LETO XVIII — številka 40 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. Izdaja CP »Gorenjski tisk«, llrsluje uredniški odbor — odgovorni urednik KAREL MAKVJC GLASILO SOCIALI KRANJ, DNE 29. MAJA 1963 CENA 30 DIN List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot °f ^ In sicer ob s i e d a h in STIČNE ZVE DELOVNE GA L J U P S T Z A sobotah GORENJSKO Produktivnost ali uravnilovka £lektriClia pCC ObratUJC Zadnje seje nekaterih delavskih svetov v trosjihde0 organizacijah so bile prežete z lazpravami ali bolje rc « kritikami nesorazmerij v nagrajevanju. Podobno je J* o tud na Pšenicah. Prav tako je o tem problemu razp avlIjaU občinska skupščina v Radovljici, odborniki v škof^ok'*a opozarjali na ta pojav. Na razširjenem plenumu obcmskM sindikalnega sveta v Kranju pa so ugotovili, da f^f sedanj način delitve osebnih dohodkov v nekaterih kolektivih tako umaličil, da nima nobene zveze več z nagrajevanje*« po dem. Gre za problem, ki močno zanima zaposlene in hJra"ia ko močno vzpodbuja k povečevanju produktivnosti aH P« Prav obratno. Na žalost je znanih več primerov ko « Pr »vi "a stimulacija vnaša med kolektive veliko nezadovoUstva " , Jo je navadno zmeraj, so prizadeti najboljš. »^P*™^ E?'J« s* najbolj zavzemajo ne le za produktivnost na svo Jem delovnem mestu, marveč tudi za druge važne P™™eme okrog organizacije dela in ekonomičnosti poslovan ja sp on. Pred leti zastavljeno in sprejeto geslo o nadijevanju pO S? .J? Imel° že v samem *ačetku mn0g° rMU"j22te niso sodniških« težav. Zlasti tam, kjer strokovne organizacije ntoo M uu°8 razn,m evidencam in drugim pokazatel em ki *K J! b»« osnova za pravično nagrajevanje po delu.^ Zatoi so ^eli že prvi pravilniki mnogo slabosti. Treba je reči datSO marsikje te pravilnike že dostikrat popravljali, jih' P»la|* Hvali razvoju, Izpopolnjevanju mehanizacije '"P*^ da v mnoglh prlm^hJje 0^tal0 prl starem še več! Razne oblike »planskega« poviševanja osebnih dohodkov so pripo »ogle, da so pustili v pozabo merila za produktivnost m so Pustil, da so se spet uveljavile uravnllovske težnje ali pa težnje po prevelikih, neupravičenih razponih. To pa, je v vedlo do očitnih disproporcev, ki danes marsikje P^^JJ teiave malodušje In nezadovoljstvo, kar močno vpliva na razpoloženje, na produktivnost in na notranje odnose v de »ovnih organizacijah. Na pobudo sindikalnih In drugih organizacij so se zdaj ^skoraj po vseh kolektivih lotili urejanja tega problema. var,?3V°datke in a"alize, organizirajo razprave in PO*™"* vanja. beležijo predloge in pripombe samih delavcev in po-sanT* Tak0 * Pričakovati da bodo lahko samoupravni or-Sanl sprejeli ustrezna dopolnila in izpopolnitve teh pravilni ter znova uveljavili načela delitve po delu. »en S* pri tem »e pojavlja?o najrazličnejše tendence. Težnje SS°? Žel0dcev« so i žive- Hkrati pa SC POuek°d Ph in Wte tendence, da se ob posameznih današnjih težavah to mejevanju zaposlovanja dobesedno zavirajo svobodne raz-„2 8 Parolami: kdor nI zadovoljen, naj pa gre. 1 o je orlantarnMiŠi po'av> W v nekaterih primerih skriva mnoge organ Zacijske in druge glabosti strokovnih služb m pre -uje vsako sproščeno razpravo v kolektivu, zela ievanje in izpopolnjevanje sistema nagrajevanja e kkrn^0^ naloga.Teiave so zlasti v manjših ko'ektivih Pod lTimanlkuje sposobnih služb in so samoupravni organi nih ^no?imi vplivi. V tem primeru bo potrebna pomoč: raz-NaWrUZen1' strokovnih organizacij in občinskih organov. Krt? Pa k Pričakovati od samih kolektivov ki v svojo nih « m°ra3° iskat* osnovne rešitve v merilih dela In konč-Poslovnih uspehih. - K. M. V torek, na dan mladosti, so ^J^*^ t vesnost. Za rojstni dan ™£ P novo 60 skusnem obratovanju v &l«and i Protavaja,| bodo tonsko elektropeč, prvo te vrste nove količine kvalitetnejšega jekla Po zasedanju centralnega delavskega sveta Železarne, na katerem so izvolili nove člane upravnega odbora in komisij delavskega sveta, je bila ob novi elektro peči otvoritvena slovesnost. Predsednik delavskega sveta obrata elektropeči tov. Tine Dolar, je v nagovoru poudaril, da se s tem pričenja novo obdobje povečanja proizvodnje in kvalitete v železarni na Jesenicah. Dejal je, da je obrat počaščen, da je prav njim zaupana ta velika naloga, pri čemer je prepričan, da jo bodo v zadovoljstvo vseh vestno izpolnjevali. Predsednik centralnega delavskega sveta Anton Grošelj je s podatki ilustriral opravljeno delo. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri tej gradnji in vsem, ki so dali za to idejo pobudo, saj se bo s to novo pečjo delo v mnogočem olajšalo, Peč bo namreč možno založiti z dvema 30-tonski-ma košarama, za kar bi bilo po starem načinu potrebnih okoli 80 korit in razumljivo prav toliko nakladanj. Sedanje SM peči dajejo dnevno komaj 3 šarže jekla, ta pa bo dala štiri. S slavnosti so poslali tovarišu Titu čestitke za rojstni dan, katerih besedilo je preči-tal sekretar komiteja mlad. organizacije v železarni. Potem je predsednik delavskega sveta obrata elektropeči tov. Dolar zaprosil sekretarja za industrijo SRS tov. Sveta Ko-bala, da je predal peč v obratovanje. Nove količine jekla, pridobljene na sodobnejši način so jeseniškim železarjem garant za boljše življenje naši skupnosti pa omogočajo hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Vedeti moramo namreč, da je peč grajena na najsodobnejši način, saj je ena prvih take vrste v srednji Evropi. Železarna pa ima naročeno že drugo tako peč in če bo vse po sreči jo bodo čez leto dni že izročil isvojemu namenu. B. B. To bi kazalo posnemati! Z nadaljnjim razvojem našega družbenega sistema odigravajo občinske skupščine vse pomembnejšo vlogo. Ker s s tem hkrati večajo tudi odgovornosti občinskih odbornikov, jim je pravočasno dostavljeno gradivo lahko bistveni pripomoček za solidno delo. Odborniki se lahko doma dobro pripravijo za razpravo na seji. Toda vsaka seja bi bila lahko mnogo krajša kot ponavadi je, če se ne bi vsi po vrsti tako vneto držali starega, že preživelega sistema in če ne bi gradiva na sejali še enkrat prebirali. S tem samo zavlačujejo seje, dolgočasijo vse, ki so se na seje pripravili — to pa je dolžnost slehernega odbornika — ter jemljejo dragocen čas za razpravo. Odbornik občinske skupščine Tržič tov. Stane Mešič je nedavno na seji skupščine o tem dejal tole: »Gradivo za sejo skupščine dobimo pravočasno. Dolžni smo, da ga doma preberemo in pridemo na sejo pripravljeni za razpravo. Preseneča me torej, zakaj tu znova prebiramo gradivo. Če bomo tako nadaljevali, potem je zares škoda truda in denarja za gradivo. Gre za to, da se navadimo štediti s časom. Zato ga moramo koristneje porabiti, predvsem za razpravo in izmenjavo mnenj. Tako bodo postale seje občinske skupščine vsebinsko boljše in predvsem krajše!« Tehtna pripomba je naletela na splošno odobravanje ostalih občinskih odbornikov. Predvsem pa je prispevala, da je bila seja skupščine ob' čine Tržič, 24. maja, zaključena v dveh urah, čeravno je bilo na dnevnem redu kar 12 točk! Odborniki pa so imeli kljub temu dovolj časa za razpravo! Ali ne bi kazalo posnemati tržiški primer? — D. K. Za lepši izgled Jesenic Na Jesenicah je v teku več manjših komunalnih del, ki bodo pripomogla k lepšemu izgledu mesta. Nedavno so uredili samopostrežno trgovino podjetja -Delikatesa« na Plavžu, sedaj pa obnavljajo še zgornje prostore in fasado zgradbe. Izpred zdravstvenega doma v gradnji, odvažajo odvisno zemljo in poleg asfaltirajo pločnik. Odcep na cesto Cirila Tavčarja so lani razširili, sedaj pa ga bodo asfaltirali. Pri železniški postaji so zravnali prostor pod Mesarjevim travnikom, kjer urejajo alpinetum. Po mestu so postavili nove lične oglasne deske, na Javorniku pa so splanirali kupe smeti ob Ja-vorniškem potoku. V parku ob občini so pokosili in odstranili plevel, v kratkem pa bodo zamenjali tudi razbita zaščitna stekla javne razsvetljave. — B. B. ^ml^SlOS POLOMU ENIMI STROJI. S TAKO OMAMJMCUCj, IN *1H SE NE DA.. .NIC ZA TO. BOMO PA ZNIŽALI OSEBNE DUHUu OB TEH Telovadni nastop preložen Kranj, 28. maja — Na današnjem sestanku Komisije za izvedbo telovadnega nastopa so se ponovno odločili za preložitev. Teren na stadionu je namreč popolnoma razmočen. Razen tega ne bi bilo to zdravstveno priporočljivo za nastopajoče, ker bi bili oblečeni le v lahka športna oblačila. V upanju, da se bo vreme končno vendarle popravilo, so določili nov datum nastopa — 8. junij, ob 16. uri. — S. O MI IN SVET 29. MAJ 1965 To dni po svotu BREZ ATOMSKEGA OROŽJA MEXICO CITY — Mehika ne namerava izdelovali atomskega orožja, čeprav razpolaga s tehničnimi in znanstvenimi dosežki, ki so za to potrebni. VAŽEN SESTANEK DŽAKARTA — Namestnik indonezijskega predsednika dr. Subandrio je odpotoval v Kanton na sestanek s kitajskim ministrskim predsednikom Cu En Lajem. Ta sestanek je bistvene važnosti za nspeh ali neuspeh druge konference azijskn-atriških držav. Indonezija nasprotuje sodelovanju Malezije na konferenci v Alžiru. OBSODBA TUNIZIJE V KAIRU KAIRO — Na konferenci voditeljev arabskih držav v Kairu so obsodili tunizijsko stališče o palastinskem vprašanju. Tunizija se zavzema, da bi palestinsko vprašanje rešili s pogajanji prizadetih. Nekatere države so predlagale izključitev Tunizije iz arabske lige, vendar do tega ni prišlo. RAZGLAŠENO IZREDNO STANJE SALISBURY — V dveh ro-dezijskih pokrajinah so razglasili izredno stanje za dobo treh mesecev. OBISK AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA HELSINKI — Včeraj je prispel na obisk na Finsko avstrijski zunanji minisfer Kreisky. VELIKO ZANIMANJE BERLIN — Vest, da bo predsednik Tito obiskal DR Nemčijo je bila v Berlinu sprejeta z velikim zanimanjem. AMERIŠKO OPORIŠČE SAN DOMINGO — Ameriški vojaki so začeli z deli. ki kažejo, da se ameriška vojska ne namerava kmalu umakniti. 40 km vzhodno od glavnega mesta San Dominga so začeli graditi letalsko oporišče. Sporazum o premirju je še vedno v veljavi. Do obstreljevanja je prišlo samo v bližini parlamenta. Tuji odposlane is-i prizadevajo, da bi našli politčino rešitev. V Dnevne vesti nas seznanjajo s podatki o mrtvih in ranjenih v sedanjem napetem položaju v Boliviji. Pod bolivijskimi ledeniki je prišlo v zadnjem času do hudih spopadov v rudarskih mestih, kjer so se z orožjem v rokah soočili uporni rudarji 4n vojska vojaške hunte. Vojska Reno Barrientosa ki je na čelu vojaške hunte, hoče z obročem okoli položajev približno 30.000 oboroženih rudarjev prisiliti varuhe revolucionarnih pridobitev boli-viskega ljudstva, za izobesijo belo zastavo. Vendar položaj v Boliviji ni takšen, da bi pričakovali lahek obračun, ko je negotovo, ali bo vzdržal sporazum o premirju preizkušnjo. Določila lega sporazuma namreč določajo, prekinitev ognja, konec generalne stavke in preklic ofenzive proti upornim rudarskim položajem. Tako je položaj v Boliviji Bo'ivijski ledeniki za las podoben položaju v Dominikanski republiki, kjer si vojaški voditelji z vsemi sredstvi prizadevajo še naprej obdržati v svojih rokah oblast. Sedanji položaj v Boliviji ima svoje poreklo v družbeni strukturi dežel Latinske Amerike. Nič novega ne bomo povedali s podatkom, da je na »zelenem kontinentu« med dvajsetimi državami polovica takšnih, kjer so na oblasti vojaške junte z najbolj desničarskimi diktatorskimi vladami. Pogosti izbruhi nezadovoljstva, odkriti spopadi In zarote pa kažejo, da razvoja v teh deželah ni mogoče preprečevali z bajoneti. vojaška junta se je v Boliviji vsidralii na oblasti po politični krizi, ki je odstra- nila s položaja prejšnjega predsednka republike Vic-tora Paz Estenssora. Desničarska zarota je bila kronana z ustanovitvijo vojaške junte generala Barrientosa. Toda z izgonom voditelja nacionalistično revolucionarnega gibanja Paz E* tenssora desnica ni ostala brez sArbi. Stare veleposestniške politične stranke so naletele na mnoge težave', ker je prejšnja vlada s številnimi reformami znatno popravila socialni položaj bolivijskoga prebivalstva. Vojaška junta in general Barrientos sta prihajala vedno oblj v škripce, ko se je tudi levičarsko in desničarsko krilo v nacionalno revolucionarnem gibanju zopet zbližalo. Najnaprednejši sloj v bolivijskih političnih odnosih rudarji) študentje in sindikati so ražali odkrito nezadovolj" stvo proti vojaški junti g*' nerala Barrientosa. V osemdnevnih spopadih v g,atf' nem mestu Ea Pazu in v drugih bolivijskih mestih ** je upornikom posrečilo pr*" cej omajati položaj voja§ke junte, čeprav so namere Z* nerala Barrientosa, da ' vojsko in orožjem obračuna z uporniki več kot očtf* ne. Barrieitos je napovedali da bo šel do konca, Ze zdaJ> ko Je položaj še nejasen, da bo brez usmiljenja obračunal s političnimi nasprotniki. Napovedal je tudi, da bjj zaprosil za vojaško pornoc ZDA. Vojaška junta zahteva od svojega »bogatejše?8 brata« na severu izdatno vojaško pomoč v oprentii orožju in v letalstvu. Tako se zgodovina v Latin*** Ameriki ponavlja. Kar M uspeva domačim generalovi opravijo ZDA s svojinn sredstvi. J Enakost pravic in postopanja iz slovenskih zamejskih časopise' Tretji člen posebnega statuta dežele Furlanija Julijska Benečija pravi: »V deželi se priznava enakost pravic in postopanja vsem državljanom, pa naj pripadajo h katerikoli jezikovni skupini z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti.