Ženski s v e t Mati — vzgojiteljica. (Nadaljevanje.) Otrok ima vse polno dobrih in slabih nagnenj, ki se potem v danih prilikah dalje razvijajo. Cim vestnejša in boljša vzgojiteljica je mati, tem manj se bodo kazale otrokove slaboati, ker bo pač vaa vzgoja usmerjena v dobro, pozitivno plat, ki bo dajala prednost razvoju dobrih sil v človeku. Slabe lastnosti, katerih ne ame mati nikdar spregledati in jih mora dosledno zatirati, so: laž, iz nje izvirajoča kraja, trma in surovost. Odkod in zakaj se 'pojavi pri otroku laž? Tu je več vzrokov. Ce se je matl res posvetila avoji sveti dolžnosti — vzgoji, ji pač ne bo težko odkriti pravih virov in poiskati leka bolezni. Morda obdaja otroka lažno ozračje že v domači hiši? če nista oče in mati odkritosrčna do vseh, če otrok opaža prijaznost in sladkobesednoat pred očmi drugih, za njih hrbtom pa obratno — moremo li potem priCakovati iskrenosti od otroka, ki je najboljši opazovalec in posnemovalec ? Dostikrat je rea težko priznati resnico in ostati pri njej, a vseeno je lažje, kakor bitl priča otrokovega spoznanja, da so njegovi atarši lažnivci. Lažniva okolica izredno naglo vpliva na otroka, ki se ji prilagodi, da niti sam ne ve, kdaj. Starši, ki avojemu otroku obljubljajo vse mogoče, a nikdar ne izpolnijo tega, ga navajajo v laž. Naš vellki vzgojitelj Slomšek je dejal: »Lažnivce in lažnivke si izredia, ako jim obetaš, pa ne daš; ako vpričo otrok drugim obljubiš, pa obljube ne izpolnifi; če otroka prehudo primeš, kadar kako skodo naredi; Ce se tl dobro zdl, kadar otrok prav na debelo govori, pristavlja in hahlja, več pove kakor je res; kadar oče otrokom naroči: materi tega ne praviti, to zamolčati; ako jim pomagaš, da se izgovarjajo, ali jih celo pohvališ, da ao se tako zvito odaekall, ako jim daješ med lažnivce hoditi in jih poalušati.« Starši, ljubite vi sami odkritost in ne bo van* težko vzgojiti poštenih, resnicoljubnih ljudi! Pri nekaterih otrocih opazimo izredno razvito domišljijo, ki jih' privede tudi tako daleč, da v svojem pripovedovanju ne ločijo več resnice od izmišljotine. Tak otrok živi v svojem čudovitem pravljičnem avetu, ki mu ga pa ne smemo prehitro iztrgatl, temveč ga moramo polagoma uvajati v reanično življenje. Nikdar ne smemo otroka v takem slučaju kaznovati, ampak ga lahno opozorimo, da ni vse to resnično, kar nam pripoveduje. Otrok se zlaže pogosto tudi iz strahu. Včaaih se mu kaj ponesreči, da kaj razbije ali podobno, in si tega ne upa priznati. To je dokaz, da naša vzgoja ni pravilna. Otroka moramo vzgajati v zaupanju, da bo vedno naSel pri nas razumevanje in ljubezen, ne pa nevolje, obsojanja ter kazni, tako da si nam drugič ne bo upal priznati svojega dejanja, ampak si bo izmislil vae mogoče laži. Vzgojiteljica mora znati pravično presoditi vsa otrokova dejanja, potem je lahko uverjena, da ji bo odkritosrčno priznal svoj prestopek, zlasti še, če bo našel pri njej zadostno mero ljubezni. Posebno pozornoat moramo poavetiti laži, kl izvira iz prijateljstva. Ta laž se pojavlja največ v šoli ali v zavodih, kjer biva dosti gojencev skupaj. Zalotimo jo pa tudi v domači družini, ko pomaga otrok na ta način svojemu bratu all tovarišu pred kaznijo in ga zagovarja na vae mogoče načine ter ne prizna njegovega p"restop- ka. Ta laz po svojera naglbu nl tollko pogrešena, ker Je vzkllla iz