^fiANj — V počastitev občinskega praznika je bila v petek v Kranju slavnostna seja občinske na kateri so podelili odlikovanja predsednika Tita, nagrade občine Kranj in nagrade ..Priznanja najboljšim krajevnim skupnostim. Delegati šo na seji sprejeli tudi protestno resolu-Jo zoper preštevanje manjšin v A vstriji. (jk) — Foto: F. P. Leto XXIX. Številka 60 ,'tanovitelji: občinske konference SZDL {'^»ice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Ur j 6 ~ Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni re«nik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar JESENICE — Ob letošnjem občinsk~em prazniku Jesenic so se zbrali v sejni dvorani delegati vseh treh zborov občinske skupščine in gostje iz drugih občin. Med gosti je bil tudi častni občan mesta Jesenic Franc Leskošek-Luka. S seje so odnesli spominski venec na Obranco. Podelili pa so Čufarjeve in Gregorčičeve plakete. — Foto: F. Perdan Kranj, torek, 3. 8. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Glasilo socialistične z^^^^^o^vn^^ 9bčina Tržič praznuje občinski praznik 5. avgusta v spomin 'n počastitev prvih žrtev, ki so na ta dan pred 35 leti padle v b°rbi z okupatorjem v Verbičevi koči pod Storžičem. Boleče je hkrat v celotni tržiški dolini odjeknila vest, da smo izgubili °sem revolucionarjev — prvobor cev-komunistov, ki so se kot Pp>i odzvali pozivu partije in domovine in se z oboroženim °ojem postavili po robu Hitlerjevemu nacizmu in nemški oku-puciji. Kri prvih naših žrtev pa je obrodila bogate sadove. Na ttesta padlih so stopali novi in novi borci in aktivisti — delav-kmetje, inteligenti - fantje, možje, žene in mladina Tržiča. 9eslo naših prvoborcev »Smrt fašizmu - svobodo narodu« se >e pod vodstvom komunistične partije in tov. Tita uresničevalo skozi vsa štiri leta okupacije. To so bila leta nemške tiranije, l*ta iztrebljanja vsega, kar je bilo slovensko in svobodno mi-s^Če, leta zaporov, internacij, streljanja talcev, izseljevanja ^užin, požiganja domačij, pa tudi leta krvavih borb in zmag nQznovanjih potegnili iz pozabe in jih potem zopet pustili ^mar. Revolucionarne tradicije so celovito izročilo o prerojenih revolucionarnih razdobjih, o sijajnih zmagah - pa porazih, o trpljenju in žrtvah, o radosti in veselju, ki na ^sak dan uči, kako se premagujejo težave, problemi *a$protja današnjega dne. ^a sedanje obdobje in naš bodoči razvo ^a dva dokumenta, ki pomenita hkrc j, našem nadaljnjem samoupravnem s 1 ^tenziv }j$tneritev vseh naših sil za čim doslednejšo uresničitev teh fVeh, na naši novi ustavi temelječih dokumentov, je in bo naša fbka naloga in obveznost, hkrati pa tudi naša oddolžitev ^am revolucije, katerih krije skovala trden temelj za samo-mo socialistično družbo, ki jo danes gradimo in dogra- di avgusta praznuje občina Radovljica občim dne pred 35 leti je bil na Jelovici ustanovljen Cankarjev ba taljon., Pomembna obletnica ustanovitve bataljona — odkritje spomenika v Dražgošah v spomin na legendarne boje tega bataljona, 100-letnica rojstva Ivana Cankarja, katerega ime je nosil ta bataljon — vse to nas je vodilo v občini, da bomo letošnji občinski praznik proslavili kar najbolj svečano s številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Posebno mesto med svečanostmi pa pripada ot^g^tvi ofiroškega vrtca v Kropi. <-"<*uuijanio na nas uu ndš dolg pa skušamo 1} vl venije, sodi v sam vrh slovenske* alpinizma. Vinko Kozjek, tekmovalec v.£ ljanju na ledu, aktiven v odborih zaslužen organizator. Stanko Pulec, uspešen tekm<>v» lec v balinanju, ki se je izkazal n domačih in mednarodnih tekmo"" . njih, predvsem pa neumorno skro za to, da bi se balinarski Sp°\ čimbolj uveljavil in pridobil v članov. . . Organizacijski komite Plan1^ za uspešno organizacijo števil0 prireditev na naši velikanki in ?y nadaljnji razvoj skakalnega športa zgornjem delu Gorenjske. D- ° Jesenice — Ob letošnjem občinskem prazniku so na slavnostni seji vseh treh zborov občinske skupščine na Jesenicah podelili tudi občinska priznanja za dosežke na kulturnem in športnem področju. Po uvodni besedi predsednika skupščine občine Slavka Osredkarja, ki je poudaril pomen bitke na Obranci in orisal gospodarski in družbeni razvoj obmejne občine, so Čufarjeve plakate prejeli: Inž. Stanko Čop za dvajsetletno neumorno organizacijsko delo v amaterski kulturi, predvsem v okviru DPD Svoboda France Prešeren v Žirovnici. Stanko Čop pa je deloval v predsedstvu ZKPO, zdaj pa je predsednik zbora izvajalcev pri kulturni skupnosti. Bil je med soustanovitelji zbora Jeklar, pobudnik za ureditev in modernizacijo knjižnice v Žirovnici, razen tega pa ima precej zaslug, da njegovo društvo sodi med najbolj aktivne v občini. Inž. Miroslav Skube za dvajsetletno delo na glasbenem področju. Miroslav Skube je dolga leta predsednik odbora pihalnega