JANEZ DOLENC Gregor Krek kot študent univerze v Gradcu Iz mojega članka v Loških razgledih 40 smo .spoznali, kako grenka je bila mla dost Gregorja Kreka. Ob koncu gimnazije ni čutil poklica za duhovnika, ampak je želel iii študirat na univerzo v Gradec. Sorodstvo je bilo razočarano in mu ni dalo nobene- denarne podpore, od mačehe pa je bil deležen le zaničevanja. In vendar je šel in kljuboval vsem. V Gradcu si je poiskal stanovanje, mogoče že tedaj pri družini Schilcher. Vpisal se je na kaii-francevo univerzo, ki je tedaj do- movala še v stari stavbi jezuitskega kolegija, blizu stolnice, kjer so sedaj prostori šta jerskega deželnega arhiva. Izbral si je filozofsko fakulteto in študij klasičnih jezikov. Slavistične katedre tedaj v Gradcu še ni bilo. le učitelj Koloman Kvas je imel že dol ga leta nekaj ur na leden tečaj slovenskega jezika, d. oktobra 1860 je vpisal prvi semester v lndex [eetionem (ohranjen v RAS1) in naslednja predavanja pri dr. Karlmanu Tanglu: Razvoj rimskih prazničnih kalend (2 uri). Razlaga Platonovega Phaedona (2 uri). Razlaga Sofoklove tragedije Kralj Oidipus (2 uril. torej skupaj 6 ur tedensko. Pri profesorju tir. Maxu ion Karajanu pa Grška literarna zgodovina (3 ure). Grška glagolsku sintaksa (2 uri) in Filološke vaje (2 uri), torej na leden kar 7 ur. Vpisal je še pri dr. Gabrielu 4 ure Praktične filozofi je, tako da je presedel v predavalnicah skupaj I- ur na teden. 8. oktobra je dal pro fesorjem indeks za inskripcijo. 30. oktobra so mu na kvesturi v pisali, da je oproščen šolnine. Vse kaže. da je vestno obiskoval predavanja, saj so mu vsi trije profesorji ob koncu zimskega semestra. 18. marca 1801. poleg podpisa frekvence pripisali sehi' fleissig« (zelo priden). Poleg lega je že 19. februarja delal kolokvij pri <.h. Karajanu iz obeh tem z odličnim uspehom. 20. februarja pa kolokvij pri dr. Tanglu o Oidipu in Phaedonu prav tako uspešno: 16. marca pa še o rimskih kalendah. Vsa ta izredna pridnost mu je pomagala, da je že 21. februarja dobil na dekanatu priporočilo za pridobitev štipendije. V materialnem pogledu je bil njegov začetek študija v Gradcu zelo težak. V že v prejšnjem članku omenjenem pismu Cimper- manu. IS. marca 1877', pravi: -Prišel sem na vseučilišče z nado spet ali z mah cven- ka v žepa. Pošli so bili prej. nego sem se smel bali. Žalostni časi! Pisal sem v pravem pomenu besede sestradan pismo doma ter prosil prvikrat po tetine/ smrti za 20 gol dinarjev, nevpodar, nego na posodo proti obrestim. Čakal sem eden teden, čakal dva. a zastonj; ponovim svojo prošnjo ter razložim živo svoje žalostno stanje. Odgovor sem bil dobil, pismo brez denarja in toliko več najsurovišib psovk: - vse sem bil v tem pismu, samo človek ne. - Kasneje sem bil dober, dober bi bil tudi zdaj: psovanja ni bilo več. na njegovo mesto je prišlo dobrikanje - iz dobičkarije ...» 337 LOŠKIRAZGLEDI 46 V takih stiskah je najbrž že konec februarja vložil prošnjo za štipendijo, ki so mu jo na c. kr. namestništvu na Dunaju ugodno rešili že 2. maja.