prijateljstva, a kljub temu Je ne amemo prezreti, ker ne dopustimo, da lz prijateljatva klije neresnlca. Otroka v tem. sluCaju opomnimo, da je mnogo lepše odkrlto priznati resnico, kakor pa z lažjo zagovarjatl prlJatelja. Otroka, ki se zlaže, ker se hoče maščevati nad kom all mu Skodovati, poučimo na lep način, kako nizkotno ln človeka nevredno je maSčevanje. Laž lz masčevanja ae kaj rada pojavlja pri otrocih, ki imajo škodoželjne in maSčevalne atarše. Pa tudi koriati si išče marsikatero dete z lažJo. Ce opazi pri tem uspeh, se bo drugič prav gotovo spet poslužllo lstega sredatva, ki mu je prvič prlpomoglo do koristi. Nekater otroci pa ao podvrženi bolezenaki Jažnlvoatl, ko lažejo vaevprek in nimajo pritem nobenih posebnih namenov. Lažejo pafi, ker Imajo bujno razvito domišljijo In še talent za Izražanje. To laž je treba zdravlti kakor bolezen z veliko potrpežljivostjo, razumevanjem In ljubeznijo. Ko zdravimo laž, moramo bitl dosledno na delu. Nikdar ne amemo slepo gledati na otroka ter mu vaega verjeti. Poiskati moramo najprej vzroke njegovih laži — oavetliti ozadje — in potem ae lotiti zdravljenja na najobširnejši naCln. Zračenje posteljnine. Postelja je prostor, v katerem preživimo približno polovico svojega življenja, če ne mislimo na vse mogoče bolezni, ki nas pogosto priklenejo na poateljo za dolgo dobo. Zato je velike važnostl ravnanje z njimi in to zlasti v zdravstvenem pogledu. Ker ae nabere v poatelji vedno dovolj prahu ln zoprnega vonja po znoju, jih moramo pogoBto in temeljito zračiti. Ponekod vidimo blazine, odeje In rjuhe po cele dneve na aolncu. Razumljivo je, da bomo s pretiranim izpostavljanjem vročemu soncu posteljnini več škodill nego koristili. še rnnogo slabše pa je, če nikoli ne poatavimo žimnic, pernic in odej na sonce in zrak. Cloveško telo Izparlva pot, ki zaide v puh ln se ga navzame vsa posteljnina. V perju, zlasti v puhu, ae zaplode bacili, ki so nevarni v bolezni. Zelo zoprn pa je tudi sam vonj po potu, ki te objame zvečer, ko se vležeš v posteljo, če je nisi čez dan dobro prezračila. Vsako jutro moramo posteljo razgrniti ter razložiti posamezne kose po stolih, če je mogoče tako, da jih obseva jutranje sonce. Okna odpremo rui atežaj. Prepih r.am najprej odnese ves neprijeten vonj. Ce se posteljnina dobro prezra61, se nam zdi zvečer ]'ot sveža in se z ugodnim občutkom vležemo k počitku. Kadar pa mislimo na temeljito čiščenje na6ih postelj, si izberemo neprevroč, vetroven dan In znoaimo vse na prosto, kjer vse stepemo, skrtačimo in prezračimo. ZraCenje ob mrzlih dneh je Istotako priporočljivo. Ce pravilno ravnamo s posteljnino, si jo dolgo Casa ohranimo v dobrem stanju, a poleg tega si tudi v zdravstvenem oziru koristimo. Snaga pri molži. Nikoli ne moremo dovolj poudariti, kolike važnostl je snaga zlaati pri molži. Da se nam mleko pokvari, da nima prijetnega okusa, da tudl alrovo maslo ali air nista dobra, temu je največkrat kriva nesnažnost. Predvsem moramo poakrbetl za zračne, avetle in snažne hleve. Krave morajo imeti suho in čedno ležišče. Na mokrl In umazani stelji ne more biti anažna živina. Zato moramo gnoj apravljati sproti izpod živine ter ji dobro naatiljati. Hlev je treba večkrat prezračiti, zlaati pred molžo. To je priporočljivo radl tega, ker se razredčljo plini, kl ae naberejo v hlevu, predvsem