orkestra jeseniških železarjev, aktivno deluje v predsedstvu ZKPO ter v izvršnem odboru Kulturne skupnosti. Uspešno se je uveljavil tudi pri umetniški fotografiji. Tone Tomazin za izredne zasluge za razvoj likovne kulture v jeseniški občini. Bil je soustanovitelj Dolika in v njem že trideset let aktivno deluje kot eden najkvalitetnejših slikarjev in organizatorjev likovnega življenja ter kot mentor številnim začetnikom. Jože Vidic za izredno uspešno literarno "in publicistično delo ter raziskovanje in ohranjevanje zgodovine NOB. Nagrajenec je avtor izredno dragocenih, kvalitetnih knjig: Beg z morišča, Zločin pri Lenartu in Po sledovih črne roke, v pripravi pa ima že četrto knjigo z delovnim naslovom Raztrganci in Vosovci. Jože Vidic pa se je uveljavil tudi kot publicist in pisec številnih zgodovinskih reportaž. Železar — glasilo delovnega kolektiva jeseniške Železarne ob 25-letnici za njegovo pomembno vlogo pri spodbujanju kulturnih potreb in interesov med delovnimi ljudmi in občani ter za kritičnost pri uveljavljanju kulture v samoupravni socialistični družbi. Posebno kulturno bogastvo pa predstavlja posebna priloga LISTT. ki s svojo Gostje iz Zaječara v Tržiču Tržič - Ob občinskem prazn^jj so Tržičahi povabili v goste tutj predstavnike prijateljskega &f\ Zaječarja, s katerim Tržič sodeči že poldrugo leto. Prijateljske vez» Q sodelovanje se uresničujeta A sprejetem programu in sta ved bolj pristna. Računati je, da sodelovanje med TržiČem in ZaJy carjem prihodnje leto preraslo pobratenje. v Zaječarska delegacija bo Pt&$a0 Tržič v četrtek. Sestavljali jo1 predsednik občinske skupščine, & kretar komiteja občinske konfere*1 ZKS in predsednik občinske ^°n^0 renče SZDL. Zaječarci se poslovili od Tržiča v nedeljo .jk Visok jubilej kranjskega Vodovoda v Komunalno podjetje Vodovod Kranj je v soboto, 31. julija, v okviru Praznovanj ob občinskem prazniku Proslavilo visok jubilej - 75-letnico °D8toja. V leto 1901 namreč datira ZftČetek gradnje prvega kranjskega vodovoda, ki je zajel Cemšenikarjev vrelec v Kokri z zmogljivostjo 12 utrov vode v sekundi. Po cevovodih Je voda končno pritekla do Kranja ?e&et let kasneje, celotno omrežje pa {e bilo dolgo 33 km. Za takratne potrebe je to zajetje zadostovalo, že yf leti kasneje pa so vodovod poli še do Cirčič, Hrastja in Pre- bačevega. Hiter razvoj mesta in industrije po prvi svetovni vojni je seveda zahtevalo tudi večjo porabo vode, zato je bilo leta 1935 zgrajeno novo vodovodno zajetje v dolini Bistrice nad Novo vasjo v Preddvoru. Tudi po drugi svetovni vojni je nagel - gospodarski razvoj potreboval poleg drugega tudi več vode, zato je leta 1951 zrasel vodnjak s črpalnico na Gorenji Savi, kasneje pa so bili pridobljeni novi vodni viri v dolini Belce nad Bašljem in izviri pod Krvavcem. Na novo so bili zgrajeni tudi vodovodi za Trstenik in okolico, .dvorani delavskega doma v Kranju so se proslave ob 75-obletnici kranj-w.f£G Vodovoda udeležili delavci Komunalnega podjetja Vodovod, predstav-' kranjskega družbenopolitičnega življenja in poslovni sodelavci podjetja. * *oto: F. Perdan Gorenjska za ceste za Sp. Besnico, vodovod Kovor — Naklo ter vodovodni sistem Cerklje — Vodice — Mengeš. Problem preskrbe z vodo na Šenturski gori, Apnem in Ravnah je bil rešen z novim vodovodom, zgrajenim leta 1972. Nemotena oskrba z vodo je bila zagotovljena tudi novemu stanovanjskemu naselju Planina, vsem novim osnovnim šolam na območju občine, razen tega pa je tu še cela vrsta večjih in manjših vodovodov ter rekonstrukcij vodovodov. Med najpomembnejšimi pred kratkim dograjenimi novimi vodovodnimi objekti je vsekakor treba omeniti lani dograjeno moderno črpališče na Gorenji Savi, ki z zmogljivostjo 180 litrov v sekundi zagotavlja nemoteno preskrbo z vodo za ves desni breg Save. Ves pregled razvoja komunalnega podjetja iz majhne obrtne delavnice, o tem sta na svečani proslavi v delavskem domu spregovorila direktor Vodovoda inž. Mladen Mihalinec in predsednik delavskega sveta Franc Oblak, pa ne bi bil popoln, če ne bi omenili še odločitve samoupravnih organov o širjenju dejavnosti na področju vodovodnoinstalaterskih storitev, za kar ima podjetje tako glede opreme kot glede kadrov vse pogoje. S tem, da zagotavlja kar 90 odstotkom občanov v občini pitno vodo, opravlja podjetje Vodovod pomembno družbeno nalogo, ki pa jo misli s sprejetimi planskimi nalogami za obdobje 1976-1980 Se razširiti. Na slovesnosti, ki so se je udeležili najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini, številni poslovni sodelavci in drugi, so dolgoletnim delavcem Vodovoda, upokojencem in pa poslovnim sodelavcem ter drugim podelili spominske plakete in priznanja za uspešno sodelovanje; slavnost pa je sklenil izbran kulturni program. L, j^j /O ljubljanska banka občanom Radovljice