-2 Dobil je letno štipendi jo 220,50 goldinarjev, dovolj za skromno preživetje. Denar je dobival od Steinbergove ustanove, dobil ga je tudi za nazaj za ves zimski semester. Maj mu je torej prinesel srečo, povrnil se mu je optimizem, kar slutimo tudi iz pisma Levstiku 11. maja: •Da si se preselil iz Senožeč v Terst. sem zredi/ po Noricah. Serčno me je to razveselilo tudi zato. kerse/e Vilhar tako čudno sprevrgel. Nad/al sem se. da bo ivr lo govoril za naše potrebe, ali čudo' še /etika se je ustrašil. Kaj meniš, dragi Levstik? Ali bi se prilegel tudi njemu epigram, katerega je napisal Prešeren Krempeljnu ali ne? Jaz mislim da. samo še nekoliko buji hi še moral hiti. Da se je on tako čudno obnese/ v deželnem zboru, nas je vse Slovence in Slovane, kar nas je tukaj, zelo osupnilo. Nekaj Te moram danes ujirašati zavoljo tega. ker je tu iskrena želja dr. Razlaga. Po vsem Štajerskem je namreč zdaj velika antipatija čez Slovence, ker je »TagesposU tako gerdo čez nje govorila. Treba hi tedaj bilo. da hi se tu in tam oglasilo spretno pero, ki bi tudi v kakem nemškem časniku dokazalo, da ni tako ... Slovenci in v obče Slovani se večkrat shajamo v kakih kerčmah. Slovenci imamo tu izverstnepevce, ki tako milo in lepopojo. da hi jih človek le poslušal... 'Tu v Uraden sem veliko bolj vesel, kakor sem bil v Ljubljani. Nekaj za to. ker nemam s farji nič opraviti, nekaj pa tudi za to. ker imam manj skerhi. hudi me je lansko leto ve Ljubljani vsaj enmalo tudi ljubezen motila, česar sem tu čisto prost. Da hi vsej skoro dobila slovenščina svojo veljavo, jest celo po tem hrepenim. Pisal sem več novic tudi Cegnarju, toraj naj ti on drugo pove.<$ Iz tega pisma zvemo za Krekovo spremljanje tedanje slovenske politike, za nje govo družabno življenje s sorojaki v Gradcu, za njegov liberalizem glede »farjev« (go- Pogled na Gradec od severovzhoda. Oljna slika Conrada Krcuzerja iz leta 1860. lega leta je Gregor Krek prišel študiral v Gradec 338 GREGOR KRVK KOT S77 DBVT I A/l ERZE l" GRADCl Desni trakt nekdanjega jezuitskega kolegija, kije do leta 1895 služil kot stavba Kari - Franceve univerze v Gradcu. Sedaj je v njem Štajerski deželni arhiv . aprila 1S61 vpisal predavanja iz klasičnih jezikov pri dr. Tanglu in dr. Karajanu. skupaj 13 ur tedensko. V naslednjih dneh sta profesorja potrdila inskripcijo, aprila pa so mu vpisali oprostitev- šolnine. Profesorja sta od 20. do 11. julija podpisala frekvenco s pripisom »sehr fleissig«. dekanat pa je 25. julija potrdil semester, kar je podpisal dr. Veinhold. Pesniška muza pa se v prvem letniku univerze manj oglaša. V Novicah je objavil le eno pesem, in sicer Vodniku,* ki jo je zložil za Vodnikovo proslavo, ki so jo pripravili slovanski študentje v Gradcu 2. februarja 1861; na tem slavju jo je tudi recitiral. Zaključil jo je s temile verzi: V spominu hode narod te ohranil, te vedno skrbno čisla/ ho hndnika. ime li neoskrunjeno ho hranil. s/a/i/ te ztniram dušnega vodnika; osrečen rod ho rodu rad naznanil. da ti slovenstvu bil si prva clika. Dokler poznal glasove on ho svoje. ga zmir budile bodo pesmi tvoje. Več je objavljal v Slovenskem Glasniku (SG): Najprej dva Soneta," v juniju dopis iz Gradca, ob koncu poletnega semestra pa že v prejšnjem članku objavljeno pesem 339 LOŠKI RAZGLEDI 46 Trojna ljubezen. V obeh sonetih je