« Glasilo Slovencev v Videm-ski pokrajini »Matajur« že dolgo opisuje zaskrbljujočo sliko Beneške Slovenije, doline Rezije in Kanalske doline. Vsi njihovi pozivi in opozarjanja na resnost položaja pa ostajajo brez odmeva. Slovenci v prvi vrsti želijo, da bi iz njihovih vasi izginila uboštvo in zapuščenost. Želijo, da bi izdelali načrt, ki bi zagotovil, da preneha hitra emigracija iz teh krajev. Podatki o stanju gospodarstva na teh območjih so naravnost katastrofalni. Pred vojno je bilo na primer še 14.000 glav goveje živine, a danes jo je le še okoli 4.500. Potrebno bi bilo rešiti tudi vprašanje sadjarstva. Pojavi- li so se zajedavei, ki napadajo češnje in kostanj. Prebivalci so v borbi proti škodljivcem prepuščeni sami sebi. Da bi lahko izvedli kakršnekoli načrte, je potrebno razširiti tudi cestno mrežo. Nekatere vasi so dostopne samo pV> stezah in morajo kmetje ves tovor iz vasi prenašati. Zaradi teh izredno težkih življenjskih pogojev ljudje zapuščajo svoje domove in se preseljujejo. Ali se ne vsiljuje samo po sebi vprašanje, *4 zakaj se nič ne ukrene, ali ni vodenje takšne politike naperjeno k raznarodovanju?~ Stiki se kre ijjo •KRANJ, 28. maja — Te dni se mudita na prijateljskem obisku v Oklharnu (Velika Britanija), predsednik kranjske občinske skupščine Martin Košir in tajnik Vid Pogačnik. S tem vračata obisk odldhamski delegaciji, ki se je pred mesecem mud&la v Kranju. Sliki med obema mestoma so čedalje tesnejši na vseh področjih. Letos v avgustu bo odšla v Odlham grupa mladincev ina letovanje, kranjski mladinci pa bodo gosliielji mladih iz Odlhama. Perdvidevajo tudi izmenjavo otrok med družinami, kar bo sodelovanje še razširilo i.n poglobilo. Kranj .sodeluje z mnogimi mesti v inozemstvu. Vendar se je sodelovajije z OldJia-mom doslej najbolj razvilo, čeprav sta mesti precej vsaksebi. IZ SLOVENSKIH ZAMEJSKIH CASOP* MATAJUR sov ur nabiralno akcijo za nakup v (ga rešilnega avtorno"^ Prejšnje vozilo je bilo v n prometni nesreči popol° •„ uničeno. Nekatere tvrdkc^ ustanove so že obljubile je prispevke. * i V Skupina prosvetnih jZf cev iz Maribora je pred ► pj kim obiskala Furlanij0; tf tej priliki se je ustavu i Kanalski dolini, Reziji • Beneški Sloveniji. SLOVENSKI VESTNI* ^ 17. maja je umrl v Ce1 ^ Jože Supanc, višji rac svetnik v pokoju. Ze v .-^o dosti se je vključil v p0*1 -v življenje. Bil je tajni«: ^ Uličnega in gospodar* gi društva za koroške fy Ko so pomladi leta 1™* je Sisti napadli JugoslavU0' bil med prvimi, ki s°gjnr vrgli v celovške zapore- ^ patični sedemdesetletni ^ vsem ostal v trajnem Za rešitev ladjedelnice Umrla je Tonca Breščakova V torek so ponovno stavkali delavci ladjedelnice Sv. Marka v Trstu. Obe sindikalni organizaciji (Sindikat kovinarjev Zvezne delavske zbornice in pokrajinski sindikat FIOM-CGIL) sta pozvali svoje člane, naj podpišejo enoten poziv predsedniku senata Cesareju Merzagori, predsedniku ministrskega sveta Aldu Moru in predsedniku poslanske zbornice Bucciarel-liju Dicciju. , V pozivu poudarjajo, da za trst ni nadomestnih dejav- nosti za ladjedelništvo. Njegovo gospodarstvo sloni predvsem na ladjedelništvu in pristanišču. Ukinitev ladjedelnice bi pomenila za Trst skrčenje gospodarstva za 50 odstotkov. Trst je na zadnjem mestu glede porasta dohodka. Tržačani zahtevajo možnost razvoja, ki se lahko ka. V pozivu poudarjajo, da doseže z obnovitvijo Sv. Mar-ladjedelnica ni obrobna, marveč lahko postane konkurenčna tudi na mednarodnem tržišču. Vse polno je takšnih vasi v dolini Nadižc. Ze na pwi pogled se vidi v vasi Prosnid, v tipanski občini, revščina in zapuščenost. Ljudje odhajajo v kraje, kjer imajo boljše življenjske pogoje. Vedno manj in manj je slovenskega prebivalstva. Tako izumirajo vasi s slovenskim prebivalstvom v videmski pokrajini. V MIlanu je 6. aprila preminila primorska pesnica Tonca Breščakova. Rodila se je v Dobravljah na Vipavskem, a ±c od leta 1929 dalje je živela v Milanu. Bila je prvi otrok v šlirinajstčlnnski družini. Svojim bratom in sestram je kmalu nadomestila mater. Klub dolgoletnemu bivanju v Milanu, je kot vsa njena rodbina, ostala zavedna Slovenka. Končala je le osnovno šolo, a si je sama ustvarila lepo kulturno osnovo z branjem in živim zanimanjem za o ii ^ umetnost. Najljubši so * en, slovenski pesniki ^re-uoS°' Zupančči, Gregorčič in ** \t ' S1> ter i" ljeno Vipavsko dolino opevala z domotožjern lepote. . ia ]e V zadnjih letih živlJe™ sodelovala v mladinsk ^ stu Galeb. Zapustila Je to pesniško zapuščino- Na zadnji poti so 1° ^1**' znance in prijateljev ljali tudi jugoslovansK ^ zul v Milanu in osebj zulata. vel. V svojih pesmih vedno vračala v svojo ^MAJ ,965 * GLAS GOSPODARSTVO Rešitev je v podjetju Kdo na) rešuJe položaj? Živahne razprave v Kombinatu na Savodnju ^Posluje ti"16!,6 Kombinat "a Savodnju v Poljanski dolini ^Poslcnil t V t,en raz,lčnin dejavnostih. Po številu •ovico vs'h na^n,0^'neJši čevljarski obrat, ki zaposluje po> slenih v nu zapos,enih, medtem ko je druga polovica zapo-°blatu P'astike in v kovaštvu. Že slavji0 Jcsei jesen so pred-obrit LT"*** Patike hoteli 1 osamosvojiti m se pri- r Gospodarske novice POVEČAN PUOMET v prvih štirih mesecih letošnjega leta je promet v trgovini moćno nara-***1. Bil je za 38 odstotkov višji kot lani v tem obdobju. V trgovini na debelo za 42»/., v trgovini na d'obno pa za 31°/». To je Posledica precejšnjega povišanja cen v prvih treh Ueseolh, z druge strani pa h'dre rasti osebnih dohodkov. KREDITI IN VLOGE Stanje potrošniških kresov se je v prvih letošnjih mesecih *nl*»l« za znižalo Konec™- jarde dinarJev 24.2 K, žavi marca je bilo stanje dr- u vseh odobrenih potrošniških kreditov (banke in trgovina) 329,4 milijarde dinarjev. Hranilne vloge so v Istem obdobju majale 83.2 milijarde dinarjev, kar je *» 45.G milijarde dinarjev kot je bilo odobrenih v tem ?£•«"• -" reditov. kredu". asu Potrošniških ^ELIK PROMET »os kJJS tromeseeju le-kot 1,443Vl98r,;l,0.V naso državo oseb, ali 13 °/o več lani v istem času. Osebnih avomobilov je bi-J° 895.109 ali 96 •/, več kot lani, ko jih je bilo 247.688; avtobusov je prišlo preko nicJe 4.926 napram 4.147 lan> (l9«/0 več), motorjev ^P* 36.526 (lani 33.7 kijučiti trgovskemu podjetju Šoštanj. Ker je bila vsa ta akcija nepripravljena in predvsem zamisel nekaj oseb, so jo tedaj preprečili. Od takrat dalje pa se v kolektivu pojavljajo vedno večja trenja in nesoglasja med obrati in med ljudmi. Namesto odcepitve je jeseni kolektiv sprejel stališče, da večino razpoložljivih sredstev vložijo v obrat plastike in ga čimhi-treje razvijajo, medtem ko bi ljudi iz čevljarskega obrata postopoma prekvalificirali. Maja letos so razprave ponovno oživele. Zelja podjetja, da bi bili oproščeni pavšala za letošnje leto in bi ta sredstva porabili za nakup zadružnega doma, kjer imajo prostore za plastiko, na občinski skupščini ni bila sprejeta. Namesto tega jim je svet za industrijo in obrt predlagal, naj misel o nakupu zadružnega doma opustijo. Sredstva, ki jih ustvarjajo, naj vložijo v nove stroje za plastiko, medtem ko bi nove prostore za povečanje obrata plastike lahko dobili z dobro voljo tudi brez odkupa zadružnega doma. Hkrati pa so jim predlagali, naj dobijo strokovnjake, ki naj bi jim začrtali smer in obseg razvoja obrata plastike. Namesto, da bi ta predlog naletel na razumevanje, » je doživel grajo. V podjetju menijo, da sami predobro poznajo perspektivo razvoja plastike. Na seji delavskega sveta je bilo izrečenih nič koliko besed v prazno. Kritizirala so predlog sveta_za industrijo in obrt ter grajali odnose občine do njihovega podjetja in razne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Boj s cenami Maloprodajne cene v kranjski občini so bile v letošnjem aprilu rahlo nižje (za 1 odstotek) v primerjavi z marčni. To je ugotovil oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Kranj, kar pripisujejo ukrepom za stabilizacijo trga. Gibanje cen navzdol, čeprav neznatno je zlasti na trgu s kmetijskimi pridelki. Tako so bile v aprilu padle cene povrtninam, zeleni solati, jajcem in celo mesnim izdelkom, Rahlo povišanje pa so zabeležili le pri krompirju in sladkem zelju. V primerjavi z indeksom 103,8 v marcu pa so so se v aprilu dvignile cene na indeks 106 pri gradbenem materialu, od 104 na 107. Pri obutvi in usnjenih izdelkih so cene rahlo padle, medtem ko so pri industrijskih izdelkih ostale neitzpremenjene. Odkar veljajo tako imenovane »zamrznjene cene« so ustrezne službe prejele od 21 gospodarskih organizacij zah- tevke za določitev novih cen 1186 vrstam blaga široke potrošnje. Od teh so 975 zahtevkov odobrili, in sicer v glavnem za sezonsko konfekcijo in obutev, za pralne praške, stekleno posodo, cement in za nekatere druge potrebščine, pri katerih so ugotovili, da so bili zahtevki res utemeljeni. Odbita garancija Skupščina občine Novo mesto je nedavno tega odložila razpravo o garanciji za investicijski kredit za obrat »Iskra« v Novem mestu. Svoj sklep so odborniki podkrepili s pripombo, da bodo pripravljeni sklepati o garanciji šele tedaj, ko bo podjetje »Iskra« uredilo odnose med posameznimi tovarnami v skladu z ustavo in zakoni. Po oceni odbornikov kolektivi tovarn nimajo nobenih pravic, ker so vsa sredstva centralizirana. "ovih obratov Iskre so si delavci veliko obetali ?.e kolena Makuc je pisal v zadnji številki,o preplahu, ki je zajel ljudi, zaradi predvidenega zmanjševanja zaposleniji pa posameznih podjetjih. Menim, da so te govorice pretirane, včasih celo iz trt« izvite. Zato bi tudi jaz rad zapisal nekaj misli o tem pojavu, posebno o ljudeli — posameznikih in sku-pinah — ki take govorice raznašajo ali kakorkoli spodbujajo. Tisti, ki danes zaradi omejevanja novih zaposlitev zvoni plat zvona, samo dokazuje, da je sprt z vkonomiko. Zlasti na našem območju, kjer je odstotek aktivnega prebivalstva izredno visok, kjer so praktično vsi zaposleni, kjer je ljudi — domačinov, sposobniji za delo, ne preveč, marveč raje premalo, res ne kale gnati tak vik in krik. Ukrep bi morali, nasprotno, celo pozdraviti, ker bomo z omejitvijo novih zaposlitev — torej z zmanjšanim prilivom ljudi od drugod — mnogo laže kot doslej rešili razne komunalne probleme, zlasti stanovanjskega. Ce se je v kranjski občini n. pr. vsako leto doslej na novo zaposlilo približno 500 delavcev od drugod, hkrati pa te bilo na leto vseljivih 500 novili stanovanj, praktično nismo stanovanjskega problema premaknili niti za ped. Danes igrajo v posameznili kolektivUi na te nove karte bolj zato — in bolj tisti — ki bi jim bilo ljubše, da bi šlo vse po starem, ker jim je bilo tedaj lepše in udobneje. Kaže, da ponekod — Jiote ali ne/iote — informirajo kolektiv o kritičnem položaju, o predvidenih odpustih itd., z.ato da bi izsilili rešitve; ki jih po normalni poti niso bili ali pa niso sposobni izvesti, ali pa, da bi s pomočjo kolektiva izsilili rešitev od nekega tretjega. Tako nekako ocenjujem tudi odprto pismo, ki sta za nedavno tega naslovili na vse zaposlene uprava in sindikalna organizacija tovarne »Iskra« v Kranju. V pismu je zapisano, da je »gospodarski položaj tovme izredno slab«, in sicer zato, ker jim primanjkuje obratovalnih sredstev in domačega ter tujega reprodukcijskega materiala. Ker po mnenju avtorjev pisma ni možnosti, »da bi nadoknadili zaostanek v proizvodnji in ker ni upanja, da bi v bodočih mesecih tovarna izpolnjevala prvotni plan, je nujno treba znižali skupno vsoto mesečnih sredstev za osebne dohodke!« Torej predvsem za osebne dohodke! »Sta dve skrajni varianti«, razlagajo v pismu: »Obdržati sedanje število zaposlenih in znižati povprečne osebne dohodke v enakem sorazmerju kot se znižuje proizvodnja«, ali pa »obdržati povprečni osebni dohodek na sedanjem nivoju tn znižati število zaposlenih v enakem sorazmerju kot se znižuje proizvodnja«. Toliko o pismu, v katerem na koncu že podrobno naštevajo, katere ljudi bo potrebno najpoprej odpustiti, ne da bi se le enkrat vprašali o vzrokih za jioložaj, kakršen pač je, in o možnostih, da do rakove poti,, ki jo tako fatalistično napovedujejo, ne bi prišlo. Človek se sprašuje, zakaj nenadoma taha ihta pri obveščanju kolektiva o zadevali, ki niso niti tako nove. »Zaradi pomanjkanja obratovalnih sredstev je imelo j)odjetje Iskra te v lanskem letu skoraj vse leto blokiran žiro račun,« je zapisano v pismu. Kljub temu tovariši v podjetju Iskra vse do pred kratkim niso menili, da so obratovalna sredstva največji problem. To so spoznali šele zadnji čas. Še lani so na zahtevo bank, naj nujno zmanjšajo obseg investicij, odgovorili, da so investicije glavni problem podjetja in, seveda, na zmanjšanje investicij niso pristali. Danes nimajo zaključenih niti investicij niti liimajo prepotrebnih obratnih sredstev. Razen tega problem obratovalnih sredstev v podjetju Iskra po posameznih tovarnah ni enakomerno zaostren. V okviru podjetja je sicer spričo obstoječe organizacije j)ov-prečno zelo slab, vendar bančne analize kažejo, da je kranjska tovarna ob združitvi imela dovolj obratovalnih sredstev — ki bi zadostovala celo za sedanji, nekoliko povečani obseg proizvodnje — druge tovarne jm skoraj nobenili. Problem pomanjkanja sredstev za redno poslovanje bo treba torej reševati v drugih tovarnah. Kaže, da bi v tovarni Iskra morali več razpravljati o teh problemih, o izpopolnjevanju organizacije dela, novi tehnologiji, morebitnih spremembah v proizvodnji itd., ne pa o zadevah, ki jih načenja pismo. Kolektiv Iskre je v preteklosti pokazal izredno vitalnost in iznajdljivost. V Iskri je bila izdelana prva ura v Jugoslaviji in nešteto drugih proizvodov, ki so jih pozneje opustili. Mar se torej res ne bi dalo z dopolnitvijo proizvodnje — ali pa z večjo specializacijo — premagati ovir, ki so sicer precejšnje, a niso nepremostljive? Nehote dobiš vtis, da je pismo le odraz notranjih težav, ki pa so drugje. In še to: ne moreš se znebiti občutka, da je pismo samo Še en — morda zadnji?! — poizkus, naj bi položaj kakršen pač je, rešil nekdo izven podjetja — torej administrativno. Taki pojavi so tudi v drugih delovnih organizacijah, čeprav so najizrazitejši prav