in Tržiča čestitke za občinski praznik kranjski občini akcije vpisa jila za ceste niso zaključili, čeprav so že pred tedni zbrali predvideno vsoto posojila za ceste. Radi bi jedili tudi pereče probleme na v°jem območju, zato so pozvali še o\lt tiste organizacije združenega *la> ki še niso zbrale predvidenih neskov, naj to takoj store, obenem val * b° akcija intenzivno nadalje-sam tUdi med zasebniki ter po po-drneznih krajevnih skupnostih. Ju-'J So zaključili s 24.500 vpisniki, ki 7cc 8kupaj vpisali 46 milijonov '«o.000 dinarjev posojila in predvidi znesek presegli za dobrih 23 odstotkov. V Kranju računajo, da °odo do zaključka akcije presegli ®Y°Jo obveznost za 20 milijonov dinarjev. .Skofja Loka je presegla svojo °oveznost za 17 odgtotkov, vpisalo P? Je več kot 10.000 vpisnikov. Pred- |dena vsota zbranega posojila naj znašala 17 milijonov 286.196 din, v K°fJeloški občini pa so jo že znatno presegli, računajo pa, da bodo do zaključka akcije še uspešnejši, saj bo akcija zaživela tudi po posameznih krajevnih skupnostih, prispevale pa bodo tudi še druge organizacije združenega dela. V jeseniški občini naj bi zbrali 19 milijonov 73.986 dinarjev, vsoto so presegli, saj je 11.500 vpisnikov vpisalo več, tako da so vsoto presegli za 3 odstotke. V radovljiški občini so do ponedeljka, 2. avgusta, zbrali 94 odstotkov od predvidene vsote. Zbrali naj bi skupaj 15 milijonov 259.525 dinarjev. Pričakujejo, da bodo znesek dosegli avgusta, medtem ko bodo v naslednjih mesecih z akcijo nadaljevali. V tržiški občini je 7726 vpisnikov vpisalo skupaj 7 milijonov 68.000 dinarjev posojila in so se s tem približali predvidenemu znesku vpisanega posojila za ceste z odstotki. Ds- Gorenjski sejem odpira vrata V petek, 6. avgusta, ga bo odprl sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič, na njem pa bo sodelovalo prek 300 domačih in tujih razstavljavcev — Slaba udeležba kranjskega in gorenjskega gospodarstva — Bogat zabavni program 92 Kranj — V petek, 6. avgusta, ob desetih bodo v Kranju odprli 26. mednarodni Gorenjski sejem, ki bo odprt do 16. avgusta. Na 15.500 kvadratnih metrih notranjih in zunanjih razstavnih površin se bo predstavilo več kot 300 domačih in tujih razstavljavcev. Tujih bo po sedanjih podatkih 37, od tega največ i/. Italije, Avstrije in Zvezne republike Nemčije. Organizatorji letošnje največje gorenjske sejemske prireditve so se na 26. sejem dobro pripravili, zato pričakujejo dober obisk in Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. enota Agromehanika Kranj, Cesta JLA 2/1 telefon 23-485, 24-778 Kmetovalci! Obveščamo vas, da boste v času XXVI. gorenjskega sejma od 6. do 16. avgusta 1976 v Kranju lahko kupili kmetijske stroje iz našega prodajnega programa. Za nakup smo preskrbeli KREDIT, za nekatere od priključkov pa odobrimo POSEBNI POPUST. Traktorji PASQUALI - TOMO VINKOVIĆ 18 in 30 KM s priključki Priznane traktorske škropilnice 200, 300 in 500 litrov iz lastne proizvodnje Traktorje DEUTZ in URSUS Kultivatorje z ježem Kombinirane stroje (šrotar, cirkularka ....) Priznane stroje za sajenje in izkopavanje krompirja Razne druge priključke za spravilo krme in obdelavo zemlje Za najetje kredita potrebujete zemljiško knjižni izpisek in dva poroka z dokazili o zaposlitvi. PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK promet. Lanskega je obiskalo okrog 130.0(X) ljudi, promet pa je dosegel 130 milijonov dinarjev. Letos utegneta biti lanska dosežka presežena. Sejemski delavci so za letošnjo prireditev povečali parkirne prostore in uredili na novo službeni vstop, za obiskovalce pa bo na voljo sedanji vstop. S tem bo zagotovljen pri vstopu večji red in onemogočena gneča. Tudi letošnji sejem bo širokopo-trošni sejem. Razstavljavci in proizvajalci bodo obiskovalcem ponujali pohištvo in ostalo stanovanjsko opremo, gospodinjske in akustične aparate, preproge in dekorativne predmete, tekstilno in usnjeno konfekcijo, obutev, kovinsko in plastično galanterijo, kozmetiko, igrače, nakit, gradbeni material, opremo, opeko, lesno opremo, kopalnice, pripomočke za centralno ogrevanje in elemente za montažne hiše. Tudi lahke gradbene mehanizacije ne bo manjkalo, prav tako pa bomo v Savskem logu srečali tudi stroje za obdelavo lesa in kovin, osebne avtomobile in lahko, za Slovenijo primerno kmetijsko mehanizacijo. Tudi zaradi nje je Gorenjski sejem znan doma in na tujem. Proizvajalci bodo nudili blago s popustom, mogoč pa bo nakup s potrošniškimi posojili. Zal ponovno ugotavljamo prepiČlo zastopanost kranjskega in gorenjskega gospodarstva. Zanimanje za sejem narašča. Uprava sejma želi ugoditi vsem željam razstavljavcev, vendar so pogosto prostori (notranji) največja ovira. Z dograditvijo novih prostorov bodo tovrstne težave v veliki meri odstranjene. 