misel na dobo otroštva, ko je imel še mater, a jo prekmalu izgubil. V prvem sonetu, ki ga je kasneje uvrstil kot 9. sonet v sonetni venec, je v zadnji tercini izpovedal nekaj nepričakovanega, saj se glasi: Za me zdaj ah! Krof verige kuje. strasti odpira žrelo se grozeče, iz srca upanje je šlo cveteče. Ali ni to že odmev ponovno se prebujajočih ljubezenskih Čustev, najbrž do l.avre. ki ji je teklo šestnajsto leto in je iz dneva v dan lepše cvetela? Kot rečeno, je bil v Slovenskem Glasniku objavljen tudi Krekov dopis iz Gradca," v katerem govori o novih slovenskih knjigah in kako na šolah poučevali slovenski jezik. Kje in kako je avgusta in septembra preživel počitnice, ne vemo. Nedvomno pa se je tedaj resno lotil priprav na svojo pesniško zbirko. Urejal je svoje objavljene in neobjavljene pesmi. Izbral je 61 pesmi, jih prepisal, razporedil in po potrebi dopol nil. Potem jih je izročil ljubljanskemu tiskarju Jožefu Blazniku. ki jih je bil priprav ljen založiti in natisniti. V začetku oktobra 1861 se je vpisal v zimski semester 186] 62 in v indeks vpisal predavanja dr. Tangla in tir. Karajana, skupaj 1 t ur na teden. Že H), decembra je pri dr. Karajanu opravil kolokvij iz Cezarjevega tlela De bello gallico in s tem ponovno dokazal resen odnos do študija. To jesen pa je zares vzplamtela ljubezen med Gregorjem in Lavro, kar dokazuje prvo ohranjeno Lavrino ljubezensko pismo z dne 6. januarja 1862.' Tedaj je Lavra z materjo odpotovala v njihovo vinsko klet na Spodnjem štajerskem prodat toletni v in- ski pridelek. Ljubezen je bila res vroča, kar dokazuje zaključek pisma: "Moj ljubi, rada hi bila Troje zresto bilje. Verjemi to svoji Lavri. Dragi Krek. vese lim se srečanja s tabo jutri, ko bom zvedela, kako ti je bilo tačas. Z veselim upanjem, da te bom kmalu, prav kmalu videla. Te objemam tisočkrat r duhu in pošiljam uaj- prisrčue/ši pozdrav. - Tvoja iz vse duše Te ljubeča Lavra." Mogoče je Gregor tudi zato želel biti ljubljen, ker je vso mladost preživel brez ma terine ljubezni. Lavri pa je ugajal postavni, svetlolasi in bradati študent. Le njegov pogled za očali je bil resen in oster, posledica trdih preizkušeni v mladosti. Prva številka Novic v novem letu 1862 je prinesla sledečo vest: •Poezije. Zloži/ Gr. Krek. Omislil si jih bo vsak spoštovatelj Prešernov in jih z vesel jem prebral, zakaj mladi naš pesnik Gr. Krek mu je priden nasledovavec« Tako se je za novo leto rodila lepo vezana. 112 strani obsegajoča knjižica sloven skih pesmi, danes velika redkost. Poročevalca v Novicah ni motilo, da pesnik pos nema Prešerna, ravno nasprotno: še pomembnejši je zaradi tega! Pomisliti moramo, da je bil to čas naše narodne prebuje, ko je izid sleherne slovenske knjige bil praznični dogodek. Bilo je pa tudi šele IS let po Prešernovi smrti. Na drugi strani je objavil motto: Cepesmi moje niso take. kot jih žele samice vsake. naj bravši jih bi sepomnilo, da r čis/i mi srce je bi/o. Uvodna pesem v 14 oktavah je gotovo preveč gostobesedna, a ima /a liste čase 340 (,RIXi()K KREK KOT m VEVTI MVERZli l' GRADCl priljubljeni motiv deve, ki podaja liro mlademu pesniku. Svoje poezije navezuje na Vodnika in Prešerna, lahko