v Iskri. Mnogi skušajo izkoristiti trenutni položaj in skriti z Miran Košmelj. Celotni družbeni načrt ob čine, ki v večini temelji na proizvodnih planih gospodarskih organizacij, se bo prav spričo navedenih sprememb v marsičem moral korigirati. Ta (pa predvsem zato, ker njegove smernice in predvidevanja temeljijo na podatkih, ki so jih posredovale po-spodarske organizacije že ob Seja skupščine občine Tržič 32 milijonov za sanacije TR/.IC. 28. MAJA — Za danes je sklicana seja obeh zborov skupščine občine Tržič. Med drugim bodo razpravljali tudi o potrditvi plana stroškov za odpravo škode po poplavah i/ leta 1964. cesto Tržič—Bistrica. Pešpot od nove šole na Zalem rovtu do Zdravstvenega doma je bila uničena. Za sanacijo je predvidenih 32,326.000 djn, in sicer za rekonstrukcijo ceste Ravne in tesle Ravne—Zali rov t 12 mi-1.jonov 615.000, za Kolodvor sko cesto 4,895.000, za Cankarjevo cesto 1.640.000, za kanalizacijo na avtobusni postaji 1,236.000, za kanalizacijo v Sna kov cm in Sebonjah 2360.000, za most na Ravnah 1,230.000, za kanalizacijo Zali rovi 2.935.000, za Bistrico 2,565.000 in za pešpot Zdrav-stvenf dom — šola 2,600.000 dinarjev. — C. V času večji nalivov je bilo narejene veliko škode. Voda je v veliki meri uničila cestno kanalizacijo. Na od.se-kih Kolodvorske in Cankarjeve ceste je poškodovan zgornji in spodnji ustroj cestišča. Hudourniški kanali v Snakovcm predstavljajo problem ob vsakem večjem nalivu, kar povzroča poplave po okolici. Narasle vode so povzročile veliko škodo na mostu za pešce na Ravnah. Hudourniški in stalni kanali na Zalem rovtu se odtekajo po strmem pobočju v Mosenik. Na hudmirruškem p<\očju Bistrice j« potrebna sanacija dveh profmstov, ki ogrožata sprejemanju proizvodnih planov ob začetku leta. Razmere na tržišču pa so se bistveno spremenile, tako glede cen in preskrbe s predelovalnim materialom. Odborniki so ugotovili/ & pripravljeni družbeni plan ?J upošteva dovolj vseh "^tT nih zahtev, zato so se od** čili, ^la prelože obravnavo njem na prihodnjo sejo, ve dar s potrebnimi korcktui* mi. Sprejeli pa so pri j**: naslednja stališča in ročila: obseg planiranja J potrebno prilagoditi skim pogojem, ki jih kuje trenutni gospodarskiP\ ložaj. Pri tem pa je nUJ*| upoštevati priporočila ukrepe republiške ter zvC^ skupščine, gospodarsko ke i norganov za planira ojft J.B- \aš razgovor Zaljubljena v svoj poklic Zanimivo jc bilo bežno srečanje s 23-letno patronažno se-slio FRANCKO SMID z Bleda. Razodela mi je globino svojega poklica, ki ga opravlja že dve leti z vsem srcem. Prosu .i časa Ima zelo malo, vendar se rada udejstvuje kot Članica CDS in odbora sindikalne podružnice v organih družbenega samoupravljanja v zdravstvenem domu na Bledu. Delavna je tudi v krajevnem odboru RK in DPM. Kramljt/la sva o tem in onem, pa sem jo tudi vprašal, zakaj sc odločila za poklic medicinske, oziroma patronažne sestre? »Predvsem zaradi veselja, ki sem ga čutila do tega poklica«, je odgovorila. Zadovoljna z delom?, je bilo mojcr naslednje vprašanje. »V bistvu sem zadovoljna. Je pa res, da tudi naše delo prinaša prijetne pa tudi neprijetne trenutke. Težko je v začetku, ko vstopiš v delo. Spoprijaz-niti se jc potrebno s težavami in spoznanjem, da je bistvena razlika med teorijo v šoli in izkušnjami ter doživetji na terenu.« Ali ljudje dovolj poznajo vsebino vašega dela, mislim kot patronažne sestre? »Mislim, da vlogo in vsebino dela patronažne sestre ljudje ne ponzajo dovolj. Imam občutek, da ga ocenjujejo preveč ozko i» ga jemljejo lc kot zaščit* matere in otroka. To J* zares osnovna naloga, °* pa v bistvu samo to!« Preobreinenjcua v »ko*' bi? »Na terenu smo se morale patronažne sestr* spuščati v socialne Pr0" Francka Srni d blemc. kar nas je ohrCt^u'i ojevalo. Ker jc radovi ji*1; občina sedaj zaposli'*1 "v socialna delavca, bo n . da ■ koliko laže. Res jc na število prebivalstva rale biti štiri patron sestre, sva pa samo Zaradi preobiemcnjen0^ ne zmorem vseh nalog Vaš konjiček? . đ »Rada obiskujem »' predstave in kulturne* P . redil ve ter uživam branju lepe knjige.« D. Kastei'c rflO-dv* pri \ ***J 1965 * GLAS ODGOVORI BRALCEM 5 vprašanj - 5 odgovorov 2Metnl STANE BO-ŠTIANCIČ je dokončal pravno fakulteto in sC pred tremi meseci zaposlil na okrožnem Javnem toiUstvu v Kranju. Kot Student je aktivno sodeloval v družbeno pol'1" Učnem življenju. Bil je tudi predsednik kluba kranjskih študentov. Nedavno jc torej stopil v novo, odgovornejše obdobje življenja, zato je Povsem razumljivo, da *ell pojasnila na nekatere probleme, ki jih je opazil aH doživel. Našemu sodelavcu posredujemo odgovore na vpraša^ uja, ki jih je nam poslal. T-Blave v Iskri VPRAŠANJE: Na splošno s* zadnji 6as veliko govori o neugodnem gospodarskem položaju kranjske Iskre. Med drugim tudi to, da bi bita kranjska Iskra dosti močnejša brez podružnic. Zanima "»e. koliko je Iskra Investirala v gospodarske organizacije sirom po Jugoslaviji In koliko ji je bilo pri tem povrnjenega? Govori se tudi. da nameravajo odpustiti okoli 800 delavcev, pa bi zato želel ve-*«tt, kakšni bodo kriteriji pri spustu in kje se bodo ti ljudje potem zaposlili? ODGOVOR: DirekkOC Iskre ***&J ini. DANU,O DOLGAN nam jo poslal na vprašanje naslednji odgovor: »Gospodarskega položaja Iskre, ki je ena izmed 14 to- varn integriranega podjetja Iskra, ne moremo obravnavati ločeno 'od gospodarskega položaja podjetja kot celote. Težave, v katere je" tovarna zašla, torej izvirajo iz njenih internih slabosti in pa iz nerešenih problemov v okviru celotnega podjetja. Velik del notranjih slabosti tovarne izvira iz širokega proizvodnega programa, ki pri sedanji organizaciji proizvodnje terja komplicirano organizacijo poslovanja. Težave sc še povečujejo zaradi dolgih komunikacij med službami v tovarni in med nekaterimi centraliziranimi skupnimi službami v podjetju."" Širok proizvodni program je žc pred integracijo postavil tovarno pred dejstvo: ali opustiti proizvodnjo nekaterih izdelkov ali pa proizvodnjo teh izdelkov prenesti . drugam. Tovarna se je odločila za drugo varianto in je postopoma zgradila tovarno avtoelektrike v Novi Gorici, tovarno merilnih instrumentov v Otočah, tovarno usmer-niških naprav v Novem mestu, obrat za proizvodnjo mehanizmov v Lipnici, v prostorih bivše konfekcije Spik pa je uredila proizvodnjo kon-taktorjev. Za prve tri tovarne je najela investicijski kredit v višini 745 milijonov dinarjev, soudeležba lastnih sredstev pa je znašala 338 milijonov dinarjev. V nove tovarne je poleg tega prenesla tudi nekaj stare opreme, vse potrebno orodje, dala na razpolago nekaj strokovnih kadrov in poskrbela za uvajanje novih kadrov. Kredite je kranjska tovarna odplačevala vse do osamosvojitve navedenih tovarn, od takrat dalje pa jih odplačujejo tovarne same. Osnovna sredstva so bila prenesena brezplačno v upravljanje novo nastalim kolektivom. Razen zavesti, da je pripomogel k specializaciji elektroindustrije v Sloveniji in zahvale teh kolektivov, ni imet kolektiv kranjske tovarne od tega nobenih koristi. Mislim pa. da rasen tesnega sodelovanja in solidarnosti v dobrih in slabih časih, kolektiv drugega ni niti pričakoval niti zahteval. Obrat za proizvodnjo mehanizmov v Lipnici in za proizvodnjo kontaklorjev v bivšem Špiku sta še vedno v okviru matične tovarne. Tovarna nadaljuje s specializacijo. Osnovna ovira za hitrejši napredek, ki naj ustvari tudi osnovne pogoje Za boljši razvoj delavskega samoupravijanja, je pomanjkanje strokovnih kadrov. Tovarna je zašla v težave zaradi pomanjkanja obratovalnih sredstev, pomanjkanja nekaterih vrst domačega reprodukcijskega materiala in Prepočasnega dodeljevanja deviznih sredstev za uvoz. Te težave so skupen problem celotnega podjetja Iskra. Zaradi tega bo morala tovarna skrčiti obseg proizvodnje za 10 odstotkov, pri tako znižanem planu pa ne more zagotoviti osebnih dohodkov v planirani višini. Kako torej prebroditi težave? Kaže, da se bo kolektiv odločil za srednjo pot: delno znižati osebne dohodke in število zaposlenih. Število zaposlenih naj bi se znižalo delno z naravno fluktuacijo, z omejitvijo zaposlovanja novih delavcev, delno pa z odpusti. Osnpvni kriterij za odpust zaposlenih naj bi bila dosedanja delovna disciplina posameznika in njegovo prizadevanje pri delu. Številka 800 pa je po dosedanjih izgledih vsekakor vsaj štirikrat prevelika. Poudarjam, da razprava še ni zaključena in da bo o ukrepih dokončno odločal delavski svet tovarne.« Zagotovljena sredstva toda. •. VPRAŠANJE: Vse kaže. da hotel na Smarjctni gori tudi letos ne bo dojrrajen. Ali bo sploh kdaj dograjen? ska in druga igrišča. Dokaj čudna politika, zlasti še, ker ni izgledov, da bi igrišča zares dogradili. Kaj menijo odgovorni o tenv? ODGOVOR: »Preden je bil letni kino v Kranju opuščen, so bili v pretresu predvsem ekonomski pokazatelji poslovanja tega obrata. Ž dograditvijo kina Center, ki ima klimatske naprave, je število obiskovalcev v letnem kinu padlo za 50 odstotkov. Leta 1953 je bilo v letnem kinu 77.000 obiskovalcev, leta 1963 pa samo še 20.152. »Odgovor je posredoval oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini Kranj. Preobremenjenost zdravnikov VPRAŠANJE: Občani negodujejo nad zdravstveno službo. V čakalnici morajo dolgo čakati, zdravniki pa prihajajo prepozno v službo. Ali je uprava zdravstvenega doma o tem že kaj razpravljala? Morda je vzrok za to 6-urni delavnik zdravnikov? ODGOVOR: Obrnili smo so na oddelek za družbonc služ- na poti na delo zadržan za nuđenje prve pomoči. Zdravstveni dom je deloma zo ukrepal v korist, pacientov. Redno dežurno službo za prvo pomoč je namreč izločil iz ambulantne službe. Upoštc-'" vati pa je potrebno tudi pripravo zdravnika na delo, ki je šla doslej na račun sprejemanja pacientov. Pripravlja sc uvedba 7-urnega delovnega časa (to jc 6 ur efektivnega dela, pol ure malica, pol ure priprava), kar bo povečalo zmogljivost obstoječih ambulant. S tem pa se bo zmanjšala čakalna doba.« Nova lekarna VPRAŠANJE: Za objekt zraven nebotičnika mislijo ljudje, da je kakšno skladišče, v resnici pa naj bi bila to lekarna. Ali zares ni bilo boljšega načrta ali primernejše lokacije? ODGOVOR: Na oddelku za gospodarstvo smo izvedeli, da je bila lekarna projektirana skupaj z nebotičnikom in komunalno banko in tako grajena. Stavba bo dograjena in urejena na podoben način kot banka ali nebotičnik.,Zu« Na ta letni kino v prijetni dolinici so bili svojčas Kranjčani lahko ponosni. A danes? ODGOVOR: Načelnik za gospodarstvo pri občinski skupščini Kranj tov. MARJAN ROPRET nam je pojasnil, da je za dograditev hotela na Šmarjetni gori rezerviran kredit v znesku 60 milijonov dinarjev, in sicer v skladu za razvoj gostinstva, obrti in komunalnih dejavnosti. S tem so seznanjene vse gostinske in druge delovne organizacije, vendar se do sedaj še nobena ni odločila, da bi prevzela objekt in ga usposobila za obratovanje. ■ Premalo obiskovalcev VPRAŠANJE: Letni kino v Kranju, ki je bil eden najlepših v Sloveniji so podrli, da bi tam zgradili košarkar- be občine Kranj, kjer smo dobili naslednje pojasnilo: »Uprava zdravstvenega doma in organi upravljanja tega zavoda so večkrat razpravljali o delovnem času v ordinacijah. Pri tem so -zlasti upoštevali čakalno dobo in pa svobodno izbiro zdravnika. Zdravstveni dom predvideva, da bo po možnosti še letos povečal število splošnih ambulant, ko bo dobil nove zdravnike splošne prakse. Težava je l*idi, ker je zdravstveni dom odvisen od specialistov, ki to večinoma zunanji sodelavci. Očitek, da začno zdravniki Crdiniratf z zamudo, je neutemeljen, razen seveda z nekaterimi redkimi izjemami. To oa takrat, če je zdravnik nanji zidovi bodo obloženi z lehnjakom, okenski okviri pa bodo aluminijasti. Zgradbo je prevzela lekarna Kranj, ki je že sklenila pogodbo za dokončanje gradbenih del s Projektom. Sredstva so zagotovljena. Dela bodo predvidoma končana do konca leta 1965. Notranja oprema lekarne pa bo nameščena v za-, četku prihodnjega leta. Kritika o izgledu stavbo bo možna šele po dograditvi in, ureditvi okolice. Glede lokacije pa meni investitor, da je ugodna zaradi neposredna bližini zdravstvenega doma irl močnega zaledja, šaj je v bližini tistega dela mesta, ki se najhitreje razvija. Priredil Drago Kastelic ■ I REPORTAŽA 29. MAJ 1965 * GLAS ČEZ JELOVICO IN POKLJUKO LJUDJE ITN SMREKE Drevje je pokalo od mraza.1 a dostikrat »Vse je vihar razd'jal«, kot pravi pesem in ponosne smreke so spominjale na vojaško pokopališče. Toda življenje je zmagovalo skozi tisočletja. Gozdovi so ostali, se širili in ob njih so živeli Ijndje — »furmani«, »golcarji«, oglarji... Gozdovi so bili in ostajajo močan vir življenja. Jelovica, Pokljuka, Mežak-lja ... Samo gozdovi, gozdovi in gozdovi. Izza njih se dvigajo še zasneženi ponosni grebeni triglavskega pogorja, ki se zdijo v teh pomladanskih dnevih še veličaslncjši. Toda v prirodnem boju gozdov za svoj obstanek vse bolj načrtno pomaga človek. Šestdeset inženirjev in tehnikov, sedemsto parov rok daje svoje šole, izkušnje in moči na tem delovnem po-prišču, ki zajema dvanajst milijonov prostorninskih metrov lesa na petdeset tisočih hektarjev. Visoke vitke smreke se zadovoljno zibljejo v večernem vetru, njihovi ne-govalci, vzgojitelji in »zdravniki« pa se spreminjajo v industrijskega delavca, v sproščenega in vedrega svobodnega in kulturnega človeka s sodobnimi stanovanji v dolini. Ko se jc zakadilo Bilo je pred leti. Člani delavskega sveta Gozdnega gospodarstva so razpravljali o prihodnosti gozdov. Družba jim jih je zaupala. Po pregovoru »krava se pri gobcu molze«, so oni ugotavljali prav to tudi za gozdove. Čimbolj bodo nanje pazili, jih negovali, tem več bodo imeli od njih