26. mednarodni Gorenjski sejem bo odprt vsak dan med 9. in 19. uro. Vstopnina bo znašala 10 dinarjev, parkirnina pa 2 dinarja. Tudi letos bo bogat zabavni in družabni program. Vsak večer med 19. in 24. uro bo na sejmu ples ob zvokih ansambla Nocturno. Kranj pa bo v sejemskih dneh pozdravil tudi nekatere goste. V soboto, 7. avgusta, bo na sejmu igral ansambel Lojzeta Slaka, v sredo, 11. avgusta, pa ansambel Ottavia Brajka. V petek, 13. avgusta, bo na sejmu pel Braco Koren, dan kasneje pa Sonja Gaber-šček. V soboto, 7. avgusta, bo na igrišču RK Sava v Stražišču tudi tradicionalni rokometni turnir za pokal Gorenjskega sejma. J. Košnjek Vsem obiskovalcem Gorenjskega sejma sporoča Mercator, da bo imel v svojem popolnoma preurejenem razstavnem prostoru v hali C bogato izbiro vseh vrst pohištva, strojev za gospodinjstvo, lestencev, preprog, tekstila, zaves, odej, male gospodinjske strojčke, TV aparate v črno-beli in barvni tehniki po ugodnih in konkurenčnih cenah s posebnimi sejemskimi popusti. V dobro založenem bifeju pa se boste poleg alkoholnih in brezalkoholnih pijač lahko okrepčali z jestvinami in priznano kavo Mercator. Pri nakupu strokovni nasveti — brezplačna montaža na domu. Mercator Mercator vam priporoča obisk in nakup v svojem dobro založenem paviljonu v hali C. Občinski praznik Radovljice Radovljičani o Radovljici Peti avgust je praznik radovljiške občine. Praznični trenutek smo izkoristili za kramljanje z ljudmi o občini, njenih problemih, napredku in hibah, ki onemogočajo ali hromijo še hitrejši razvoj. Za pogovore nismo prosili le Radovljičanov, temveč tudi ljudi iz drugih krajev občine. Slišali smo pohvale na račun rasti radovljiške občinske skupnosti, zvedeli pa tudi za pomanjkljivosti, ki jih radovljiška občina že odstranjuje oziroma jih bo morala v prihodnje. Vsem vprašanim se za sodelovanje, prijaznost in dobro voljo najlepše zahvaljujemo! so, jih ovira gneča. Prebivalce radovljiške občine veseli hitro napredujoča stanovanjska gradnja in družbena skrb, da pridejo do strehe nad glavo tudi ljudje, ki si sami ne morejo pomagati, nov vrtec in zdravstveni dom. To so splošno koristne pridobitve, namenjene vsem in ne le posameznikom.« sicer nam bo prav kmalu žal zaradi nepopravljivih napak.« Ivan Podnar z Mlake pri Radovljici: »Uvodoma moram povedati, da sem iz Bosne in sem se izredno dobro vživel v novo radovljiško okolje. Veliko prijateljev sem našel in ni razlogov, da ne bi bil srečen. Rad bi opozoril na izredno slabo pluženje in vzdrževanje cest v našem kraju, čeprav združuje le nekaj hiš, in na pomanjkljivo družabno življenje v radovljiški občini. Premalo je glasbe in veselja. Če kje takšne prireditve Rudolf Lahajnar iz Hlebe: »Menim, da radovljiška občina kar dobro napreduje kljub težavam, ki jih nikjer ne manjka in jih je mogoče z vztrajnostjo in strpnostjo uspešno odstranjevati. V Hlebcah pogrešamo boljšo trgovino in ureje-nejše telefonsko omrežje. Niti gasilci ga nimamo. Treba bo razmišljati o telefonski centrali, saj se bo v Hlebcah in okolici še gradilo. Čeprav je radovljiška občina turistično precej razvita, kaže tej dejavnosti posvetiti še več pozornosti in v turizem bolj vključevati tudi lesko letališče. Pogosto se hudujem nad gradnjo na najrodovitnejših poljih kot je na primer Hruška gmajna. Rodovitno zemljo bo treba še bolj varovati, Jožica Janša iz Radovljice: »V občini bomo morali še naprej izpopolnjevati telefonsko omrežje, bolj skrbeti za urejenost in čistočo okolja, popestriti kulturno in družabno življenje, kar velja predvsem za Radovljico in Lesce, in končno le urediti podvoz ali nadvoz pri železniškem prehodu v Lescah, kjer se pojavljajo dolge kolone. Z urejenostjo večine cesta sem zadovoljna, prav tako pa sem kot številni drugi prebivalci radovljiške občine vesela novih šol, vrtcev in zdravstvenega doma. To priča o napredku občine.« Marinka Beguš iz Zasipa: »Za občino menim, da se na splošno dobro razvija. Enako trdim tudi za Zasip, čeprav je še precej pomanjkljivosti. Mladinska organizacija, katere članica sem, se najpogosteje odloča za različne delovne akcije, za druge dejavnosti pa nima prostorov. Ceste so urejene, pri čemer je veliko pomagal samoprispe- kredit do 30.000 din prodaja za devize; dobava na dom LASTNE P Sejemska hala Savski log Kranj v času XXVI. Gorenjskega sejma od 6. do 16. avgusta 1976 L lil' vek krajanov. Enako pa v Zasipu ne moremo trditi za igrišče v vasi, telefonsko omrežje, mesarijo in frizerski salon. Tudi trgovina je premajhna. Otroškega vrtca nimamo in so starši primorani voziti najmlajše na Bled. Zelo prizadevni so gasilci, ki grade nov dom.