bi jih tudi na Jenka, poklanja jih domovini Sloveniji, da hi ga štela med svoje zveste sinove. V prvem razdelku PESMI je dvajset pesmi, ocl katerih jih je bilo že 16 objavljenih: Radost mladega pesnika. Posvečenje, Zvezdi ljubezni. Otožnost. Sanje strunarja. Večerni obrazi, Tolažilo. Kali in hči. Hrepenenje. Vodniku, Pisanja, Sršeni. Usoda, Slovo. Spremenjena žalost. Prvič je objavljena pesem Nezvesti z nejasno izpoveda- nim motivom ženske nezvestobe. Nova je tudi pesem Spomin, ki zajema kar devet šestvrstičnih kitic in je spomin na minulo (gimnazijsko) ljubezen. Iz pesmi Moje pes mi je v zel tretjo kitico za molto zbirke. Nov je ciklus 16 ljubezenskih pesmi pod čud nim naslovom Milotinke; vsaka šteje tri kitice, torej skupaj kar 48 kitic. Posvečene so Mili. ki je seveda Polakova Milica, njegov osmošolski pesniški idol. Prva kitica pete pesmi kaže Jenkov vpliv: \ suka leto lepo cvetje, s cvetjem se spomlad zbudi. in s pomladjo blago petje se na noro oživi. Nova pesem Na gomili je posvečena spominu Milice, pokojne zveste zaročenke. Ker mi o Polakovi Milici še ni uspelo najti podatkov, je njena smrt lahko le pesniš ka domislica. V drugem razdelku JESENSKE ZALOSTINKF. je ponatisnil najprej devet že prej ob javljenih žalostink in tudi že objavljeno Trojno ljubezen, dodal pa še neobjavljeni Pivi poljub, ki je ena njegovih boljših pesmi: Ko prvič zagledal sem tvoje oči. začelo hitreje srce mi je hiti; po udih se vnemala mlada je kri, velevala tebe je zvesto ljubiti. Ko meni podala si nežno roko. se vprsihje novo življenje ganilo, osrečen po ujm sem segel željno. občutke neznane srce je zbudilo. K<> združil je naju iskreni poljub, sla mir in veselje roke si podala; v življenju viharnem nevarnosti vkljub ko zvezdi dve bosta naprot mi migljala. Nova je tudi zadnja pesem razdelka Pričujočim pesmim, ki je nekakšna popotni ca tej zbirki; žal je v njej premalo umetniške moči, da bi se ji izpolnila želja v zad nji kitic i: Hodite po zemlji domači in čujte. kaj vam poreko-. Prosite pri bratih in sestrah. da vrata vam svoje odpro. V tretjem razdelku SONETI je postavil na začetek svojega pesniškega vzornika; sonet Prešernu poudarja predvsem nesrečno usodo velikega pesnika in kako prekratko nit življenja mu je spredla Parka: 341 LOŠKI RAZGLEDI 46 Culstrunic ubranih sem glasove mile. izdibljeje obupnega slrunarja. ki tuja mu je sreče bila zarja. ker smrtne so puščice ga ranile. Zastonj, tako so strune se glasile. od dneva v mrak se pevec s petjem ukvarja. z obupom Evmenidnaw moč ga udarja. da rane bi se srčne ne celile. •Dopredla je življenje kratko Parka. zagledal kmalu si deželo milo, kjer tebe čakal z Lavro je Peirarka. Ovija lovor tvojo že gomilo. nihče ne žali več te brez preudarka. odkar si srečno združen z Bogomilo.