna mati Božja"', spisal Fr. Bezjak, župnik pri Sv. Marku, 6. natis. Obsega pouk o češčenji žal. matere Božje, pobožnost sedem petkov v čast žal. materi Božji, razne molitve in pobožnosti za god sedem žalosti Marije Device, zbirko molitev za očitno in domačo službo Božjo in precejšnje število svetih pes-mij. Ta posebno za sveti postni čas primerna knjiga stane vezana v polusnje ....... gld. —' 60 „ z zlatim obrezkom . . . . . „ — "70 „ v usnje z zlatim obrezkom . . . . „ 1'20 2. „Družbine bukvice za dekleta", spisal Jožef Rozman, pokojni Konjiški nadžupnik, 12. natis; namenjene v prvi vrsti dekletom Križevske družbe, pa tudi vsem dekletom sploh jako koristne, veljajo vezane v usnje z barvanim obrezkom . . . gld. „ „ radečim „ ... „ „ „ zlatim „ ..... OC Po poštnem povzetji tO kr. ve O. 3. „Duhovni Vrtec", 5. natis, priporočanja vredna molitvena knjiga, posebno za mladino, stane v usnje vezan z zlatim obrezkom .... gld. —'85 „ „ „ „ s kopčo . . „ —-95 4. „Sveto opravilo", spisal Anton Slomšek, nekdajni viši ogleda šol, 5. pomnoženi natis; namenjeno šolarjem viših razredov, velja vezano ......... gld. —"35 „ v polusnje z zlatim obrezkom . . . „ —'45 ,, v usnje z zlatim obrezkom . . . . „ —'50 5. „Ključek nebeški", spisal Ivan Skuhala, dekan v Ljutomera, za šolarje nižih razredov, velja vezan.........gld. —'30 „ v polusnje z zlatim obrezkom . . . . „ —'40 „ v usnje „ „.-... „ —'50 6. „Molitve na čast svete družine", komad 2 kr., 100 po 1 fl. 50 kr. 7. „Božič" pridnim otrokom, spisal Alojzij Vakaj, stane 15 kr. 8. „Svete pesmi za šolarje", vezane 10 kr. 9. „Zbirka narodnih pesmij" I. snopič 10 kr. 10. „ „ „ D. snopič 10 kr. 11. „Ženitovanje" 15 kr. Bilanca upravnega odbora c. kr. priv. vzajemne zavaro Štev. Aktiva: gld. kr. gld. Ikr 1 I. oddelkov za poslopja, premakljivo blago in zrcalno steklo iz tekočega gospodarstva. 1 Gotovina v denarnici........... 22.726 92 2 Gotovega imamo pri c. kr. poštni hranilnici .... 15.81579 3 » > » štaj. eskomptni banki..... 53.202 91 4 » » > » hranilnici....... 14.073 24 5 » » » občinski hranilnici v Gradcu . 49.113 87 6 Razni dolžniki............. 21.587 31 7 Na dobrem pri protizavarovalnih društvih..... 22.8j2 40 8 » » » zastopništvu v Ljubljani in okrajnih komisarjih 6.829 80 9 Dolžni doneski in premije: a) repartovani doneski in sicer: za prejšnja leta do 1894 . . . . gld. 962-60 za leto 1895 .......» 2.387 • 77 gld. 3.350 37 b) doneski in premije za nova oziroma za povišana zava- rovanja ............. » 19.669 95 23.020 32 10 Za potrebščino leta 1896 za trpeča zavarovanja predpisani doneski -572.160 58 801.423 14 II. rezervnega zaklada. A. oddelek za poslopja. 11 Gotovega na dobrem pri štajerski eskomptni banki in pri štajerskih in koro- ških hranilnicah........... gld. 417.523-42 12 Posestva: aj Poslopje zavoda v Gradci, Herreng. 18 in 20 in Jungferng. 2 s prizidanim novim poslopjem . . fl. 548.792 90 b) Sackstr. 18 in 20 » 133.309 32 f c) » » Celovci,Siidbahnstr. lin 3 in Ringstrasse 9 . » 120.71512 d) » » Ljublj. na Dun. cesti št. 13 » 147.766-16 » 950.583-50 13 Vrednostni papirji po kurzu 31. grudna 1895 po pregledu » 183.550-80 14 Tekoče obresti teh papirjev.......... 2.531-38 15 Razni dolžniki............. > 24.453-83 1,578.642 93 B. oddelek za premakljivo blago. 16 Na dobrem pri štajerskih in kranjskih hranilnicah . 326.046 15 C. oddelek za zrcalno steklo. 17 Na dobrem pri štajerski hranilnici....... . gld. 5.802-19 18 Za tekoče potrebščine........... . » 108-78 5.910 97 1,910.600 05 III. pokojninskega zaloga. 