« Rado Mužan iz Ribnega: »Najprej nekaj besed o radovljiški občini. Napredka ne moremo zanikati tako pri gospodarstvu kot pri drugih dejavnostih. Ustanavlja se nova dramska skupina, likovna skupina se vedno bolj uveljavlja, pogostejše so kulturne akcije, veliko pa si lahko obetamo od poklicnega človeka, ki bo skrbel za rast amaterske kulture v občini. Zares je škoda, da nazaduje šport. To še posebej velja za atletiko in blejsko veslanje. Tudi v Ribnem problemov ne manjka. Izstopajo nedograjeni most, borba za pridobitev kulturnega doma, prizadevanja za urejevanje krajevnih cest in neurejena kanalizacija. Sedaj jo gradi vsak zase in po svoje. Tudi boljša trgovina ne bi škodila. Načrtov nam ne manjka. Medtem ko je krajevna dramska skupina že zaživela, želimo na novo ustanoviti pevski zbor in športno društvo.« Ciril Debeljak iz Begunj: »Radovljiška občina napreduje-čeprav je napredek na nekateri;1 področjih počasnejši. Težav, ki oV* rajo hitrejši napredek, nikdar 111 nikjer ne zmanjka. Zadnje čase srn" občani radovljiške občine najbolj ve' seli novih vrtcev, šol in zdravstvi nega doma. Begunjčane predvseff tarejo slabe ceste. Referendum /J. uspel, zato smo bili primorani naJ druge rešitve. Tudi pogoji za špoi'Mn rekreacijo v Begunjah niso najbolj*/' čeprav je zanju veliko zanimanji Menim, da kaže v prihodnje posvet«' ti še več pozornosti turizmu in Pr stinstvu, saj so Begunje znane dom* in na tujem.« Mihela Pfajfer iz Radovljice: »V starem delu Radovljice b treba najprej urediti parkirne Pr°' store. Čeprav se o tem že dolgo ra^ pravlja, se stvar ne premakne j mrtve točke. Pomanjkljiv se nlI.Zj. tudi občutek za red in čistočo. LJ,; je se bomo morali odvaditi me^ odpadke mimo košar za smeti 1 zanemarjati cvetje in zelenje. R.a? mišljati bo treba tudi o urejenejš«1 večji tržnici. Sedanja je posebno P° zimi neuporabna. Šport zgublja ® veljavi. Pred leti smo imeli v R30^, ljici kopico prvakov, danes pa so ereceJ^nJega pomena bi bil ter turm m telesnokulturni cen- pi^a te in še druge dobre in slabše oh/i .tr**ške medalje so opozarjali lj m> s katerimi smo se pogovarja-Pred občinskim praznikom, 5. av-8ti8tom. Jvone Knific iz Tržiča: Za , fžiču bi se morali bolj truditi dim izrabo objektov, ki jih zgra-rah ^opab^če je na primer upo-M(.n° !fc dober mesec na leto itd. retsto in občina nasploh se ne mo-2a^a Pohvaliti s športnimi objekti, šPort 8°8laSam z gradnjo novega 2aht a 'n kulturnega središča in. Ha levami, da je treba začeto delo lt0 J'Padni cesti nadaljevati in do-lju..ati- Predvsem me razjezi, če hB„^ oe puste pri miru zelenic in Padt^°V m ^e °dlagaJo smeti in od-Vpjs- zraven košev in odlagališč. ečj le W P°zornost do reda in čistoče 2 Dl škodila! Veliko bomo pridobili kenu^ a'vtobusno postajo, kjer bo 8»tfl'^e (samo predrago ne bo i eio biti) in obrat družbene presne.«, V- Tržičani o Tržiču oziroma mesti, ugotavljam, da drugje le hitreje napredujejo kot pri nas in še več gradijo, pa naj bodo družbeni ali gospodarski objekti. Kot šofer veliko potujem in marsikaj vidim, zato je moje mnenje precej utemeljeno. Kot Lomljana pa me veseli nova cesta, ki je bila urejena s pomočjo našega samoprispevka in solidarne pomoči vseh zaposle* nih Tržičanov!« *TrVC' Slapar *z Loma: *>o J*1^ potrebuje predvsem solid-^8tav °P°strežno ali kakšno drugo HcJnC-Jo, kjer bi se človek lahko ^°st ° naJef-el, in večje parkirne *vtob0re bod isi za osebna vozila ali !^prftj8e- Če na splošno ocenjujem ju eciek Tržiča in tržiške občine in lrnerjam z drugimi občinami i « • « m %««***»** «««»****. Milka Slatnar iz Tržiča: »Čimprej bo treba povečati prostore za osnovno šolo, saj je postala bistriška pretesna. Enak ukrep bo potreben tudi pri otroškem varstvu, saj je mladih družin vedno več, precej žensk pa je zaposlenih. Menim, da v Tržiču preveč vlagamo v gostinske in sorodne objekte, premalo pozornosti pa posvečamo družbenim oziroma splošno koristnim objektom. Z urejenostjo mesta in okolice sem še kar zadovoljna, zato želim, da ostane vsaj na sedanji ravni.« Gašper Štibelj iz Tržiča: »Razmišljati bo treba o gradnji zimskega kopališča oziroma športnega središča, kjer bi bil tudi ogrevan bazen. Pri letnem kopališču sta namreč na voljo le dve možnosti: zaprtje ali temeljito popravilo. Nujno bo potrebno zgraditi samopostrežno restavracijo, katere storitve bi lahko uporabile tudi organizacije združenega dela, ki imajo s svojimi obrati družbene prehrane precejšnje stroške. Pogosto se jezim nad čistočo in urejenostjo Tržiča, ki sta predvsem v starem delu mesta popustili. Vzroka sta malomarnost ljudi in pomanjkanje denarja. Slednjega je bilo včasih za te namene več.« gam, in še večjo skrb za ceste, čeprav so v našem koncu kar urejene. Za praznik bo dobil Tržič novo avtobusno postajo s kegljiščem in gostinskimi prostori. Menim, da bomo morali v novem objektu bolj gledati na red, disciplino, ki v Tržiču rada hitro popustita.