« Vrh Krekove pesniške zbirke naj bi bil po Prešernovem vzoru ustvarjeni SONETNI VENEC, iz katerega je prejšnje leto že objavil deveti sonet Minuli so prezgodaj dnevi sreče. Sestavlja ga 14 sonetov, petnajstega pa ni naslovil kot Prešeren Magistrale, am pak bolj po domače Sonetni vir. Kot je Prešeren v prve črke skril akrostih Primicovi Julji, je Krek skril ime svoje oboževanke POLAKOV1 MILICI. Ker je v Sonetnem viru na kratko izpovedal občutje celotnega Sonetnega venca, naj ga navedem v celoti: Petrarka pelje Lavri pesmi mile. Odkar ranile so oči ga zale. Ljubezni v njih dajal je dosti hvale. Al rane več se niso zacelile. Ker rane se tud v meni so zbudile. Občutke bodo bridke poganjale, Veselje drago vedno mi jemale. Izdihljaje globoke zmir rodile. Minuli so prezgodaj dnevi sreče. Iz srca upanje je šlo cveteče- Le slab spomin nasproti mračno sije. Igrale citre bodo poezije. Celiti zmir skušale bledo lice. Ime slavile ljub/jene device. V tem razdelku sledijo še že prej objavljeni soneti Pesem mladenča. Sanje. Dvojno tolažilo. Spomin preteklih dni, Materi v spomin in Zatirava>m. Dotlej neobjavljena soneta sta samo dva: Nekdaj in zdaj je dialog med njim in njo. kako se je otroška ljubezen med njima sčasoma spremenila in dozorela v pravo ljubezen za trajno zve zo. Sonet Upanje p-A preveva misel, da po izgubljeni mladostni sreči ostane samo še upanje na novo srečo. Sedaj vemo. da se je le-ta ob izidu Poezij že približala v podobi mlade deklice Lavre, njegove bodoče soproge. V nedatiranem Lavrinem pismu iz leta 1862 je zapisano, da je uživala, ko ji je Gregor bral svoje pesmi. Čeprav besed ni razumela, je čutila, da iz njegove ple menite duše lahko pridejo le lepe misli ... 342 GREGOR KREK Kol Sil VEST l .V/l I.R/.li \ ChLADCl Sodobne kritike ob izidu te pesniške zbirke ni bilo. Dosti let kasneje (ob Krekovi 60-letnici)" je M. P. (Maks Pleteršnikr') zapisal naslednjo oznako te zbirke: »Vistem načinu kakor Lov ro Toman in France Cegnar je popeval Krek svoje pesmice. Iz njih nam odseva ljubezen do večnolepeprirode in do mi/jene domovine: njegove misli se ne popenjajo visoko, tu se ne rešujejo nikaki modroslovni problemi, a po svoji pre prostosti in ljubkosti mikajo bralca iu so nekatere bas radi nežnega izražanja čustev našle tudi svojega skladatelja." Sicer je Levstik že prej naperil v Gregorja Kreka puščico v svoji brezobzirni maniri: Tvoja pesem je ko Ezopova12 vrana-. vsa lepota njena je drugod nabrana. Puščico je Leveč objavil v drugem zvezku Levstikovega Zbranega dela. ki je izšel 1891. Iz obzirnosti do tedaj še živečega pesnika je spremenil naslovnika v obliko »Mlademu pesniku«.11 Danes lahko rečemo, da Krekova poezija kljub epigonstvu kaže precejšnjo nadar jenost in je eden od dokumentov našega narodnega prebujenja. To priznava tudi dr. Anton Slodnjak. Mislim, tla tudi ni brez pomena Krekovo navdušenje za Prešerna tako kmalu po njegovi smrti, saj vemo, da so ga ozkosrčneži zlasti v duhovski oble ki dolgo zavračali. Gregor Krek je še pred znamenitim Stritarjevim uvodom v drugo izdajo Prešernovih Poezij 1866, ki je dokončno potrdil Prešernovo prvenstvo med našimi pesniki, to že dolgo izpričeval v teoriji in praksi. Še vedno je vztrajal kot pesnik SG. V januarju 1862 je objavil pesem Trojnopet- je.'