oni sami in tudi družba. Inženirji in drugi so čitali poročila, pojasnjevali in predlagali, naj bi v prihodnjih desetih letih dali čim več nazaj v gozdove. Razprava je bila dolga. Gosti oblaki cigaretnega dima so krožili pod stropom in zapisnikar ni utegnil ošiliti svinčnika. Delavci so se spogledovali, dogovarjali in dvigali roke, govorili... Vse močnejša jc bila težnja, da je treba dajati še več gozdovom' nazaj, pa četudi' »na račun plač«. In tako se je začelo. Vsako leto dajo več gozdovom. Letos že skoraj četrt milijarde dinarjev. Zasadili bodo 360.000 novih drevesc, očistili 150 hektarjev gozdov in podobno, kakih 20 milijonov pa so namenili za razne institute, da bodo raziskovali in pomagali načrtno usmerjati gozdove. Drevesa so kot ljudje z mnogimi boleznimi in drugimi težavami v prirodnem boju za obstanek. Tako na primer ugotavljajo, da je jelk vse manj in manj. Zakaj to vitko in nežno igličevje izginja? Nihče še ne ve in tudi ne zna pomagati. Avto za smreko Na triglavskem območju, ki ga je družba zaupala kolektivu GG Bled, je vsako leto okrog 200.000 prostorninskih metrov prirastka. Seveda skupno z gozdovi zasebne lastnine. Teh je skoraj polovico. Kolektiv pa jim ni mačeha. Prav tako skrbijo za te gozdove, dajejo denar za pogozdovanje, za čiščenje, za zatiranje škodljivcev in bo- v enem letu ne sme narasti v širini več kot za centimeter, ki je brez vej in podobno. Tak les je v svetu zelo iskan. Potrebujejo ga za muzikalije, za avionsko industrijo in drugod. Kako pa v svetu cenijo ta les, so povedali samo primer iz Nemčije. Kot veliko zanimivost so ponosno pokazali tako smreko v njihovem gozdu in jo ocenili na 7.000 mark. To pa pri njih pomeni nov avto. televizijo, igrajo šah, čitajo, pišejo domov družinam, se pogovarjajo ... Za 400 dinarjev imajo tam tri obroke krepke in okusne hrane. Nekaterim skupinam pa od tam razvažajo hrano, zlasti kosilo po oddaljenih deloviščih V" Kranjsko dolino, na Rudno polje, k Mrzlemu studencu in drugam. Srečali smo se z Jankom Korošcem. On je traktorist. Z vlačilcem vozi les iz gozda do ceste. »Delo kar lepo gre,« pravi on. Tudi pozimi, ko je težje, jc vozil les in zaslužil približno po 100.000 dinarjev na mesec. Na Koprivniku ima Kolektiv GG Bled ^je lansko jesen prijetno iznenadil mnoge, obiskovalce s prikazovanjem sodobne mehanizacije na Pokljuki lezni, gradijo in popravljajo tam ceste in podobno. Toda ne sekajo vsega prirasta. Tako se to naše skupno bogastvo na tem področju poveča vsako leto za pribftžno 20.000 metrov lesa. Največji potrošnik je lesno industrijsko podjetje na Bledu s svojimi obrati v Bohinju, na Rašici in drugod. Precej pa ga pošiljajo tudi>kemični industriji, rudnikom ... Povsod. On-dan smo srečavali tovornjake, ki so vozili dolge hlode za Velo luko, za Zagreb... Vendar z lesom še premalo varčujemo. Take ugotovitve je bilo slišati nemalokrat na sejah tega kolektiva. To velja za gradbeništvo in drugo dejavnosti, pa tudi za kemično in lesno predelovalno industrijo. V svetu znajo dandanes napraviti iz lesa še večjo vrednost. Poleg tega ima Pokljuka še poseben tako imenovani reso-nančni les. To je jelovina, ki Sodobni »furmani« s 100000 dinarji V Bohinju, na Pokljuki, na Jesenicah, v Radovljici, v Gorjah kakor tudi na Bledu, kjer je splošna uprava in gradbeni oddelek, po vseh enotah v zadnjem času veliko razpravljajo obratni delavski sveti o nagrajevanju, o prostih sobotah, o stanovanjih in o drugem, kar pač zanima delavce. Skrb za standard je vse večja, načrtna in zato tudi uspešna. Zato so v zadnjih letih vselili v nova udobna stanovanja več kot 100 družin. Delovišča bodisi v dolini kakor tudi v oddaljenih gozdovih so urejena, delavec ima povsod "možnost počitka, tople hrane, umivanja in- kopanja. Na Mrzlem studencu na Pokljuki je nov dom s sobami in moderno kuhinjo in topla velika soba, kjer zvečer delavci gledajo lepo hišico in udobno opremljeno stanovanje. Na Gorjušah in Koprivniku so od nekdaj bili vozniki in gozdni delavci. Ko so pred leti zgradili široko cesto s Pokljuke tam skozi Bohinj in tako odprli pot težkim tovornjakom, je bil marsikdo proti. Tradicija ponosnih »furmanov« z dokajšnjim zaslužkom se jc zrušila. Toda on, kot sodobni »furman« z vlačilcem v gozdu, je danes povsem zadovoljen, kajti spoznal je, da so novi časi prinesli novo in lepše življenje. Seveda vsi 'nimajo takih dohodkov. Toda v zadnjih letih so se ti podvojili. Sc 1962. leta so imeli v podjetju samo 23.000 povprečnih prejemkov na posameznika, kar pa.se je že lani dvignilo na 53.000, a letos predvidevajo 65.000 dinarjev. Bralstvo v gozd« Na Rovtarici, v Bohinju ^ po Pokljuki smo srečava'1 tudi mnoge delavce iz drugi" krajev in republik, zlasti > Bosne. Zadovoljni so, a tud> spremljevalec iz uprave P°°' jetja jih je pohvalil. Vaje0' so t«dega življenja in del?' zlasti z lesom. Pridno delaj" in lepo zaslužijo. Niti Pr°s sobote v glavnem nočejo. de- Lani so uvedli 42-urni lovni teden. Večinoma se s-poslužujejo le domači. S«JJf da so morali prej dolgo *>' dirati in analizirati organ' zacijo dela, da so zagotovi nezmanjšano proizvodnjo 1,1 zaslužek. Uspelo jim je-da, kot pravijo, proste sobo' so še povečale vsakoteden^ »praznično razpoloženje« 'a ko, da mnogi prihajajo 0 ponedeljkih pozno dopoldn na delo. Zato pripravlja načrt, da bodo za delavce ^ Pokljuki in Jelovici organi^' rali redne odhode avtobus^ za dolino v petek po deW 1 nazaj v ponedeljek zjutraj-^ Zato so nedeljski gostji raznih menzah, bifejih družabnih prostorih v £la. nem le oddaljenejši delav To pa jih ne ovira, da b1^ na delu in v življenju ČeZ den ne seznanjali in sp°P -jateljevali z domačini. IvIn « delavci iz Like, Korduna drugih krajev so se za ^ leta sprijaznili z raznim1 kajšnjimi navadami in ^1 čaji, spoznali drugačno z ljenje in nekateri že jrnmav« po naše zavi.J v Skratka, delo in življenji gozdovih, zlasti ker je 1°^ od drugih vplivov in sPr0^gd nosti v dolinah, poraja > temi delavci pravo brats kakor je to bilo prav v gozdovih pred dvajseti"1' več leti. Seveda je novo ljenje tem delavcem on1° jfl čila tudi mehanizacij8 ^ strokovno usposabljanje .jj,, tolikih tečajih in seminj^ za kar porabi podjetje okrog 15 milijonov dinarJ Toda vse, kar so dalis* dovom in sebi — ^°^joZ' pravijo, ni bilo zaman- ^ dovi ostajajo mogočni, in v njihovi senci z V°arj>' po smoli nekdanji živijo novo življenje, ^ ^j, vso lepšo prihodnost. *■ Kupimo star OČ0 les ter mehka drv* (tudi brezova, jeJševa polova in slično). Količino in ceno c ročite . ., na naslov uprav« [.^0 »Glas« Kranj, pod »Mehka drva«. J'1' t* 29. MAJ GLAS IZ NAŠIH KOMUN Zasluženo priznanje Mladi likovniki razstavljajo M t/ _______ .........._____........_____..........—---------- ----r-r-;, ii i u ii mi »mu i ii iHi 111 mi r< fi m i ti ii H F i mnnji »t n n B1"» Bnim^llllU «fe5 97 „- . kljft&u usno^aja " °b za" ni«lo nodo, 116 reVije 80 mi' d« za nn r,P0dclili ™ Ble- doIgolotne 0k1uHPriZadGVnG ?n Materi« n ku!turne delavce le- Zvezn ?,Mflnania ^ Pohva- CiJ občine n,rnih 0VZ™™-^^J^c Radovljica jc za Zbor ml dih S. In C. junija bo pri Aljaževem domu v Vratih zbor mladih planincev Gorenjce, ki ga v počastitev 20-letrdce osvoboditve organizirata Koordinacijski odbor mladinskih odsekov Gorenjske in Planinsko društvo Mojstrana. 5. iu~ tuja bodo ob velikem tabornem ognju izvedli tudi kul-turno-zbbavni program. Predviden je posvet 'načelnikov, na katerem bodo pregleda U in analizirali dosedanje d'-lo. V nedeljo bo smučarsko tekmovanje v veleslalomu. R. Smučišča na krvaveti *o najnovejših podatkih s Krvavca je tam še vedno ugadna smučarska sezona. Posebno ugodna smučišča so ic v Tihi dolini, kjer jc šc sko-raJ meter snega. V zadnjih dneh je spet zapadlo precej tt&vega snega in tako »e bo Smučarska sezona podaljšala za nekaj tednov. Gospođini« v Cerkljah kr> tiatrafo ureditev preskrbe^ v tem kraju in se jezijo, češ da so tam poleg treh gostiln odprli še posebno prodajalno M vino, da pa ne uredijo prodajalne za' kruh, ki ga morajo te dolga leta kupovati v trgovini skupno s petrolejem i" podobno. Po moji oceni je t° tirazji primer, da ifitut ";-majo vpliva nad možmi Vft sem )[m zai0 svetoval, naj vsaka kar doma* začne s *V°"w 'ifičiiint prepričevanjem«. Kritika in govorjenje v javnosti, '■a zborih volivcev in podob-no, pa ui konstruktivna. Osebi it Podbrezja Z anonimnim pismom se bom pa maščeval, bti ko jo staknem. Senij Je na sledi. Vabi me »t ja/caj »a dgted krasnega par-' ka in otroškega zabavišča, ki So |a ie pred leti uredili tik ob glavni cesti. In kaj sem v'del? Vse križem razmetana, Podrto, polno smeti. Hudo sefn bil razočaran in bom drugić paal preden nasedem takimi hvalam. v Belcah ob gornjesavski cesti so začeti uveljavljati nO-ve prometne znake. Ena tab-la ie močno povešena in tako »ekako bolj vidna, na drugi več kot štiridesetletno delo podelila pismeno priznanje Jakobu Vo3nJovu iz Gorij, Ludviku Rutarju iz Lesc, Francu Grbcu iz Bohinjske Bistrice in Jakobu Kiklju. Za več kot deseletno uspešno delo pri organizaciji kulturnega življenja, pri uspešni režiji in igranju pa so prejeli priznanja tudi: Lovro Strgar iz Bohinjske Bistrice, Zdenko Cund, Anton Kelbl in Miha Roprot iz Bohinjske Bele, Jernej Vovk iz Ribnega in Magda Crnologar iz Lesc. Za uspešno režijo pa so prejele priznanja vse dramske skupine, ki so sodelovala na srečanju in njihovi režiserji. Učenci radovljiških in jeseniških šol so na skupni razstavi na Bledu prkazal zelo dobr* zdelke Kam z vozilom? Na pragti sezone, predvsem pa med sezono samo, postaja vedno bolj živahen tudi izletniški turizem, ki je seveda najmočnejši prav ob nedeljah in praznikih. Takšen turizem postaja večji tudi na področju Poljanske in Selške doline, kamor prihajajo ne samo turisti s škofjeloškega področja, temveč v prvi vrsti iz Ljubljane in njene okolice. Ta oblika turizma bo verjetno za to področje v prihodnje še večjegd pomena, ker na nek stalni turistični promet verjetno v veliki meri obe dolini še ne strani ceste pa je od table samo še drog. Vozniki so menda že tako izurjeni in vajeni, da je dovolj samo znak, na primer drog, in ie ve, o čem je stvar, Če se bodo v tej sezoni tudi inozentei že spoznali na take znake, pa ne vem. V Kranjski gori so me pa hoteli poslati kar čez mejo v Italijo. V trgovini sem povprašal po cementu. Kar sam naj grem v Trbiž po nje,\a so mi rekli, njim se ga ne splača prodajati. Tako razvito obmejno sodelovanje me je sicer prijetno iznenadilo, vendar brez Ur in potnega lista sem odšel prazen. V opekarni v Stražišču pa so uvedli popolnoma drugačno kulturnejšo postrežbo. Kupcu sploh ne pustijo, da bi si sam nakladal opeko. To verjetno zaradi upoštevanja potrošnikov ali pa morda tudi zato, da opeko izročijo z vso stroko\>njostjo. Seveda zaračunajo 9,5 dinarjev več za vsak kos opeke. Kako se fe jezil možak, ki je opeko vplačal že pred meseci in je moral zraven sedeti, prinesti še slivovko delavcem in drago plačati to »uslugo«. Toda postrežba je postrežba. Pa lepo pozdravljenil Vaš BODIČAR moreta dosti računati; vendar tudi ob stalnem turizmu ostaja prehodni turizem enako pomemben in ga je potrebno podpirati in razvijati. Niso pa redki primeri, ko se lastniki zemljišč ob Po-Ijanščici in Selščici pritožujejo, da jim motorizirani izletniki s parkiranjem svojih avtomobilov kvarijo zemlji-* šča, teptajo travo in podobno. Nekateri so cela želeli pos redon'a n je s k upščin s k i h organov ali pa Ljudske milice, vendar takšno posredovanje prav gotovo ne prihaja v pvštev, ker so lastniki privatniki in morajo samostojno ukrepati proti kršilcem; seveda pa bi se ob tem lahko posluževali vseh pravnih in-stitucij,\ki jih ima občan na razpolago za zavarovanje svojih pravic. Prav gotovo pa je, da bi bilo takšno ukrepanje nesmiselno in bi ne koristilo niti lastnikom zemljišč, še veliko manj pa razvijajočemu se turizmu, ki ga želimo na vse načine poživiti in razvijati. IVepotrebnr madež Na večer dneva mladosti je bil v del. domu na Jesenicah mladinski ples. Z njim so nudili mladini primerno in tudi zasluženo razvedrilo. Večina mladih se je po končanem plesu odpravila domov. BiLo pa je žal tudi nekaj takih, ki ■ so hoteli zaključiti dan mladosti >-po svoje«. Na poti domov so v nočnih urah prevrnili pravkar postavljene cvetličnjake na parkirnem prostoru železarne in za kronanje praznovanja razbili še parabol ično cestno ogledalo »Pri Kobalu«. Vsekakor ne-lep zaključek prireditve. Ce pa je storil ta, vse graje vredna početja nekdo drugi na račun mladine in jo hotel s tem blatiti, je pa še ža-lostncje. Velika večina mladine je resna in tega ne zasluži. - U. Veliko kmetov si je ta problem uredilo zelo smotrno. Od lastnikov avtomobilov, ki so parkirali na njihovem zemljišču, so zalitevali malenkostno odškodnino, s katero so v celoti lahko krili povzročeno škodo, lastnik avtomobila pa tudi ni imel ničesar prati takšni »taksi«. Verjetno je, da je takšna rešitev tega vprašanja sprejemljiva za obe strani, kmet bo v celoti nadomestil škodo, turisti pa ne bodo imeli več problema, kam bodo postavili svoje vozilo na izletu. — Z. P. V soboto so odprli na Bledu drugo medobčinsko razstavo otroških likovnih del občin Jesenice in Radovljica. Pripravila sta jo Zveza kulturnih organizacij Radovljica in Zavod za prosvetno pedagoško službo Jesenice. Razstavljenih je nad 200 likovnih del in plastik, sodelujejo pa učenci prav vseh šol. Otvoritve se je udeležilo več predstavnikov javnega življenja Gorenjske, med njimi tudi vodja Moderne galerije dr.' Zoran Krži.