19 Na dobrem pri občinski hranilnici v Gradci .... 78.356 85 20 Vrednostni papirji po kurzu 31. grudna 1895 po pregledu 38.746 — 21 Tekoče obresti teh papirjev......... 371 58 117.474 43 IV. ustanovnega zaloga za ponesrečene požarne gasilce. 22 Na dobrem pri občinski hranilnici v Gradci .... 6.002 — V. ustanovnega zaloga za cesarjev jubilej. 23 Na dobrem pri občinski hranilnici v Gradci .... 11.035 92 VI. zaloga za protizavarovanje. 24 Na dobrem pri občinski hranilnici v Gradci..... ..... 132.770 17 n 2,979.305 71 i i valnice proti požarni škodi v Gradcu za 67. npr. leto 1895. Štev 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Pasiva: I. oddelkov za poslopja, premakljivo blago in zrcalno steklo iz tekočega gospodarstva. Rezerve za doneske in premije po odštetem protizavarovalstvu .... Rezerve za nedognane škode po odštetem protizavarovalstvu .... Nepotegnene odškodnine............... Nepotegnena darila................. Nepotegneni stroški za sklicevanje in gašenje......... Nepotegnene podpore................ Pristojbine za vinkuliranje, ki se imajo plačati meseca januvarija 1896 za IV. četrtino 1895 ............... 2°/0ni doneski za požarne brambe, ki se imajo plačati leta 1895 deželnim zakladom na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Nižeavstrijskem in magistratu Dunajskemu za leto 1895 ........... Različni upniki.................. Na dobrem imajo protizavarovalna društva . ....... Na dobrem imajo zastopništvo v Celovcu in okrajni komisarji .... Hišnim zavarovancem iz preostanka od 1894, za 1. 1896 določeno povračilo v oslanku . ................ Ostanki iz gospodarstva leta 1895: a) v oddelku za poslopja, vštevši poravnave od 1. 1894 gld. 67.614-19 b) » » » premakljivo blago...... » 2.494 03 c) > > » zrcalno steklo s prenosom leta 1894 . > 760-25 gld. kr. gld. kr. II. rezervnega zaloga. a) oddelek za poslopja. Premoženje rezervnega zaloga za poslopja .... Kursna rezerva za vrednostne papirje rezervnega zaloga za poslopja............ Razni upniki . ........ b) oddelek za premakljivo blago. Premoženje rezervnega zaloga za premakljivo blago Za tekoče potrebščine......... gld. 1,508.142-29 47.509-51 22.991-13 c) oddelek za zrcalno steklo Premoženje rezervnega zaloga za zrcalno steklo III. pokojninskega zaloga Čisto premoženje pokojninskega zaloga .... Kursna rezerva za vrednostne papirje pokojninskega zaloga gld. 326.008-88 37 27 IV. ustanovnega zaloga za ponesrečene požarne gasilce. Premoženje ustanovnega zaloga za požarne brambe...... V. ustanovnega zaloga za cesarjev jubilej. Premoženje jubilejnega zaloga, in sicer: za Štajersko .... » Koroško .... » Kranjsko .... VI. protizavarovalnega zaloga. Premoženje zaloga za protizavarovanje 630.136 2.049 7.982 39 75 185 408 14.359 13.351 2.566 2.868 56.532 70.868 54 36 70 1,578.642 326.046 5.910 47 93 15 97 801.423 14 114.658 2.815 93 50 8.531 37 2.461 64 42 91 1,910.600 117.474 6.002 11.035 132.770 05 43 92 17 2,979.30571 ZAHVALA. Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da so naš pre-Ijubljeni oče, JOŽEF VOGRINC, dne 8. maja ob 2' uri, prevideui s sv. zakramenti za umirajoče, po mučni bolezni, v voljo božjo udani, umrli v 65. letu. Bili so 18 let davčni iztirjalec, naročnik „Slov. Gospodarja" tudi 18 let, veren kristjan in odličen Slovenec. Slovesni pogreb je bil dne 10. maja ob 4. uri popoldne iz Konjiške vesi k Sv. Ani. Prišli so konjiški veteranci z godbo na dom, da so se poslovili od svojega stotnika in so mu prinesli krasnih vencev, potem so pa odnesli krsto, na potu so se pridružili konjiško