amonijak. Ti plini vplivajo slabo na živino in na mleko. Predno pričnemo molztl, moramo kravi očiatiti vime z mlaCno vodo ter ga obrisati s anažno krpo. Opazila aem že, da je dekla umivala vime v golidi, v katero je potem namolzla mleko. Da to ne odgovarja higljenakim predpisom, mislim, ni treba Se poudarjatl. Posoda, v katero molzemo, mora biti povaem čiata, prav tako roke in obleka, ker se z umazane obleke hltro zanese nesnaga v mleko. Pomolzti moramo nJeko do zadnje kapljice. Vaaka ve, da je zadnje mleko v vlmenu najboljše, ker ima najved tolSde. S temeljito molžo kor -timo tudi kravi, ker se kaj rade pojavijo v vlmenu boleznl, ako površno molzemo. Pomolženo mleko precedlmo v čiate posode In ga ahladftno, ako ga takoj ne akuhamo, ker sicer ae nam ob velikl vročini rado aklaa. Hranlmo ga tudl na hladnem proatoru. Ne uživajmo vročih jedi! Ce uživamo prevroča jedila, ai pokvarlmo želodec in zobe. Ako hoCemo imeti od zaužite hrane pravo koriat, jo moramo dobro prežvečiti, da se v ustih poiheža s alino. S tem olajšamo delo želodcu. S prevročo hrano sl lahko nakopljemo želodčno bolezen, kl se čeato razvije v raka. Zelo škoduje vroča jed tudi zobem. Sklenina ali emajl, s katero jeazob zavarovan, vsled vročine rada razpoka in zob začne počaai razpadati. Posebno nevarno pa je za želodec in zobe, Ce po topli jedi pijemo mrzle pijače. Marsikdo si ohlaja jed a tem, da piha v njo. To opazujemo često pri materah, kl hranijo otroke. Mislim, da vemo vae, da ima vaak človek v sebi nešteto bolezenskih kali — bacilov in to tudi zdravi ljudje, ne samo bolnik, kl jih s pihanjem izdihava v jed. Tako pridejo te kali v otrokova usta, v želodec in čreva, kjer morejo povzročiti marsikakšno bolezen. Pa tudi prav posebno lepo ni, pihati v jedi. Bolje je nekoliko počakati, jed premešatl ter jo poatavitl na hladen prostor. , S pravilnim ravnanjem pri naši prehrani bomo mnogo pripomogli k našemu zdravju. Zdravilna vrednost sadja. Dostikrat smo že slišale, kolikega pomena je uživanje sadja za naše zdravje. Sadje vaebuje posebne snovi, ki so izredne važnosti za človeški organizem. Z njim si moremo celo zdraviti različne bolezni. Znano je, da je zlastl grozdje bogato na redilnih in zdravilnih anoveh. Za čiščenje krvi zaužij vsako jutro približno pol kg črnega grozdja. Jabolka so priporočljiva proti glavobolu. Če si duSevno utrujen, ti bodo jabolka to utrujenost pregnala. Zelo dobro učinkujejo tudi proti zaprtju. Gosto knhane jagode ao dobro zdravilo proti črevesnemu katarju. Kuhane brusnice s Bladkorjem so dobro aredatvo proti kaSlju, posušene brusnice učinkujejo proti driski, v žganju namočene pa olajšajo bolečine v trebuhu. Za ljudi, ki trpijo valed nerednega delovanja črev, je priporočljiva aadna kura, pri kateri mo- ramo vztrajati precej časa, da doseaemo zaželjen uapeh. Zvečer, preden gremo spat, pojemo par radičevih korenin, ki jlh dobro zabelimo. Zjutraj na tešee zaužijemo jabolko, spomladi pomarančo, a pozimi smokve. Dobro je tudi, če to aadje uživamo menjaje, n. pr.: danae zjutraj jabolko, jutri smokve, potem pomaranče itd. To je treba včasih ponavljati par tednov, uspeh dosežemo prav gotovo. Posebni ljubitelji aadja ao otroci. Ne prikrajSujmo jim tega užitka, aaj jim z njim le mnogo korlstlmo! Užlvajo naj sveže, kuhano In konservirano sadje v vaeh letnlh Casih,