šnik. Nagradili bodo tri najboljše šole in devet posameznikov, ki razstavljajo najuspešnejša dela. Likovne izdelke je ocenjevala posebna strokovna žirija. Po splošnih, ugotovitvah je to doslej'najbolj množična likvona manifestacija. — J. Prepovedani recepti Kranj, 29. maja — Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Kranj, škotja Loka in Tržič bo danes razpravljala in sklepala o spremembi in dopolnitvah »Pravilnika o načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva«. - Člen 23, prvi odstavek naj bi se odslej glasil takole: — Zdravila, zdravilna sredstva, pomožni in sanitetni material, ki je zavarovani osebi potreben za zdravljenje izven zdravstvenega zavoda, smejo predpisovati izbrani zdravniki splošne prakse in zdravniki specialisti v ambulanti, poliklinični in dispanzerski zdravstveni službi. Zdravila in zdravilna sredstva smejo predpisovati tudi zobozdravniki, vendar samo v zvezi z zdravljenjem zobnih in ustnih bolezni. Izkazalo se je namreč, da je bil pravilnik pomanjkljiv, ker ni posebej opredelil pristojnost zobozdravnikov. Prav pred kratkim pa so ugotovili, da so se nekateri med njimi s tem okoriščali. Primer: Več škofjeloških zdravnikov je izdajalo recepte za dražja poživljajoča sredstva, ki nimajo nikakršne zveze z zdravljenjem ustnih bolezni. Ko je podružnica socialnega zavarovanja sedem zavarovancev, na katere so se glasili recepti, vprašala, zakaj so jim bili ti potrebni, jih šest o tem ni ničesar vedelo. Služba socialnega zavarovanja iz tega sklepa, da so zo-; bozdravniki uporabljali zdravila zase, za svojce in prijatelje in se pri tem okoriščali s tujimi imeni, zato bo zadevo odstopila pristojnim organom. Manj polov V teh dneh bo pričel poslovati krajevni urad v Mavčičah v novih prostorih v Zadružnem domu. Krajevni urad Mavčiče je imel doslej svoj sedež v Prasah. To pa je bilo zelo neprikladno, ket so morali prebivalci iz sre-j dišča kraja v 2 kilometra oddaljen urad. Napeljujejo tu-; di žico za telefon v ta urad« tako da bosta v Mavčičah na voljo ljudem dva telefona« kar bo prav tako prihranila občanom mnoga pota. — R. KULTURA 2°. MAJ 1%«5 * c.i-A* VIII. srečanje dramskih skupin na Jesenicah 15 let študijske knjižnice Vsakoletno srečanje n:.in. Slra/iski od°r V soboto /večer bo v Stra-zi&ču že druga prem'.era. Mladi stražiški igralci so tokrat pripravili komedijo Marjana Marinca »Poročil se bom «. svojo ženo«. O tej dramski skupini, ki deluje kot samostojna sekcijo pri DPD Svoboda v Stra-»šču, smo že pisali. Povemo naj le še to, da je skupma samih mladih ljudi, ki so šele pred meseci, pripravili prvo premiero (Bor: Raztr ganci). Vse kaže, da se bo skupina razvila v izredno zanimivo smer, saj kani jo po tej predstavi jeseni naš t udirat i kar tri dela, ki bodo zajemala klasiko, slovensko noviteto, ali pa enega izmed m»dobnih dramskih tekstov. Sobotno premiero je pr.-pravil režri-ser Mdan Tepma, za sceno pa jc poskrbel Saša Kijrmp. Med drugimi bodo igrali: T*vr Oman, Mmka Oblak, Jana Jaklič, Tone Kremžar, Cvet Sever ki drugi. V torek zvečer ae bodo predstavili Novomcščani s Schillcrjcvo dramo »Kovar-stvo in ljubezen«, v sredo zvečer bodo nastopili Sent jakob-čani z Držičevim »Skopuhom«, v četrtek popoldne pa bodo igralci iz Trnovelj pri Celju zaigrali W. Baucrja >-Mavrico v rdečem in modrem«, zvečer pa Delavski oder Iz Celja Shavvov »Pvg-mallon«. Zadnja dva dneva, to je v petek in soboto zvečer se bo nredstavila še Črna na Koroškem z Borovimi: »Raztrgane!« In Maribor z Pehanovim »Talcem«. Vsako dopoldne bodo tudi razgovori o minuli predstavi in aktualnih problemih slovenskega gledališkega amaterizma, ki jih ho vodil znani gledališki kritik Vttja Predan. Tako bo srečanje najboljših sloven- skih družin imelo tudi delovni značaj. Prav gotovo bo to srečanje ponoven dokaz živosti in kvalitete slovenskega gledališkega amaterizma, za Jesenice same pa prvorazredni kulturni dogodek, ki ga bo popestrilo še gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, ki bo uprizorilo v petek popoldne v delavskem domu pri Jelenu eno svojih najboljših marionetnih predstav, Maeterlin-ckovo »Sinjo ptico«. S polnoštevtlnim obiskom na prireditvah VIII. srečanja dramskih skupin Slovenije bodo prebivalci Jesenic prav gotovo dnka/all vso svojo kulturno zavest In gostoljubnost, s tem pa tudi dostojno počastdi začetek proslav za obletnice naše nacionalne in socia'ne osvoboditve. — nj. Na rojstni dan maršala Tita je minilo 15 let, odkar je bila v Kranju ustanovljena študijska knjižnica. S tem se je Gorenjska z zamudo, vendarle z novo kulturno ustanovo pridružila ostalim osmim pokrajinam naše republike. Kranj se je v zadnjih desetletjih, zlasti po osvoboditvi, razvil v največje industrijsko središče na 'Gorenjskem. V svoje delovno območje jc zajel precej delovnega ljudstva, ki jim je knjiga vsakdanje sredstvo za pridobivanje in poglabljanje znanja, pa tudi nujen pripomoček pri poklicnem delu. Svoje življenje je knjižnica v vsakem pogledu začela čisto na novo. V prvem de- začela z rednim poslovanje"" Pred petimi leti je bU* knjižnicu prisilno ulesnjC* Nad četrtina knjig jc mot* la v nedostopne zaboje, kj« tičijo še sedaj. Ta utcsniMi in močan porast prometa 1 knjigami in obiskovalci *ffl pripeljala knjižnico v staOJ" da je postalo vsako uspe delo skoraj nemogoče. Knjižnica ima tudi 'n'°T mativno službo .in prire#* knjižne razstave. Tu se Kni* ktičn« (f t* 10 juje zavodovo glasilo ni obveščevalec. Za prakt potrebe je v posebni ki objavila seznam gradiva proslave in državne pra** ke. Nenehno je skrbela strok, izpopolnjevanje svoj ga kadra s predavanji m re* S posvetovanja o amaterizmu v Kohnjii Neusahljiva ustvarjalnost Ob zaključku občinskega dramskega srečanja so minulo nedeljo priredili v organizaciji zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica enodnevni seminar o drugih vprašanjih kulturnega ivljenja radovljiške komune. Pogovora v Bohinju se je udeležilo nad 120 aktivnih igralcev ih režiserjev iz večine kulturnih organizacij v občini. Dramsko srečanje je bilo letos prva organizrana akcija te vrste v radovljiški komuni. Pred posebno strokovno konvsijo in pred številnim občinstvom je od 16. aprila do 16. maja predstavilo sedem igralskih nmatersk h skupTn, .svoja dela. Srečanje je imelo namen združiti ustvarjalne s.Ie amaterjev za bolj poenoteno in kvalitetnejše delo v pnhoelnje. Pokazalo pa je že prve sadove in pomanjkljivosti. Predvsem živi med amaterji ustvarjalna vnema in hotenje za oživljanje in vodenje amaterizma, manjka pa ljudi s strokovnim znanem. Poudarili so potrebo po kvalitetni izbiri del sodr bnega in predvsem aktualnega žanra. Odločno so zagovarjali misel, da ne bodo podpirali dejavnosti za vsako ceno, marveč naj bo v prihodnje najvažnejši cilj pri uprizarjanju del kvaliteta v izbiri in pri izvedbi. Zavrnili so nekatere neutemelje*ne obsodbe amaterizma, češ da so amaterska prizadevanja zgolj prosvetljenske narave na či-talniški ravni in da so se takšne oblike amaterizma že preživele, čeprav je v marsikaterem kraju amaterizem edina oblika kulturnega življenja. — J. B. Studijska knjižnica je vedno polna sctletju si je postopoma pridobila potrebne prostore, jih primerno opremila, zbrala dosti velik osnovni knjižni sklad, ga spravila v evidenco, pridobila in strokovno usposobila potreben kader in Uspel nastop violinistk Prejšnji teden sta z letalom odpotovali v Prištino dve nadarjeni violinistki kranjske glasbene šole«— Verica Belič in Darja Velušček. Kot gosta sta zastopali kranjsko glasbeno šolo na IX. republiškem festivalu šol za osnovno glasbeno vzgojo, ki je bil od 20. do 23. maja 1965. Z njima sta odpotovala še njun pedagog prof. Fran Stanič in prof. Kunst-Dolganova. ki je obe Razstava jeceniskih slikarjev je presenetila celo mnoge borce, kajti mojstri čopiča so z na H motive in dogodke Iz časa NOB zelo nazorno in prepričljivo prikazati violinistki spremljala pri nastopu na klavir. Sam program festivala je bil izredno skrbno pripravljen in ob dobri organizaciji so vsi štirje festivalski koncerti uspeli. Učenki glasbene šole Iz Kranja sta sodelovali s svojimi točkami tretji dan festivala, ki je bil namenjen predstavnikom nižjih glasbenih šol iz drugih republik. Verica se jc predstavila 8 koncertom za violino v starem slogu prof. Frana Staniča in z Drdlovo Tarantelo; Darja pa je zaigrala Dvofa-kov Slovanski ples in Monti-jev Cardaš. S svojim prepričevalnim muziciranjem sta ogreli poslušalce, ki so obe solistki nagradili z dolgotrajnim aplavzom. V priznanju za njuno kvalitetno igranje sta prejeli diplomo, predsednik skupščine avtonomne pokrajine Ko«ova in Metohije pa je podelil kranjski glasbeni šoli bronasti plaketi. D. STANJKO ferati, vzgajala pa je 1 .tf diu-r:- knjižničarje in mladino, ki je rada pr'n8^.r na skupne obiske in na de knjižnih razstav. Spo'^Vj. ski knjiga, z mnogimi PjjJ pisi tujih obiskovalcev Prl f, da je knjižnica znana v ^.g, sikateri državi po širnem tu, od Prage do Gane 'n Pariza do Moskve in M**J| diša. Knjižnica raste, i* v leto. Svoj knjižni skb,d ^ letos predvidoma poveča'* j| okoli 50.000 knjig in Število obiskovalcev bo P I« račilo številko 35.000, vilo izposojenih del pa p j seglo 110.000 enot, torej s» za novih 20.000. Ispel koncert Na predvečer dneva 01 jg» sti je bil v Cufarjevem ^ft dališču na Jesenicah k°n.0v, mladinskih pevskih zb°',fl« Nastopili so: zbor osn0lm v žtpi„ "; ^ar dneve sem L ^zadnje pa Še ure V začetku šolskega leta mi je očka obljubil, da bomo šli v Italijo, če bom pridna. Bila sem zelo pridna, pridno sem se učila in vse sem ubogala. Kako težko sem čakala tega dne! Ka nazai Zadnji večer sva &a z bratom zgodaj spat. Nihče me ni videl, ko sem ponoči gledala skozi okno, kdaj ^se bo zdanilo. Skoraj vso noč sem čakala samo na to, da me bo mamica »'/.budila«. Končno nas je vse skupaj očka spravil v smo se veseli Pot. Z bratom sva kar vriskala! Nikdar ne bom pozabila krasot, ki sem jih videla v Alpah: Cortino d'Ampczzo, ftaiip življenje v našem kraju 'a .leta mi v ■•» _ avto in vsi odpravili na in južno Tirol-ami in aovito alpsko jezero sploh prekrasno južno sVo z mogočnimi ska\£ Vinogradi. V Benetkah se nisem mogla načuditi hišam, ki so stale v vodi. Mislila sem, da se bodo zdaj, zdaj pogrezn'rie. Moj očka, ki veliko ve. mi je govoril o mostu vzdihija-iev, o doievi palači itd. Ko sem poslušala žalostne zgodbe o stavbah, mi je bilo tei-»o pri srcu. Vedno bom hvaležna očku "i mamici, ker sta mi pri* Pravila takšno veselje. MUenca Božič, Kranj, Osn. šola Stane Žagar Na Kokrici so vzeli veliko zemlje, ker je tu krasen pix>-stor za zidavo hiš. Imeli smo igrišče, pa so prišli merilci in prostor zakoličili. To je bila žalost za mladino in otroke! Pri gozdu imajo ljudje veliko dela, preden odstranijo korenine dreves. Včasih jih i/.rujejo tudi do 70. Težko si priskrbijo stanovanjski prostor. Pri nas je prišla goba pod pod. Deske so začele gniti. Gospodarja skrbi, kje bo dobil deske. Velika nadloga pri nas so divji zajci, ki uničujejo mlado drevje. Na vrtovih *pa se pojavljajo voluharji in drugi vrtni škodljivci. Franci šnajder Osn. šola Predostjc Planiska sekcija v naši soli j\ca o Brni To Je bilo Se v tistih ca-ko naši pradedje še niso Poznali rži in pšenice. Tedaj 1« živel ob Dravi zelo bogat ribic. Vse svoje premoženje ri Je pridobil s tem, da Je ^ed-no nalovil veliko rib v Dravi. Poln hvaležnosti vpraša nekega dne Dravo: »Mamica Drava, s čim naj U Povrnem, ker sem s tvojo Pomočjo prišel do velikega blago8tant»'>- »Pojdl daleč po Približno štirideset učencev naše šole redno obiskuje sestanke planinske sekcije, ki tovarlšica Jožica Fedran. Na sestankih se pomenimo o izletih, ki smo jih že ali pa jih še bomo naredili. Do sedaj smo med drugim že obiskali Tamar, Grlntovec, Kališče in šmarno goro. Na Izletih nas vodi nekaj tovarišev ln tova-rišic- saj za toliko otrok ne bi mogel skrbeti samo eden. Včasih gremo na izlet v soboto in se vrnemo v nedeljo, ali pa gremo v nedeljo in se še Istga dne vrnemo. Ml planinci želimo, da bi se še veliko mladih ljubite-planinsko sekcijo. Vera Zaletel, Kranj Osn. šola Stane Žagar Moj domači kraj je Preddvor. Rad ga imam, saj tu živim in hodim v šolo. Tudi, ko odrastem bom ostal tu. Vas napreduje v gospodarskem in kulturnem pogledu. Zdi sc mi, da sc bo v prihodnjih dvajsetih letih v mojem kraju prav vse spremenilo. Stare bodo ostale samo gore. Preddvor bo postal znan po vsej Jugoslaviji. Urejeni hoteli in planinski domovi bodo privabljali ljudi. Pri napredku svojega kraja bom tudi jaz sodeloval. Doslej so zanj delali moji starši. Tonček Strniša Osn. šola Preddvor Košček premoga Rodil sem se med velikimi gozdovi. Gozdovi so se porušili in pokrila me je plast zemlje. Začel sem ogleneti in postajati premog. Crni rudarji so me odko-pali in naložili na vagonček, kateri me je odpeljal v sepa-raciio. Tam so me očistili različnih primesi. Posebna sita so ves premog razdelila po velikosti. Z vlakom so me pripeljali na železniško postajo. Tu so me naložili na vozove in me odpeljali na dom potrošnikov. Tam so me nalagali v peč. na kateri so sedeli otroci in se učili. ,Kmalu sem začel žareti — postal sem žerjavica. Nekaj časa sem žarel, nato pa sem postal pepel, ki pa je gospodinja odnesla na vrt. Tako je potekalo moje življenje. Tatjana Vidmar, Kranj Osn. šola Simon Jenko Nekega dne sem šel prav počasi v šolo. Odbila je eno. Vedel sem, da bom zamudil pouk. V žepu sem imel sto dinarjev. Pobral sem jo v kino. Vrteli so indijanski film Belo pero. Ta je bil poglavar Indijancev. Bil je močan in hraber. Za pasom je nosil tomahavk, v roki pa nož. Zdelo se mi je, da je bilo filma kmalu konec. Ko sem prišel domov, sem pred vrati nekoliko počakal. Zaslišal sem pogovor med mamo in tovarišico učiteljico. Mama je rekla učiteljici, da sem ji vzel sto dinarjev. Zbal sem se in odšel spat v klet. Zavil sem se v vrečo in zaspal kot top. Ponoči sem sanjal, kako me Indijanci drže za vrat. Od strahu sem s< tovil sem, da je že dan. Strah me je bilo priti k zajtrku. Mama je prišla po dna. Našla me je in odpeljala v kuhinjo. Povedal sem ji, da sem perživel strašno noč. Zasme-jala se je in mi oprostila. Štefan Brovč Osn. šola Preddvor Ptiček Ptiček rumeni leti proti meni. S kljunčkom pozdravi, z glasom pa pravi: Oj, ta prelepi dan, res si krasan! Ko le mogel bi, žival bi na večne dni. Osn. šola Predoslje zbudi U< - -v* . ■ m £ v » Želim si rumenega Nekega dne sem šel po poti v gozdu. V grmu sem zagledal rumenega ptička. Tekel sem za njim in ga skušaj ujeti. A bilo je zaman. Pozimi ptičke zelo zebe in nimajo dovolj hrane. Zakaj bi človek ne napravil hišice in vanjo nasipal hrane? Tako moramo storiti vsako zimo. Ko ptički priletijo k hišici-krmilnici so veseli, da imajo dosti hrane in da so pod streho. Najrajši imam rumene ptči-ke. Letal sem po vrtu in iskal le rumenega ptička. Ze od K—tanja?, ^etl», tam lS«vlr*đl-«m kraju Kl imajo bel in Z združen'nr mofmi je nastala nova Ckru* hleb 5a en"hift^upi m ^a l£Tm ter e !