« Ela Lorenčič s Podvasce pri Pristavi: »Kaj bi si želela kot prebivalka tržiške občine . .. Več naprav in prostorov za šport, za plavanje, za tenis in podobne športe, prostornejšo trgovino v Pristavi, da ne bo treba tako pogosto v Tržič ali celo dru- Ljubica Nadišar iz Bistrice: »V Tržiču bo treba najprej zgraditi primernejše prostore za kulturo, šport in za zdaj skromno družbeno in zabavno življenje. Omenjeni objekti so v programu predlaganega referenduma o samoprispevku. Menim, da bi moral na referendumu za te namene vsak Tržičan reči oziroma se odločiti pritrdilno. Vpadno cesto kaže do konca zgraditi in urediti ter tako odstraniti nevarno ozko prometno grlo, razen tega pa v Bistrici poskrbeti za primernejše objekte splošnega družbenega pomena. Za največjo tržiško pridobitev zadnjega časa štejem novo avtobusno postajo in letno kopališče, ki kljub zadnjim nevšečnostim spet redno obratuje.« Zdravko Kokalj iz Retenj: »Občina boleha na pomanjkanju športnih objektov in naprav in na neurejenosti mrliških vežic na pokopališčih. V Križah in okolici pa bi radi dobili novo samopostrežno trgovino in uredili dvorano, kjer je sedaj skladišče. Včasih sta bili v Križah dve trgovini, sedaj pa je kljub naraščanju števila prebivalcev le ena. Čakanju in vrstam se torej ne gre čuditi! Razen tega bo moral dobiti Tržič čimprej samopostrežno vracijo. Prav tako predlagan skrb za razvoj kmetijstva, pri se mora tržiška občina bolj /. vati po drugih gorenjskih obči predvsem visokogorskega, ki je bii nepogrešljiv pomočnik narodnoosvobodilnega boja in bo odigral pomembno vlogo tudi v primeru splošnega ljudskega odpora. Nedopustno je pešanje turizma po planinah (Lom, Gozd). Za konec želim, da bi denar, ki se bo zbral za ceste, res koristno in umno potrošili.« J. Košnjek F. Perdan Bombažna predilnica in tkalnica Tržič 90 let proizvqdnje kvalitetnega posteljnega perila Čestita za občinski praznik in priporoča svojo priznano posteljnino Splošno gradbeno podjetje Tržič gradi v Bistrici pri Tržiču stanovanjsko sosesko B-3, kjer bo dobilo streho nad glavo okrog 300 družin. - Foto: F. Perdan Splošno gradbeno podjetje Tržič Čestitkam ob 5. avgustu, občinskem prazniku Tržiča, s«! pridružuje tudi kolektiv Splošnega gradbenega podjetja in želi občanom tržiške občine obilo uspeha! Kljub neugodnim razmeram v gradbeništvu Splošno gradbeno podjetje Tržič uspešno obvladuje položaj in se vključuje v stanovanjsko in industrijsko gradnjo predvsem v tržiški občini Gradbinci imajo tedaj največ dela pri dograjevanju stanovanjske soseske H-.'l v Bistrici pri Tržiču, ki bo dograjena do leta na osnovi srednjeročnega družbe- nega plana tržiške občine in kjer bo dobilo Streho nad glavo okrog 300 družin. Splošno gradbeno podjetje Tržič gradi tudi enega prvih objektov v rtovonaatajajoči tržiški industrijski coni na Mlaki — proizvodne pro store Tria ter zaključuje gradnjo nove zabo-jarne Združene lesne industrije Trž.ič. Pomembno gradbišče je tudi v Križah, kjer se bo kmalu dvignilo od tal ostenje novega otroškega vrtca. Kazen tega se tržiško grad beno podjetje loteva tudi manjših adaptacijskih del. Splošno gradbeno podjetje je kljub težavam pri prodaji stanovanj, ki veže skoraj vsa lastna obratna sredstva, uspelo usposobiti svojo separacijo in betonarno pri Podbrezjah. Vanjo je podjetje vložilo skoraj 8 milijonov dinarjev in zagotovilo trajen vir kvalitetnega betona. Nova betonarna in separacija je hkrati tudi največja investicija v zgodovini Splošnega gradbenega podjetja Tržič. Njena lokacija ni primerna le za podjetje samo, temveč tudi za druge Velik prispevek k razvoju občine potrošnike betona. Posebno dobrodošla utegne biti pri gradnji nove gorenjske avtomobilske ceste. Dvigovanje življenjske ravni in razmer zaposlenih je ena najpomembnejših nalog Splošnega gradbenega podjetja Tržič Organizacija združenega dela želi pridobiti nova stanovanja za delavce, posebno iz drugih republik in pokrajin, ki so že dolgoletni člani kolektiva in so izbrali Tržič za stalno mesto prebivanja. Posebne skrbi bosta še deležna rekreacija in oddih delavcev. Splošno gradbeno podjetje je odkupilo v Vrsarju pet parcel, na katerih bo kmalu postavljenih sedem avtokamp prikolic. Štiri je organizacija združenega dela že kupila in s tem rešila že marsikateri problem pri koriščenju letnega dopusta. Sirila se bosta tudi šport in rekreacija, za prihodnje leto pa S(JP Tržič načrtuje modernizacijo samskem doma V dejavnost Splošnega, gradbenega podjetja Tržič se uspešno vključuje tudi projektivna enota Arhitekt biro, ki ima sedež v Kranju. Razen projektantskih nalog načrtuje Arhitekt biro tudi urbanistično urejevanje v tržiški občini. V sestavi Splošnega gradbenega podjetja deluje še obrtniška enota, usposobljena za izvajanje ključavničarskih, vodnoin-stalaterskih in drugih obrtniških del. S kvalitetnim delom si je enota ustvarila ugled v tržiški občini, na Gorenjskem in tudi drugje. Splošno gradbeno podjetje ima že leta pomembno vlogo pri razvoju tržiške občine. Njegov vpliv, posebno pri stanovanjski graditvi, je odločilen posebno takrat, ko za vlaganja v stanovanjsko gradnjo denarja ni na pretek. 