< v marcu pa pod skupnim naslovom Pesmel*> dve šibki stvaritvi Na boj in l jv mraku. Novicam je poslal to zimo iz Gradca dva dopisa. Prvega je poslal 12. februarja o štu dentski proslavi Vodnikovega godu. Potem, ko so zapeli pesem Hej Slovani. je ravno on imel slavnostni govor, ki ga je takole zaključil: -Iz tisočerih ust naj ti doni slava. Tvoj rojstni god pa naj bo vsemu narodu, koli- korkrat se ponovi, drag in naj se spremeni v narodno slovesnost, ki bo svetu jasno dokazala, kako ve narod onega ceniti, ki mitje daroval vse svoje moči in ga pripra vi/ na pravi sled izobraženosti. Slava!« Peli so slovenski in češki pevci, na klavir je igral dr. Ipavec. Program je dopolnila slovenska, češka in srbska recitacija. Nato so sledile napitnice. Drugi dopis je bil objavljen 12. marca, v njem pa sporoča, da je na Dunaju um rl njegov sošolec z. ljubljanske gimnazije Matija Kožar, ki je študiral slavistiko pri Naslovna stran Krekovih Poezij iz leta 1862 343 /oshl RAZGLEDI46 dr. Miklošiču. Dopisu je dodal tudi sonet, posvečen temu nadarjenemu sošolcu. V njem je nekaj misli, ki veljajo tudi za Kreka, zlasti za njegovo prihodnost: Zajemal si iz vira učenosti. ko med spomladi iz cvetic intčela. po vedah ti je duša hrepenela. ko zgodaj si že čutil njih sladkosti. 1 t, februarja je pri dr. Tanglu uspešno opravil kolokvij iz Iliade. Sicer pa sta oba profesorja v začetku aprila potrdila frekvenco s pripombo »sehr fleissig«. V začetku maja se je vpisal v poletni semester, v indeks je napisal le 9 ur predavanj na teden. Ko! doslej je bil tudi v tem semestru oproščen šolnine. To pomlad je v SG objavil najprej pesem Zelje.1' nato pa Še v dveh delih ciklus S[)omladaučice.r V prvem delu so pesmi Mladost, Norost, Slabost in Sladkost; v drugem delu pa so pesmi Priroda, Zastonj in Neumrljivost. Pozneje je objavil še pe sem Danica.115 Za vso to poezijo naj zadostuje oznaka: Slabost! Pri dr. Tanglu je IT. julija, torej v poletni vročini, naredil z dobrim uspehom ko lokvij iz Ciceronovih govorov. Ob koncu julija je prejel frekvenco za poletni seme ster z oceno »sehr fleissig«. V počitnicah pa je pridno snoval in pisal svoj ep Nasveti večer opolnoči. Z njim naj bi se še bolj približal svojemu vzorniku Fr. Prešernu, ki ima v svojih Poezijah ep Krst pri Savici. Krekove Poezije pa so izšle brez te pesniške zvrsti. Verjetno je ep poslal prof. Antonu Janežiču v Celovec ob koncu počitnic. Menda se je njegova ljubezen do Lavre prvič znašla v krizi, kar razberemo iz. njenega pisma 27. avgusta 1862 iz spodnještajerskih vinogradov njenih staršev: -Oprosti, ljubljeno srce. če Ti sedaj nekoliko vznemirjena spregovorim: danes sem doživela grozljivo izkušnjo, ki je nuje srce globoko ranila in razžalostilci. Sedaj pa mi je napoved Tvojega prihoda prinesla olajšanje, da me boš prišel sam potolažit. O ljubljeni Gregor, verjemi mi. moje srce hrepeni, da se Ti potoži, da se s Tabo pogo vori, saj ga razumeš/« In kakšna je bila grozljiva misel? Da je Gregor več ne ljubi! Toda on je napovedal svoj obisk in tako se bo vse uredilo. V nedatiranem pismu iz teh počitnic piše l.avra tudi o Gregorjevih svojcih: ljubljeni srček, ne hodi na svoj dom. ker Ti ho domovina priklicala toliko žalostnih spominov in izguba Tvoje polsestre Te bose toliko bolj prizadela. Ce želiš svojega oče ta razveseliti, ga povabi v Ljubljano, da ga tam ozdraviš in se pogovoriš z njim ...« V oktobru se je vpisal v svoj peti semester, v katerem je kar 1