• viui_ °oa bree bil lani v Portorožu precej slabši od mene, letos pa je neverjetno veliko napredoval.« Leon Pintar — naš najhitrejši mož na jeklenem konj" sedel je drugo mesto v kategoriji motorjev do 125 ccm. »Niti malo nisem računal, da bo prejel lovor-jev venec Peter Esser,« je dejal po končanih dirkah ob razglasitvi rezultatov ta 33-Ietni avtomehanik iz čirč in še pristavil: »Es- »Načrtl za prihodnje dirke?« »Želim si, da bi se ude-ležd vseh najpomembnejših dirk in tla bi .presedlal' na močnejši motor. Občutek imam, da je 125 ccm japonska Honda CR-93 zame prelahka.« Pred leti je bila športna aktivnost v naših delovnih organizacijah na dokaj visoki stopnji. Zaradi nepremišljenih organizacijskih ukrepov pa je žal skoraj popolnoma zamrla. Tu in tam sicer še prirejajo strokovna zdru'cnja podjetij razna republiška tekmovania v letnih in zimskih športih. To so tekmovania kovinarjev, gradbincev, tekstilcev in podobno. Seveda manjka v sklopu te dejavnosti premišljenih prinrav na tekmovania, zaradi česar so taka tekmovania marsikdaj zdravstveno škodliiva. Druga nnmaniklji-VOMi takšnih velikih fekmo-vani je tudi v tem, da raia-me in v primerjavi z velikimi stroški premajhno število udeležencev. Za taka tekmovania bi se morali mioravljali skozi celo leto in hi zato morali delovni kolektivi svoiim članom nuditi več možnosti za njihovo rekreaciisko dejavnost. Datrašnia mehanizacija dela, industrializacija in urbaniza-ciia vrinašajo poleg dobrin tudi mnnee negativne vplive, ki se kažeio nredvsem v živčni preutrujenosti človeka. Tclesnovzgnino tideistvovanje ie zato nujno za delovnega človeka in nima le naloge razvijati človekovo teles"0 kvaliteto, temveč ga s P0", močjo stimulativno orga»^'. ranih telesnih aktivnosti tm). rešiti duševnih neravnovt*' in mu obnavljati moč i" delo. To pa je mogoče te v P' rodni/i radostih športa drugih oblikali svobodnčP udejstvovanja. Do teh d°iTJt ima pravico vsak občan, c se jili ne zaveda, mu jih ramo približati. Tudi v t# je kulturno poslanstvo n®* družbenih organizacij. 20 menimo, da sodijo v v***" krajevno skupnost P°l* otroških igrišč tudi r'*r^ cijski tereni za mladin0 starejše člane, da je fre^J. rekreacijsko športno u" 0 stvovanje vključiti širši krog članstva del&'* kolektivov kot ga je ^ doslej ob prirejanju T.u sindikalnih tekmovanj ttl iti je nasploh prizadevanje lovnih organizacij na te* področju odločijo prernul11 Poleg gradenj objekta* to dejavnost pa bi veda potrebni tudi bolj* ^ gamizacijski ukrepi, ^at'-naj bi se sindikalne or? 5 zacije lotile ob pornoet ^ činskih zvez za telesno ^ turo in drugih športnih ganizacij. Prvenstvo Gorenjske v rokomeln Razveseljiva udeležba Pred kratkim je bilo v organizaciji komisije za rokomet pri ObZTK Kranj prvenstvo Gorednjske za mladince in mladinko v rokometu. Skupno je sodelovalo 9 moških in 3 ženske ekipe. Zmagovalca iz Škofje Loke Ln Radovljice pa sta se pomerila za gorenjskega prvaka. Zmagal je Kranj, ko je v torek v finalu s 29:17 (18:3) premagal Radovljico. V SkoCji Loki je premočno zmagal Kranj, ki je v finalu premagal Skofjo Loko. Naj- Mladinsko atletsko prvenstvo Gorenske Največ uspeha za Triglav Preo kratkim je bilo na kranjskem stadionu let; Z. Zupan (Podnart) 13,*; 300m ovire: Kalan (Kamna gorica) 47,1; 2. Velikanja (Tr) 55.0; 1000 m — L Šraj (Tr) 2:47,3; 2. Krelj (Tr) 2:47,6; 2000 m: 1. Sraj (Tr) 6:02,2; 2. Franci Hafner (Tr) 6:08,2; 4 X 100 m: 1. Triglav 50,0; 4 X 360 m: 1. Triglav 2,50,8; daljina: 1. Kalan (Kamna g.) 538 cm; 2. Faganei (Podnart) 501 cm; višina: I. Milek (Tr) 185 cm; 2. Cokan (Tr) 155 cm; t rosi; ok: L Gtobočnik (Kamna gorica) 11,08; 2. Prežel j (Tr) 9,75; IMm ovire: 1. Milek (Tr) 15,2; 2. M. Fister (Tr) 17,1; disk: 1. T. Fister (Tr) 37,15 m; 2. šolar (Kamna g.) 33,22 m; kladivo: 1. T. Fister (Tr) 31,40 m; krogla: 1. T. Fister (Tr) 13,60m, 2. šolar 12,13 m; kopje: 1. M. Fister (Tr) 58,19; 2. Mirko Šolar 49.71; 300 m : 1 Milan Kaian 41,5; 2. Janez Velikanja 46.5. MLADINKE: 60 m: L Danica Tolar (Podnart) 8,9; 2. Branka šolar (Podnart) 93; J0O m: 1. Torar 15,1; 2. Ahčin (Olsevek) 16,4; 48« m: 1. Jenko (Tr) 1,12,1; 2.Grahli (Podnart) 1,13,7; visina: L Bizjak (Tr) 130; 2. Šolar 125; daljina: L šolar 428; 2. Jenko (Tr) 418; krogla: 1. Tolar 9,6!; 2. Štigllc (Tr) 9,88; disk: 1. Št Iglic (Tr) 15,51; 2. Zaletel (Tr) 15,15. J.Javornik boljša strelca Semrf 1* ^jJJ in M. Gros 12 golov ™ Kranj). REZULTATI: Savica : Sk. Loka 3:3 *0:2L) Krvavec : Kranj B 1:1° ' ' Kranj : Zabnica 22:1 (8;0) Savica : Zabnica 11:2 . Kranj : S k. Loka 18:5 Savica : Selca 3:7 (0:4) Krvavec : Zabnica 8:4 Seica : Sk. Loka 3:4 V'2} Krvavec : Selca 3:5 (2:2) ^ Vrstni red: L Kram j. 2'^, Loka, 3. Selca, 4. K^"3 5. Savica, 6. Zabnica. ^ Tudi v Radovljici je fjfr,j domača ekipa pred ^nVr,(0t in je krepko premagal'1 t, nasprotnika. Nnibotj^1 ca Dežman (Rad?. I0 in * rič (Kr. g.) 8 gorov. REZULTATI: Rado-, ljica : Kr. ?oi a j.31 Storžič : RadovLjica 3:l3,, Kr. gora : Storžič 10* &\ iiC* Vrstni red: L- Hadov'J. 2. Kranjska gora. 3. > V konkurenci 3 žensk premočno zmagala pfva ' ,đ Selc Razveseljivo j^ e^r Selca nastopile z dveroa ^ parna. Najboljši strel1'1' ^ ' 5 e* far L 11 in PLkui (oba Selca A). REZULTATI: Selca A : Selca B &:2 fJ/J{ Selca A : Kranj 1*3 0-*' Kranj : Selca B 6:2 ^ Vrstni red: 1. Selca Kranj, 3. Seka B- KRONIKA 11 ZREB JE ODLOČIL: hladilnik v Gorje ,nmu v Cerkljah Javno V ćetrtek Je bilo v Zadružnem *^vorani sta »tavala kebanje za naročnike »Glasa«. Ob P?'nJCranja. Igral je orke-občlnstvo Grega iz Jesenic in Lipe 1Z ster Metronom iz Naklega. naeradab se je P01^ Za skupno vrednost 550.000 dm v nagr UnlkoY ,e bilo valo 13.150 naročnikov »Glasa«. 50 srecu birebanih v celovečernem programu. Hladilnik EKA, je dobil Ivan Banič, Podhom. 59, Zg. Gorje. Električni ročni vrtalni *HJ je dobil lastnika v Stanku Cufarju, Cesta 1. maja 69, Jesenice, Spomladanske plašče bosta dobila Franc Ožvald, Jelendol 5, Tržič in Franc Jenko, Re-t^e 42, škofja Loka. Otoman je bil izžrebam za Maksa Stegnarja, Otoče 28, Podnart. Posteljni vložek — jogi je bil izžreban Jerni Vari, Milene Korbarjeve 4. Kranj , >rba. Volneni odd ei> bosta dobi- Jakob Gospodaric, Cesta 1. maja 3, Jesenice — Frančiška Rijavec, Trnovo 25, Nova Gorica — Jera Stružnik, Šenčur 1% — Tončka Oblak, ti-rovski vrh U, Žiri — Francka Mamdič, Glavni trg, Tržič — Dr. Alojzij Jenko, Titova 84, Jesenice*, Zavitek tekstilnega blaga Tekstilindusa prejmejo: Rudi Erzar, Pš. polica, Cerklje — Franc Zupančič, Potočnikova 4, Š k olj a Loka — Bogo Škrlavaj, Predoslje 36, Kranj — Janez Bučar, Šmartno 1, Cerklje — Marija Tepima, Se- akova 9, Kranj. So uprte v izbrano ^t!nTXloČar'DDru'1^ L S Sbf]aiVORkuhinJsko mizo ^0, NakuT* Kristan, 5 dnevni penzion v Gramd hotelu Toplice bo za Staneta Rebolja, Koroška 16, Kranj. Tekstilno blago tovarne Baca bo dobil Franc Zaplotrnik, K-okrica 96, Kranj. Živila v vrednosti 15.000 din oodo last Franca Pipana, Šenčur 107. Prešito odejo je žreb naklo- Anici Potok, Vasca 7, Cerklje. 1 tono premoga bo dobil lože Bronh, Visoko 27, Šenčur. : Mizico tovarne Sore bo predel Peter Hudobivnik, Dvor-3e 40, Cerklje. Hleb gauda sira je bil določen Blažu Kržišniku, Grenc 22> Skofja Loka. Par smuči Bloke bodo šle k Pavk, Golmajerju, Bistrica Tržič. Lučko za televizor fel vinski servis je dobil Marjan Bešlor, mlaka 25, Kranj. knjižne nagrade so prejeli: ™Hli-ej Jenko, Stiska vas 3, Lerkljc — Jernej Marimčič, Brezjc — Anton Pintar, Zg. Gorica 2 — Mara Legiša, Lesce 193 — Alojz Potočnik, Ko Vačevičeva 2, Kranj — Alojz Kalan, Planima 32, Kranj — komisijo, ki je vodila žrebanje Umetniško okovano ogledalo prejme Mirko Bevk, Davča 26, Sorica. Zbir prodajnih predmetov Janez Naglic, Prebačevo 8, Kranj. Steklenici kolonjske vode bosta prejela Justina Demšar, Zmimec 26, škofja Loka dm Janez Okom, Knapc 8, Selca. Kolekcijo kozmetike, damski donžik in aktovko , prejmeta Franc Bitenc, Hafnar-jeva 8, Kranj im Frančiška Levem, Strahinj 68, Na&So. Moške klobuke so dobili: Stanko Likar, C. Kokrškega odreda 22, Kranj — Slavka Li kozar, Visoko 45, Šenčur — Franc Ažman, Studemčice 16, Lesce — Tončka Mokorel, Križe 20 — F rame Kej žar, Valburga 9, Smlednik. . Trsnc škarje, žago za sadjarje in železne grabi je bo dobila Marija Merlak, Kidričeva 67, Kranj. Žensko torbico bo dobil Jože F ril le, Prosvetna bi. 2, Preddvor. Dvoletno brezplačno naročnino Glasa pa tsta dobila: Franci Snedic, Sr. Bela 8, Preddvor in Jame/. Smolej, Pot na Zali rov t 2, Tržič. Kot vsakokrat* jc verjetno tudi tokrat žreb nekaterim dobitnikom nekoliko ponaga-jal..., sicer pa bodo v današnjem času Verjetno ženske kmalu začele nositi tudi Poleg povek in viž iz starih in novih časov, so gledalci v nabito polni dvorani najbolj uživali ob »vicih« Lipeta in Grega moške klobuike ali pa se bodo moški začeli lepotičiti. Dobitniki bodo lahko dvignili nagrade od 5. junija da- lje. Za naročnike iz Jesenic in bližnje okolice bomo nagrade dostavili v našo podružnico na Jesenicah. Zahvaljujemo se Vsem podjetjem za poslana darila s katerim so nam omogočili to nagradno žrebanje. Neprevidnost voznikov za krmilom Tudi v teh dneh se je pripetilo na Gorenjskem večje število prometnih nesreč. Vendar je bilo manj telesnih poškodb, pa tudi materialna škoda je bila manjša. Največkrat je bila vzrok nesreče neprevidnost voznikov. VOŽNJA PO LEVI STRANI V vasi Podobcno se je pripetila prometna nesreča. Trčila sta osebni avtomobil LJ-209-20 in avtobus KR-41-15. Iz smeri Javorje proti Poljanam je vozil po levi osebni avtomoBil. Na nepreglednem ovinku v omenjeni vasi mu je nasproti pripeljal po levi strani avtobus, last podjetja Transturist in mu zaprl pot. Kljub temu, da je voznik osebnega avtomobila zaviral in se izogibal trčenju, tega ni mogel napraviti. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA V Kranju je vozil po Koroški cesti voznik osebnega avtomobila NM-21-24 iz smeri Zlatega polja proti Laboram v prekratki varnostni razdalji. Zaradi tega ni mogel pravočasno zaustaviti vozila, ko se je pred njim vozeče vozilo zaustavilo. Zavrl je zaradi tega, da so pešci prečkali cesto. Na avtomobilu je nasta-\ lo za 30.000 dinarjev materialne škode. IZ NEZNANEGA VZROKA Iz smeri bencinske črpalke proti avtobusni postaji v Škof-ji Loki je peljal mopedist Ivan Pušin iz Puštala. V bližini dijaškega doma jc zadel v ograjo. Zaradi tega je padel po tleh in dobil težje poškodbe po glavi ter so ga odpeljali v bolnišnico. NEPREVIDNOST PEŠCA V družbi svojih tovarišev je šel Brahim Krasnič po cesti skozi Labore v smeri proti Ljubljani. S tem so zavzeli skoraj polovico cestišča. Miličnik jeh je na to nepravilnost opozoril. V tem trenutku pa je Krasnič nenadoma prečkal cesto, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. V istem času pa je iz Ljubljanske strani pripeljal z osebnim avtomobilom Veko-slav ing. Kegl in podrl pešca. Krasnič je dobil zlom desne noge pod kolenom in so ga •odpeljali v bolnišnico, škoda' na avtomobilu znaša okoli 80.000 dinarjev. PREVELIKA i HITROST Na pločniku pri križišču ceste Staneta Žagarja in Kidričeve ceste sta stala pešca Marija in Stane Seražin iz Kranja. V ttft* času pa jc pripeljal po cesti St. Žagarja mopedist Henrik Ccmažar iz Kranja in sekal 'levi ovinek. Iz nasprotne smeri mu jc pripeljal neznani tvoornjak. Zapeljati jc moral v desno. Vozil je z neprimerno hitrostjo in ga je zaneslo na pločnik. Zadel je oba pešca. Marija Seražin je zadobila zlom lobanje in močan udarec pod levo oko. Stane pa je utrpel manjše telesne poškodbe. Materialna škoda znaša nekaj manj kot 40 tisoč dinarjev. NENADOMA JE ZAPELJAL ČEZ CESTO Avtomobilist Janez Kuhar je vozil Volkswagen KR-50-57 iz Kranja proti Naklem. Pri odcepu ceste za Malo Naklo mu je i znjegove desne strani nenadoma zapeljal čez cesto voznik osebnega avtomobila KP-86-69. Voznik Kuhar je zavil na skrajni desni rob cestišča ini pri tem trčil v dva železna droga ter jih iz-ruval. Materialna škoda na vozilu KR-50-57 znaša okoli 300 tisoč dinarjev. JOŽE JARC Šah v Kranju Kranj, 29. maja — Jutri bo v avli kranjske občinske skupščine brzopotezni šahovski turnir, na katerem bo* nastopilo okoli 150 šahistov iz vse Slovenije. Od znanih šahistov bosta nastopila tudi Puc in Planine. Turnir — 12 po vrsti je pod pokroviteljstvom ljubljanskega Dnevnika. 