6. avgusta 1941. leta je bil po sklepu akratnega vojnorevolucionarnega komiteja Komunistične partije Slovenije za .Jorenjsko v osrčju Jelovice ustanovljen Cankarjev bataljon. Med ustanovitelji so jili v glavnem domačini iz radovljiške občine in sosednjih gorenjskih občin. Ustanovitev bataljona je takrat pomenila začetek množičnega' upora proti okupatorju v tem delu Gorenjske in spominja prebivalce radovljiške občine na začetek nase narodne revolucije in junaški boj za osvoboditev. Prav zato danes že prek 1)0.000 prebivalcev radovljiške občine . avgusta v spomin na takratne dogodke vrsto let slavi svoj praznik. Tako kot Sirom po državi v teh meh tudi v radovljiški občini slano 35-letnico vstaje ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Letošnje praznovanje je še posebno svečano. Obeležujejo ga gospodarski in družbeni uspehi povojnih let, katerim skupna osnova je samoupravljanje. Danes ko je minilo dve leti, ko so bili na podlagi »»stave postavljeni novi temelji i «;mbnim in svečanim trenut-sprejemanja novega zakona o združenem delu, lahko tudi občani radovljiški samoupravni skupno->ti B ponosom ugotovijo, da so številni dosežki najlepše potrdilo samoupravljanja. S takšnim prepričanjem in zavestjo, da v skupnem odločanju in reševanju ni nobena naloga pretežka, je praznovanje prijetno. Prijetno tudi za pisca, ki ob tej priliki lahko poda sicer le bežen, a zgoščen zapis o dosežkih. Radovljiško gospodarstvo ima nekako enako razvojno pot kot drugje. Krivulja dolgoletnega razvoja bi sicer pokazala posamezna nihanja, vendar v skupni oceni ogromen dosežek. Od nekaj nad 30.000 prebivalcev občine jih je blizu 10.000 zaposlenih v gospodarstvu in nekaj nad 1000 v negospodarstvu. Od vseh zaposlenih je slaba polovica žensk, zanimivo pa je, da je v negospodarstvu od vseh zaposlenih velika večina žensk. Že samo to je v zadnjih letih v občini narekovalo pospešeno skrb in vlaganja v družbeni standard. V delovnih organizacijah so doslej vedno dokazovali, da so vsak hip pripravljeni prispevati, če je treba tudi nekaj več, za to. Gospodarska gibanja v občini tako kot tudi drugje sicer kažejo nekaj manjšo rast kot v preteklih letih, a vseeno ob polletju beležijo korak naprej v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Ugotavljajo pa, da bi še bolje organizirani in povezani bili še laže kos tako nekaterim gospodarskim pretresom v svetu, kakor tudi prizadevanjem za trdnejše gospodarstvo doma. Industrijska proizvodnja se je doslej povečala približno za en odstotek v primerjavi z lanskim letom. Sorazmerno precej so se povečale zaloge gotovih in polizdelkov. Vendar v drugi polovici tega leta pričakujejo, da se bodo nekatera neugodna razmerja popravila. Predvsem pa je pomembno, da so se v prek 40 delovnih organizacijah v občini v zadnjem obdobju zelo razvili samoupravni onosi. Prav pred kratkim so v okviru priprav na sprejem novega zakona o združenem delu temeljito preverili dosedanje samoupravne ' razmere. Te analize bodo jeseni ^ služile za temeljito oceno, ki jo l skupaj s samoupravnimi organi in interesnimi skupnostmi pripravljalo družbenopolitične organizacije v občini. Za slednje velja« posebej pudariti, da so še posebno v zadnjem letu nenehno bedele na razreševanju problemov in vsestransko aktivnem delovanju pri oblikovanju nadaljnjega razvoja. Številni dosežki najlepše potrdilo samoupravljanja stanovanjska objekta. Zgrajenih vseljenih pa je bilo tudi 40 novin stanovanj v isospan blokih v Radovljici.- Pri organiziranem sp0" meniške varstvu pa velja omeniti obnovo Šivčeve hiše v starem delu Radovljice, v kateri je zdaj tudi času in trenutku primerno urejena poročna soba. V pritličju pa so razstavni prostori. Turistična dejavnost se je pozimi obogatila z otvoritvijo prve faze zimskega središča K obla v Bohinjski Bistrici. Ta del radovljiške občine naj bi se v prihodnje pospešeno razvijal. Zato že pripravljajo ustrezne načrte. Bled bo, Če bo vse po programu in po sreči, kmalu dobil novi Park hotel s prek 300 posteljami. Večji gostinski obrat namerava zgraditi podjetje Kompas v Ribnem, stekli pa so tudi že pogovori o gradnji novega hotela v Bohinju. Nadalje je bila začeta gradnja za različne prireditve s stezo za konjski šport v bližini Lesc. Med večjimi gospodarskimi investicijami pa lahko omenimo gradnjo nove proizvodne hale Tovarne verig Lesce, kjer naj bi dobila prostore tudi' sedanja tovarna industrijske opreme TIO Lesce. Murka je zgradila novo skladiščno halo in podjetje Knjigoveznica- Prav novi samoupravni odnosi v občini v tem zapisu