gasilno društvo in gg. uradniki, sosedi, znanci in mnogo ljudstva. Sprevod so od Blata vodili prečastiti gospod nadžupnik z obema čč. gg. kaplanoma. Gospod baron Vaj je poslal krasen venec. Ginjenega srca izrekamo prav srčno zahvalo vlč. gg. duhovnikom, gg. uradnikom, posebno veteranskemu društvu, požarnemu društvu in tržanom; vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so se pogreba udeležili in so spremljali rajnega na zadnjo pot k Sv. Ani. — Pokojnega očeta priporočamo vsem v blag spomin. V Konjiški vesi, dne 18. maja 1896. Neža Grobelnik, svakinja. Zefa Sterbenc, roj. Vogrinc; Barbara Vogrinc; Amalija Vo;rinc. Vabilo li OImmmmii II 2l>01'U ormoške posojilnice. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se odredi na nedeljo, dne 31. maja 1896 ob tretji uri popoldne v Čitalnici ormoški. Dnevni red: 1. Poročilo predstojnikovo, polaganje konečnega računa in bilance za leto 1895. 2. Poročilo nadzorstva o računih in bilanci za leto 1895. 3. Predlog predstojništva in nadzorstva o porabi čistega dobička. 4. Slučajni predlogi. Di-ugo vabilo: Ako ob zgoraj navedeni uri ne bi bilo za sklepanje dosti navzočih udov, se koj s tem vabilom za ta slučaj nesklepčnosti prvega zborovanja odredi v smislu § 33 zadružnih pravil drugo zborovanje na isti dan 31. maja t. 1., pa ob 4. uri popoludne na istem mestu in z istim dnevnim redom, kakor je zgoraj za prvo zborovanje odločen. Ormož, 11. maja 1896. 2-3 Vek. Krajnc. Dr. J. GerSak. Oznanilo. Dne 28. maja 1896, to je v četrtek pred Trojiško nedeljo, bode pri Mali Nedelji veliki živinski sejem. Kupci in prodajalci živine se uljudno vabijo na mnogobrojni obisk. Blaž Korošce, gostilničar. KONJAK, prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjajoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr. Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. Benedikt IKertl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (.Gonobiz) na Štajerskem. haloga t Gradec: J. Eichler, lekarnar; Alb. Miiller, drogist. Maribor: Al. Quandest, Gosposka ulica. 1 Nvi nj ei*ej ¿i angleškega plemena. Makshofen pri Deggendorfu, Bavarsko. Ustanovljena 1854. Lastnik: A. K S (> I! L E S. Tudi v inozemstvu — v Hamburgu, na na Dunaju in v Budapešti — obdarovana s prvimi darili, prodaja najceneje 1-10 breje svinje, godnjc mrjasce, kakor tudi mlajše živali. Znano izvrstne Ljutomersko škropilnice proti peronospori izvolijo se naročiti naravnost pri A. Huber-ju v Ljutomeru. Cena za etlen /minuti: s kupreno puto......gld. 14.— s leseno puto......„ tO.— Poštnina za eno škropilnico 30—50 kr. Vsako leto večja raba in mnogi dopisi priznanstva dobrega delovanja, dokazujejo izvrstno rabljivost više imenovanih škropilnic. 1-3 Primerna darila birmanceiu, jmr Molitvene knjige -be v najrazličnejših vezavah, v največi izberi in po čudovito nizkih cenah priporoča M ANDREJ PLATZER, (poprej Eduard Ferlino) prodajalnica papirja, pisalnega orodja, šolskih potrebščin, šolskih in molitvenih knjig 1-6 m 'M gosposka ulica št. 3. V IVMaritlOril, gosposka ulica št. 3. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi Za birmaiicc lep spomin in sploh za odrasle koristen molitvenik ^ „DUHOVNI VRTEC" 5J v V. natisu. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 straneh še poduk za sveto birmo in 169 svetih pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr., v usnje vezan z zlatim obrez-kom s kopčo 95 kr. Sv. birma, Poduk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v II. natisu. 1 kom. velja 10 kr., 10 kom. 90 kr. in 100 kom. 8 gld.