12 SPOREDI — OBJAVE 29. MAJ 1965 * GLA1 Krivda na starših? Pred dnevi se je pred okrožnim sodiščem v Kranju zagovarjal lMcinl Vinko Kocjančič iz Kranja. Obtožen je bil več tatvin. V zagovoru je navajal, da je ta dejanja opravljal vinjen. Med drugim obtožnica navaja tatvino v dijaškem domu v Kranju, kjer je vzel klavirsko harmoniko v vrednosti 100 tisoč dinarjev. Na dvorišču hotela Jelen v Kranju je vzel iz odprtega avtomobila fotoaparat z usnjeno torbico in suknjič v vrednosti 40 tisoč dinarjev in podobno. Vendar razprava ni bila zanimiva po tem kaj in kako je Obiščite gorske hitroslne avto-moto dirke za republiško prvenstvo kradel, temveč kaj ga je privedlo do teh dejanj. Navedimo samo nekaj izjav njegove sestre in matere, ki sta bili zaslišani. Sestra je med drugim povedala: »Bratovo početje je bilo v veliki meri tuko zaradi očetovega početja. Velikokrat ga je podil od hiše povsem neopravičeno. Nekaj časa je stanoval pri meni in je bil takrat popolnoma v redu. Mnenja sem, da Je del krivde tudi na starših.« »Lahko rečem, da pri nas doma že dvajset let ni miru«, je dejala sodnikom mati. »To pa predvsem zaradi pijače. Moj mož je vse preveč pil. Dokler jc hodil v službo je pil samo 3 do 4 dni po prejemu plače. Sedaj pa jc v pokoju in opravlja honorarno delo. Vendar je sedaj še mnogo slabše. Naj povem primer: V maju, juniju in juliju lani, sploh ni bil trezen. Sedaj je v zaporu, ker je bil kaznovan zaradi stalnega nemira in nereda. Sinove ja podil od ime, največkrat z nožem. Da je sin prišel na taka pota so največ krive domače razmere.« Sodišče ga je obsodilo na eno leto zapora in pri tem upoštevalo vse olajševalne okolnosti. — J. JARC Stop! Vozi previdno! Jutri ob devetih dopoldne bo v prostorih hina CEN* TER v Kranju meodobčinsko ekipno nagradno tekmo-vajne o znanji: cestno prometnih predpisov in zavaro-vanja motornih vozil. Istočasno bo tudi žrebanj« udeležencev nagradnega natečaja »STOP! VOZI PR*" VIDNO!«. Med drugim bosta na prireditvi sodelovala m0* Berta in Peter Ambrož. Komisije za vzgojo in varno«! v cestnem prometu gorenjskih občin vabijo vse na P^" reditev. Vstopnine ne bo. Ponovno se bova poročila 27-Ietni Franc Potočnik je bil obložen, da je drugi ^ prizadejal telesne poškodbe in da se je neprimerno u do oseb, s katerimi je stanoval v hiši. Po Izreku senatu okrožnega sodišča predlagal, da mu izreče P01 kazen za daljšo dobo. To pa zaradi tega, da bi lahko in bi lahko plačeval za otroke. Turistične informacije JEZERSKO nedelja 6. junija 1965 ob 10 uri dopoldan JEZERSKO. Prenočišča: hotel »Dom na Jezerskem« 121 ležišč, v privatnih sobah 202 ležišči, camping. Cena: penzion v »Domu na Jozerskem« 1900 do 2100 din, cena prehrane za goste v privatnih sobah v hotelu v sezoni (izven sezone) zajtrk 160 (110) din, kosilo 700 ( 600) din, večerja 490 (440) din + 20%. Izleti: po dolini pod Grin-tovcem, na Jezerski vrh in številne planinske ture, kopanje v umetnem jezeru, možnost lova in ribolova. Informacije; TD Jezersko, hotel ih menjalnica na mejnem prehodu. KRANJ. Prenočišča: hotel »Evropa« 68 ležišč, hotel »Jelen« 50 ležišč, v privatnih sobah 29 ležišč. Cena: Cena penziona v hotelu »Evropa« 2400 do 3500 dinarjev, v hotelu »Jelen« 1900 do 2800 dm, ležišče v privatnih sobah 400 do 500 din. Cena* prehrane za turiste v omenjenih hotelih in njihovih obratih »Park«, »Gaštej«, »Pri lovcu«, »Stari Mavr«, »Prešernov hram«. Opoldanski menu 450 do 500 din. Izleti: Na Jošt (smučarski dom s 27 ležišči), v tesni Kokre in Save, na šmarjetno goro, na Krvavec (planinski dom, žičnica), Storžič in Grintavce. / Informacije: TIB Kranj, Avtopromet Gorenjska, Kompas Kranj, in hoteli. Obtoženi Potočnik iz Selc nad Skofjo Loko se jc 4. 8. 1962. leta poročil z Marijo Pavlic. Zaradi tega se je preselil na dom njegove žene in njene matere v Selca. Odnosi med njimi so se z dneva v dan slabšali. Imela sta enega otroka. Lani v mesecu juniju sta se ločila. Vendar se obtoženec ni odselil iz stanovanja nekdanje žene. Delal je priložnostna dela in tako tudi njegovi osebni dohodki niso bili zadostni za življenje. Po izjavah prič je živel on največkrat na račun nekdanje žene in njene matere. Februarja letos se je v opoldanskem času vrnil vi- njen domov in zahteval o ka. Mati nekdanje žen« ^ je povedala, da je otrofc lan. To ga jc razjezil« 1 ^ pričel mati pretepati ** g pehati po hiši. Pri zlomil ključnico in P1"' druge telesne poškodbe« Zelo slab odnos je i«1«) di do nekdanje žene. «-"'' ^ ni Potočnik je izjavi' ^ vprašanje sodnikov ztik«j ne izseli iz stanovanja-,,,« nekdanjo ženo sva 5e v^ prijatelja in se nameri ponovno ,poroči li«. ^ Sodišče ga je obsodil« V dve leti strogega zapor*'., KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE JESENICE razpisuje delovno mesto _ * TAJNIKA uprave in samouprave Za navedeno delovno mesto sc zahteva srednja šolska izobrazba z znanjem strojepisja in stenografije ali administrativna šola s 5 letno prakso v administraciji. Na razpolago je samsko stanovanje. Ponudbe z življenjepisom pošljite Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Jesenice. Razpis velja do zasedbe. Priprave v Križah člani TVD Partizan pri Tržiču so začeli *9 preurejevati njihov *' za »športni teden«, kl ^ d« čez mesec dni — od 1 20. junija. To bo že Š«*V dicionalna atletska Pr^!V ki na pobudo TVD ko leto dobi splošni 8ore pomen. ttt Tudi za letošnje ire* f Je prijavilo veliko dom* p celo dve zamejski ciji: iz Borovelj in s Koroškega. KINO Kranj »CENTER« 29. maja ital. barv. CS film SLI LE JM AN VELIČASTNI ob 16., 18. in 20. uri premiera češ. barv. CS filma LJUBEZEN IN KITARE ob 22. uri 30. maja češ. barv. CS film LJUBEZEN IN KITARE ob 13. uri, ital. barv. CS film SULEJMAN VELIČASTNI ob 15., 17. i nl9. uri, premiera angl. barv. CS filma VLOMILEC ob 21. uri 31. maja češ. barv CS film LJUBEZEN IN KITARE ob 16., 18. in 20. uri 1. junija češ. ban-. CS film LJUBEZEN IN KITARE ob 16., 18. in 20. uri 2. junija češ. barv. CS film LJUBEZEN IN KITARE ob 16., 18. in 20. uri 3. junija angl. barv. CS film VLOMILEC ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 29. maja angl CS film LAŽNIVI BILLY ob 18. in 20. uri 30. maja ital. barv. CS film SULEJMAN VELIČASTNI ob 16. uri, amer. CS film LAŽNIVI BILLY ob 18. in 20. uri 31. maja franc. barv. CS film NAJBOLJŠE OD VSEGA ob 16., 18. in 20. uri 2. Junija češki film NEIZKORIŠČENI ALIBI ob 16., 18, in 20. uri 3. junija amer. barv. CS film DVA JEZDECA ob 16. 18. in 20. uri StražlšČe »SVOBODA« 29. maja Ob 20. uri predstava odpade! 30. maja češ. barv. film LJUBEZEN IN KITARE ob 16., 18. in 20. uri 2. junija češki film NEIZKORIŠČENI ALI2I ob 16., 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 29. maja meh. barv. film PESEM UPORNIKA ob 20. uri 30, maja franc. barv. CS film OBLEGANJE SIRAKU-ZE ob 16. in 20. uri, meh. barv. film PESEM UPORNIKA ob 18. uri Naklo 30. maja ital. barv. CS film LJUBEZEN NA ROBU SVETA ob 17. in 19.30 Kropa 29 maja franc. barv. CS film MEČ MAŠČEVANJA ob 20 .uri 30. maja ital. barv. CS film MARATONSKA BITKA ob 16. in 20. uri meh. barv. CS film PESEM UPORNIKA ob 18. uri Podnart 29. maja nemški film GOL MFD VOLKOVI ob 19. uri 30. maja amre. film ČLOVEK, KI JE UBIL LIBERTY VALANCEA ob 16.30 in 19. uri 29. maja amer. film ob 20. uri fil1" 29. maja amer. £5 d-ČLOVEK KI JE V^hl^ BERTY VVALLANCEA o» ^ 30 .maja amer. oaI*7 , PTIČI ob 16. in 20. u" 30. maja nemški f'jfVi, IED VOLKOVI ob R»- pfj(j 1. junija ital. film ][ ob 20. uri t p!^ 2. Junija ital. bi!m yl» VfNVdfl Z7RIHN vo ob 18. in 20. un f^i 3. junija špan. ^fit PEVEC POTEPUH 4. junija franc. t'11" LI ob 20. uri »MAJ 19tf> * GLAS OGLASI GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdni obrat škofja Loka OBVESTILO . • -—.-in gozdove na Obveščamo vse lastnike gozdov, ki imaju » območju občine Školja Loka, da bo priglasitev oziroma pisanje prošenj za posek za leto 1966 ^ v sredo, 2. junija in v sredo, 9. junija obakrat od 6. ure do 14. ure, na sedežih proizvodnih okoliiev Zali log, Češnjica, Bukovica, Škof ja Loka, Poljane in Gorenja vas. Prosimo vse lastnike gozdov, da .^^^o^aelo navedenih dneh ter tako omogočijo norm. in hitrejšo ~* — Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju srečk, ki je bilo 27. maja 1965. Srečke so zadele s končnicami dobitek rešitev vlog. Sfcofja Loka, 24. 5. 1965 Vodja godznega obrata Ing. Janez Ahačič 1. r. Za .n piastičnih mas Industrija usnja, kemičnih izdelkov i i««,re ,r 5«ce sodelavk »STANDARD« Kranj isce *a sledeča delovna mesta: šef prodaje _ Sola) (ekonomska fakulteta ah višja koi referent za izvoz c §ola) (.ekonomska fakulteta ali višja kome tajnik organov delavskega samoupravljanja (s primerno prakso pri dosedanjem novi obrat umetno penjenega u pa iščemo: 5 kvalificiranih delavcev kemične stroke . gurnarj Vt poštev pridejo pripravljala ma'' in podobno) 6 kvalificiranih tekstilnih deJa^terv.) Ua kontrolo blaga oz. usnja, ter tiska 1 administratorko kso) (administrativna šola, po možnosti s pr 8 nekvalificiranih delavcev za Pomožna dela Kaarovska /Pismene in, ustmene prijave sprejema podjetja. „ . , l965. Nastop službe takoj, oziroma najkasneje s Pol eg tega l^STORRlMERENl SKLADIŠCNI V °^olip: v ' Kl^nja. V poštev pridejo zidani objekti 30nVtOpnišč s talno Površino 200 do 0 kvadratnih metrov. naslovm°ne ali ustmenc vpomidbe oddati na gornji 0 62940 91 721 0441 440061 607261 82 122 42522 33 07113 11393 46193 34 19484 45 65 75 95 13495 47145 49375 75575 93215 721875 855245 866765 36 576 5466 11436 14526 14706 21566 60796 97876 783136 77 47 97 07877 09997 95037 35948 435168 19 29 889 05519 09209 52909 80869 400 60.400 600 10.000 20.000 1,000.000 800.000 600 4.000 60.000 800 60.000 40.000 40.000 800 200.000 800 600 600 1.000 61.000 100.800 60.600 40.600 100.000 5 000.600 10,000.800 800.600 1.000 8.000 20.000 41.000 40.000 60.000 40.000 60.000 60.000 3,001.000 600 600 2.000 40.600 42.000 40.000 ■ _ • 400 100 400 l,0OO.44iO 800 1.000 4.000 60.800 60.000 40.000 100.000 »KINEMATOGRAFSKO PODJETJE * KRANJ, Razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALNI STATISTIČAR, REFERENT KINO SPOREDA Pogoji: Dokončana srednja šola s šest letno prakso. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanje ni zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite z zahtevanimi pogoji, na upravo podjetja.« Obrtni center žiri ima na razpolago večje količine i ploščatega železa za kleparsko stroko in ga menja za pocinkano pločevino deb. 0,50—0,65 mm. Informacije na upravi podjetja Ziri ali telefon 74062 Ziri. Sklad za negospodarske investicije občine Škofja Loka razpisuje JAVNI NATEČAJ za oddajanje mestnih zemljišč za gradnjo enodružinskih vrstnih hiš v Škof ji Loki in sicer: v zazidalnem, okolišu Stara Loka 22 lokacij v zazidalnem okolišu Trata 1 lokacija Za vse lokacije so predpisani enotni načrti. JAVNI NATEČAJ BO IZVEDEN V PETEK, dne 4. 6. 1965. ob 17. uri v prostorih AMD Škof ja Loka. Vsa dokumentacija in razpisni pogoji so interesentom na razpolago od 31. 5. 1965. dalje na oglasni deski Stanovanjskega sklada, Jegorovo predmestje štev. 10 Skofja Loka in dve uri pred začetkom samega natečaja v natečajnih prostorih. Sklad za negospodarske investicije občine Skofja Loka NOVOPOROČENCI! Hotel Grad Hrib v Preddvoru vam pripra vi slovesno kosilo po vaši želji — tudi v posebni sobi Na podlagi 21. člena Zakona o delovnih razmerjih razpisuje tovarna SAVA KRAV J prosto delovno mesto KoresponuVnt v uvozu Pogoji: — zaključena srednješolska izobrazba ali po mo/uosii višja šolska izobrazba — sposobnost samostojnega korespondiralija v doma čem in tujih jezikih (angleškem ali nemškem) Pri izboru bodo imeli prednost kandidati z daljšo prakso. Možnost zaposlitve takoj ali po dogovoru. Osebni* dohodek po pravilniku o delitvi OD podjetja. — 42-urni delovni teden s tremi prostimi sobotami v mesecu — povračilo stroškov prevoza na delo in z dela nad 1.000 din. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlite; in kratkim življenjepisom sprejema organizacijsko-ka-dio\i>ka služba podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OGLA ST - OBJAVE 29. MAT 1965 * Cl*8 Motorna vozila Prodam dvosedežni moped na tri prestave. Dom pri sv. • Duhu L Šk. Loka 2422 Spačka prodam. Ponudbe poslati pod 920, Kranj 2438 Poceni prodam primo. Kranj, Bičkova 2, Kalvarija 2439 Zastavo 750, v odličnem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2440 Prodam moped skoraj nov na tri prestave erfi zamenjam na dve prestavi. Ramovž, Koseze 15, Vodice 2441 Prodam flat 1400 z 5000 km po generalni. Kermelj Frane, Cirilova 1, Kranj — Orehek 2442 Vespo GS prodam. Bri-tof 37, Kranj 2443 Prodam fiat 600 italijanske znamke. Velesovo 52, Cerklje 2444 Prodam flat 1100 letnik 1962. Žeje 4, Komenda 2445 Prodam avto volksvagen. Hafner, M. Pijade 5/II, Kranj. Ogled samo popoldne. 2446 Prodam poltovornl avto, znamke VVV in prikolico s priključkom za fiat 130. Svetelj Joža, Šenčur 5 2447 Fiat 750 letnik 1964 z dodatno opremo ugodno prodam. Ogled v nedeljo dopoldan. Je-raj Jože, Vodice 58 2448 Opel rekord letnik 1958, prodam. Kavčič Rudi, Polica 14, Naklo 2449 Odstopim vrstni red za ■ fiat 750 (za gotovino). Dobava avgusta. Informacije telefon 861-36, Podnart 2450 Prodam moped T-12 na tri prestave. Kersnik Janko, Lese 38 2454 Nov avto, škoda octavia — Super Combi zamenjam za opeko ali prodam. Ponudbe poslati pod »Opeka« 2455 Prodam DKW 175 ccm motor. Predoslje 8, Kranj 2456 Odstopim vrstni rod za fiat 750, dobava v avgustu. Naslov v podruž. Glasa Gorenjske Jesenice 2487 Prodam fiat 750. Kranj, škofjeloška 7. Ogled 29. 5. do 20. ure 2483 Avtomobilska kolesa, kompletna z zavornimi bobni (5 kom). Tobi štedilnik na trdo gorivo, okroglo mizo premer 90 cm ter dva tapicirana stola za dnevno sobo prodam. Udovič, Jesenice — Čopova 6 2489 Prodam zelo dobro ahra-njen flat 600 po ugodni coni. Tolban Ferdinand, Suha 89 škofja Loka 2490 Nov rekord na 4 prestave prodam. Dobava sredi junija. Oddati ponudbe pod »Bela barva« 2491 Poceni prodam radio znamke BR in motor NSU primo 150 ccm. Okroglo 23, Naklo 2451 Gostilničarji! Ugodno prodam belo pleskano kuhinjsko kredenco dolž. 246, šir. 70, vi- šina 200 cm in lepo kredenco za pbednico 200 X 90 X 200 cm, mahagoni furnir, brušena stekla, brušeno ogledalo ter marmor, ploščo. Preddvor 77 2452 Prodam 4 trodelna okna s steklom in namizni štedilnik z bojler jem. Ogled samo v nedeljo. Brezar Slavka, Sp. Brnik 2 2453 ■ Prodam: železno vertheim blagajno 113X70X65 cm in pisalno mizo, z rolo zaporo iz jesenovega lesa 135 X 88 X 178 cm. Preddvor 77 2457 Prodam globok otroški voziček. Rakovec, St. Rozman 1, Kranj 2458 Prodam opornike za betoniranje. Naslov v oglasnem oddelku 2459 Prodam dva motorja Java 175 ccm in primo 150 ccm v dobrem in voznem stanju. Kosmač, Gorposvetska 19, Kranj 2460 Prodam dobro kravo, ki bo čez en mesec teletila. Remic, Pšenična polica 10, Cerklje 2461 Prodam vprežno kosilnico češke znamke, plug obračalnik in dvobrazdni. Zg. Brnik 83, Cerklje 2462 Prodam kravo. Lahovče 37, Cerklje 2463 Prodam barako v Drulovki blizu št.48/A. Ogled v nedeljo dopoldan 2464 Prodam skoraj novo mlatil-nico z reto. Naslov v oglasnem oddelku 2465 Prodam plemenskega vola. Novake pri Golniku 2466 Prodam stružnico, višina konic 110 mm, razdalja 500 mm. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Stare, Kranj, Zupančičeva 37 . 2467 Ugodno prodam pralni stroj »Mille« in centrifugo AEG. Tičar Tone, Preddvor 59 2468 Prodam dobro ohranjen fijakarski voz za 4 do ,6 oseb, svetle barve (jesen) ter lepe fijakarske sani, 4 sedežne. Ponudbe poslati pod »za letovišča rje 2469 Prodam vprežno kosilnico. Pivka 14, Naklo 2470 Italijanski pralni stroj »Ka-stor« malo rabljen ugodno prodam. Janko Urbane, Kidričeva 45/11, telefon 25-52, Kranj 2471 Prodam prašiča 60 kg težkega. Lahovče 42, Cerklje 2477 Prodam motorno kosilnico znamke »Reform«. Izdelujem prikolice za vsa osebna vozila in za motorne kosilnice, delam tudi po naročilu. Lah Alojz, Klane 13, Komenda 2472 Prodam opornike (punte) dolge in kratke. Kne Ciril, Kokrica 133 2473 Prodam 10 let staro kobilo, ale zamenjam za težjega, in ročni voziček. Bobnar, Vas-ca 12, Cerklje 2474 Prodam radio aparat, »Vesna«. Cena 18.000 din. Cernilec Joža, Zadraga 2, Duplje 2475 Prodam dve kravi po teletu. Strahinj 12, Naklo 2476 Prodam dvodelno omaro za obleko in posteljo. Drulov-ka 35, Kranj 2478 Na Kokrici prodam cca 3 ha travnika oziroma pašnika po ugodni ceni. Levičnik Zora, Kranj, c. 1. maja 2 2479 Starinsko pohištvo zaradi selitve prodam: 2 knjižni omari — enaki dolž. 205, šir. 56 in višina 230 cm. 1 klečalnik-mo-litvenik, ročna vezenina, 1 kre-denco dolž. 150, šir. 65, .višina 200 cm, 1 pisalno mizo dolž. 150, šir. 80, višina 80 cm. Pred-dvor 77 " 24S0 Kravo po teletu zamenjam za malo telico, ali bikca, even-tuelno tudi prodam. Mešaino baterijo z ročno prho za kopalnico in mešalno pipo za umivalnik, vse skoraj novo. Ugodno prodam. Sp. Besni-ca 46 24S1 Prodam strešno opeko bo- brovec, desni vzidijiv štedilnik, monta opeko in pečna vratca. Suha 24, Kranj 2492 Prodam večjo količino opeke bobrovec. Nas. v glas. odd. 2493 Prodam elektromotor za islosmemi tok 22 KW, bakren kotel 80 litrski, stare so-dove in 30 m gumijeve cevi 40 mm Preddvor 78 2494 Njivsko košnjo prodam ali zamenjam za butare ali dna. Gostilna — Skaručna 2495 Prodam 300 kom. monta opeke in 100 kg železa prof. 14 Naslov v oglasnem oddelku 2496 Prodam streho cd poda krito s cementno opeko, otroški športni voziček in kozolec. Naklo 102 2497 Prodam kravo 8 mesecev brejo. Zg. Brnik 15 2498 Prodam konja in slamorez-nico. Trstenik 25, Golnik 2499 Prodam otroški športni voziček. C. JLA 35, Kranj 2500 Prodam čevljarski šivalni stroj, komodo, mizo in dva stola. Kranj, Stražiška ul. 28 2501 Prodam gospodarsko poslopje, primerno za predelavo v stanovanje. Ogled v nedeljo od 9. — 12. ure. Kranj, Stražišče, Sitarska 6 2502 Prodam otroško posteljico. Naslov v oglasnem odd. 2503 Prodam kobilo, zmožna za vsako vožnjo. Naslov v oglasnem odd. 2504 Prodam majhno hišico primerno za vekend 100.000 im prikolico za fiat 600., 150.000. Naslov v oglasnem oddelku 2505 Prodam namizni štedilnik (desni) Preddvor 23 2506 Travnik pod Šmarje t no goro naprodaj. Poizve se gostilna Benedik, Stražišče 2507 Prodam %radio aparat »Savica« v zelo dobrem stanju. Nasl. v ogl. odd. 2508 Prodam 6 todiaov stare prašičke. Sp. Duplje 56 2509 Prodam 5 kom. novih tro-delnih oken na zavese 145 x 110 cm, 8 m suhih trdih drv in kravo s teletom. Sp. Rimi-ki 70, Cerklje 2513 Prodam fotoaparat JACHI- CA — Mat 6 x 6 s svetlome-rom. Naslov v ogl. oddelku 2527 Hišo ali stanovanje kupim, najraje v Lescah ali okolici. Ponudbe poslati pod »Hišica za gotovino« 2203 Kupim betonsko železo premera 8—12 mm, 250 kg. Plačam 260 din za kg. Naslov v oglasnem oddelku 2482 Vseljivo hišo ali stanovanje kupim v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2483 Kupim nov VW 1200 z gotovino. Naslov v oglasnem oddelku. 2434 Kupim stroj za izdelavo navadne zidne opeke. Mi kič Drago, Strahinj . 2435 Gume za fiat 600 po možnosti inozemske in baterijo "kupim. Naslov v oglasnem oddelku 2486 Kupim dobro ohranjeno kad za namakanje sadja. Njivica 7, Besnica 2510 Parcelo v Kranju ali okolici kupim. Oddati ponudbe pod »Dobro plačam« 2511 Kupim namizni štedilnik nerjaveč. Suha 24, Kranj 2512 Razvezanec ne po lastni krivdi išče dekle (otrok ni ovira). Ženilev ni izključena. Ponudbe poslati pod »SAVA« 2514 Nujno iščem sobo v Šk. Loki ali okolici. Aleš Marinka, Jelovica, škofja Loka 2515 Dam 100.000 nagrade za enosobno ali dvosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »Nagrada« 2516 Zamenjam cement za betonsko železo 6 — 8 mm. Nasl. v ogl. odd. 2517 Garsonjero in majhno sobo s kuhinjo v Kranju, zamenjam za eno večje stanovanje. Ponudbe poslati pod »Zamenjava« 2518 Vzamem kravo v rejo, da ima vsaj 4 litre mleka na dnevno. Posavc 7, Podnart 2519 Vse žimarske usluge ^ nudi ŽtMARSTVO, Je& Kranj,'škofjeloška 46 ^ V najem vzamem ali 0*j? pim rabljen šivalni JgJ Z. R. Kidričeva ul. 20. Kgj Cenjene stranke obv<^ da po naročilu izdluje* ^ novjše madele poročni ^ stanov. Ostala zlatarska " izvršim v najkrajšem c. Se priporoča Levičaik \m zlatar - Kranj (Delaj* mostu pri hotelu ^ las"11 i4 prek pa) Fant ž lepo urejnim stanovanjem, želi SP dobrosrčno dekle 7-a -skupno življenje. ^°%{f poslati pod »-Skup"0 l$ nJe<< trn Mlado dekle 7.aJ°sp?gp sko pomočnico iščem-ji dobri — lastna sol*5' ^ man — c. Kokrškeg* $ 14/d Kr. Samo starejšega sprejmem na _ vSp0(ii oskrbo tudi invalida. r j be poslati pod »DOM« Iščem dekle, ki dela ''^ --iP' .5«. t izmeni za varstvo otr0^ P'. dim hrano in stanoval slov v ogl. oddelku GASILSKO DRUŠTVA j bo priredilo veselico ^ 1965 z istim sporedov? sekstet Sandi i/. M^^?, selica bo ob vsakem vr f Vabi jeni! ■st« Elektro Kranj Distribucijska enota žirovn ica razpisuje prosto delovno me-ADMINISTRATOR na upravi enote V MOSTAH j št. 6. Pogoj: dokončan3 letna administrativ*" Praksa zaželjona. Prošnje sprejem* p va Distribucijske e0°^'f rovnica. Moste 6, do nija 1965". Zahvala in Ob smrti našega dragega moža, očeta, sina, brat* svaka VINKOTA JEZERŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v t^jL-vJ^ kem številu spremili na njegovi zadnji poti in P\ jfl nili vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Mila0 st Bojanu Gregorčič za izredno skrb in požrtvova ^ pri njegovi dolgotrajni bolezni, vsem organi7-aC.. so društvom, sosedom, sorodnikom in ostalimi nam stali ob strani v teh žalostnih dneh. Sovodenj, 25. maja 1965 f žalujoči: žena Zdenka, »jjjjr* Vojko in Saško, mama, » p Albinca z možem in ost* rodstvo 2] 22 99 29. mat 1565 * glas RADIO - TV RADIJSKI SPORED velja od 29. do 4. junija 1965 Poročila posluSajt 15., 17., 22., 23 • Ob e vsak da« J ln 24. url ter radijski^ ^ ^ ^ ». Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9.. 24. url ter radijski dnevnik < sobota — 29. maja 8.05 Mali vokalni ansambli pojo slovenske narodne pesmi — 8.25 Zabavne melodije — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Četrt ure z zabavnim ansamblom Wee-kend — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domače viže za prijetno opoldne — 12.30 Drobne koncertne skladbe — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Dva dueta iz opere Veronika Deseniška — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -- 15.30 Pojeta zbora KUD Jože Hormanko iz Maribora — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 1735 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Izložbeno okno — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbe razglednice — 20.00 V soboto zvečer — 21.00 Zaplete z nami — 22.10 Oddaja * naše izseljence — 23.05 Za Prijeten konec tedna nedelja - 30. maja 600 Dobro jutro — 6.30 Na-PMfci za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mla-■ynska radijska igra - 8.35 lz albuma sklad za mladino *- 9.05 Naši poslušalci česti- lftS\ ln P°zdr^lJajo -L - ijvvil Se pomnite tovariši — S Panizanske pesmi — JJ* Nedeljski koncert lahke Biasbe - n.oo Turistični napotki *■ 20 15 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije _ 22.10/Ljubiteljem po-ir>vk — 23.05 Literarni nok-£0 - 23.15 Jazz orkestri vam igrajo ob 19.30. Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 V svetu opernih melodij — 15.05 Melodije za razvedrilo — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 V plesnem ritmu — 23.05 Med slovenskimi mlajšimi skladatelji PONEDELJEK — 31. maja 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in zapoj-mo — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Igrajo tuje pihalne godbe — 10.15 Pisan or-kerstralni intermezzo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — TOREK — L junija 8.05 Ansambel Borisa Franka in Trio Janeza Svečnika — 8.20 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Odlomki iz Sunčanice — 9.45 Četrt ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Mariborski komorni zbor poje narodne — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 15.30 V torek nasvi-denjc — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli iz studia 14 — 18.25 Na mednarodnih križ-potjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital sopranistke Marije Lot-rič-Šulčeve — 20.20 Radijska igra — 21.20 Serenadni večer — 22.10 Od popevke do popevke — 23.05 Glasbeni intermezzo — 23.20 Skupni program JRT ' vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Tako poje naša dežela — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zbor Moravskih učiteljev — 20.20 Dvajset minut Brahm-sove glasbe — 20.40 Knez Igor — radijska priredba opere — 22.10 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč razglednice - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-nevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Popevke za lahko V ČETRTEK — 3. junija 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Moj dežnik je lahko balon — pravljica — 9.45 Slovenske narodne — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Igra ansambel Franka 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 čez hrib in dol — 12.30 Parada violončelistov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz opusa Bellinija — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zabavni zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18. Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek —• 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izbrali smo za vas — SREDA — 2. junija 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Igra ansambel Milana Stanteta — 9.25 Domače pesmi in napevi — 9.45 Rog in klarinet — 10.15 Zvoki za razvedrilo — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Prizori iz oper — 13.30 Priporočajo Jankoviča — 12.30 Dve simfonični pesnitvi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši solisti v operah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Igrajo kmečke pihalne godbe — 15.40 Lite-' rarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene noč — 23.05 Iz novejše svetovne glasbe PETEK — 4. junija 8.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 8 35 Melo-' di je za razvedrilo — 8.55 Pihalna i godba Jindrieh Bauer — 9.23 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana — 10.35 Novo na knjižni polici ■— 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Domače pesmi in napevi — 12.30 Arije iz oper — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Debussv, Ravel in Lutoslavvski v klavirskem duu — 15.30 Narodna glasba iz Indonezije — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za .vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Radio in glasba — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23. Nočni obisk pri Beethovnovih sodobnikih 17 40 LnX Zagreb 18.05 Pesen?eograd Rl\'*a v svetu 18.25 M Liubljana zapoved in TV obzornik fe^. priimek 19.45 rfuko s°boto 20.00 TvVCOgrad 20.30 rulnevnik , RTV?1"0 po svetu 21.10 nI, Be°sranj' dala obrat v Ratečah. ^ šala obseg proizvodnje >< rentabilno poslovala. t\i najvišje dnevne do l7 (K V prihodnjih dneh ^ stalno in hladno z v" tW plohami in nevihta""1' v popoldanskem CP Izdaja in tiska renjski tisk« Kran* , ška cesta 8. Nasg, J; nišlva: Kranj. \ upf»v« neta Žagarja 27 <«> p , Kranj, Koroška , ^ Tekoči račun «• , jr* Kranju 607-11-^,5,^ prl Vi foni: redakcija uprava in «***£M 24-75, 28-97. letno 1300. mesetje«J narjev. Cena Pjf» >. številk: sreda « , p 30 din. Mali °SVA*t0^ ročnike 30, za beseda-N^ 40 din oglasov ne o 7373 S$$1