zaslužijo posebno besedo. Različne samoupravne interesne skupnosti, ki so del skupščinskega sistema, so že prebrodile začetne organizacijske in vsebinske težave. Na vsakem koraku v občini danes prevladuje dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. Na taksen način se je gospodarstvo sporazumelo za dodatna sredstva za financiranje pomembnega in širokega programa izgradnje vzgojnovarstvenih objektov do 1980. leta. V krajevnih skupnostih, osnovnih celicah samoupravnega odločanja občanov, je prav v zadnjem obodbju zavel nov veter. Med 20 krajevnimi skupnostmi v občini jih je le še slaba polovica, kjer se delovni ljudje in občani na referendumu še niso odločili za dodatne prispevke za reševanje različnih komunalnih in drugih problemov. Na področju kulture velja omeniti primer, ki je zgleden za celo republiko. Tudi v tej družbeni dejavnosti je zaživelo samoupravno odločanje, iz katerega se je razvila skupaj s sindikati in kulturno skupnostjo kulturna akcija, ki temelji na osnovi, da je kultura sestavni del vsakdanjega dela in življenja občanov. Takšna usmeritev in prepričanje sta spodbudila nastanek Številnih novih amaterskih kulturnih skupin. . Do nedavna so v občini potekale skrbne priprave na sprejem srednjeročnih razvojnih dokumentov. Prav vse samoupravno organizirane skupine so bile vključene v to delo. Sicer pa so se srednjeročnih načrtov v občini lotili zares temeljito. Spomnimo se posebne problemske konference, ki sta jo pripravili občinska konferenca zveze komunistov in občins-ska konferenca socialistične zveze, o problemih prostorskega načrtovanja in predvsem stanovanjske gradnje. Ugotovitve s te konre-rence so razjasnile prenekatere nejasnoti, pripomogle h kvalitetnejšemu načrtovanju in naložile tako skupinam, posameznikom oziroma celotni skupnosti za dosledno uresničevanje programa. Prav zdaj pa potekajo v občini napori za tesnejše povezovanje gospodarstva oziroma posameznih panog. Pripravlja se ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za komunalna vprašanja, združitev komunalnih podjetij, gradbenih podjetij, povezovanje v trgovini, gostinstvu in turizmu. Prav turizmu je v občini že doslej in bo tudi v prihodnje veljala posebna skrb. Turizem namreč spada med pomembnejše gospodarske panoge v tem delu Vsem kolektivom, delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik in jim želimo veliko uspehov v prihodnje SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS RADOVLJICA ' ZZB NOV RADOVLJICA ZDRUŽENJE REZERVNIH VOJAŠKIH VOJNIH STAREŠIN Gorenjske. Zato je razumljivo, da ga skušajo v 95 naseljih v občini, ki jih povezuje okrog 250 kilometrov cest, reševati tako, da se bo razvijal skladno in ponekod celo hitreje kot ostale panoge. Zato sporedno z vlaganji v turistične objekte načrtujejo tudi razreševanje komunalnih problemov in drugih infrastukturnih objektov. V primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami turizem letos kaže še ugodnejše rezultate. Do konca maja so v občini zabeležili prek 232.000 prenočitev tujih in domačih gostov. To je za 7 odstotkov več kot lani ta čas. In če bo glavna turistična sezona le kolikor toliko ugodna, bodo povečanje v primerjavi z minulim letom lahko ugotovili tudi ob koncu leta. Delna zavora letos še hitrejšemu razvoju turizma je bil sicer spomladanski potres, ki je predvsem prizadel bohinjsko območje. Vendar so se gostinski in turistični delavci po trenutnem malodušju hitro organizirali in bodo skušali letos vsaj delno z različnimi ukrepi ublažiti izgubo. Hkrati pa so ob tem stekli tudi resni pogovori o obnovi in izgradnji novih turističnih objektov v Bohinju. Vse omenjene ugotovitve o gospodarskih in družbenih dosežkih v zadnjem obdobju v občini potrjujejo nekateri konkretni primeri. V skrbi za razvoj družbenega standarda smo priča urejanju organiziranega varstva najmlajših. Omenili smo, da je v občini od vseh zaposlenih skoraj polovica žensk. Zato se po srdnjeročnem programu pospešeno lotevajo izgradnje vrtcev. Lani je bil v Radovljici odprt vrtec za 160 otrok. 60 otrok bo v kratkem sprejel nov vrtec v Kropi. Jeseni bodo začeli graditi nov vrtec za 200 predšolskih otrok na Bledu Ureditev Šivčeve hiše je le del širokega programa ohranitve in obno^ kulturnih znamenitosti starega dela Radovljice. podlagi tudi stanovanjska gradnja. Po temeljitih in na trenutke polemičnih pogovorih in v skrbi za varstvo okolja in očuvanje obdelovalnih kmetijskih površin bosta na Bledu na Jaršah zrasla še dva Letos je bila v Begunjah zgrajena in odprta ena najlepših šol tiskarna Radovljica je prav tako povečalo proizvodne prostore. ^a gradnjo skladišč pa se pripravljaj0 tudi v Žito Lesce. Omenili smo že referendume 1 krajevnih skupnostih. V nekaj letih bodo s samoprispevki reši11 vrsto komunalnih problemov. Nov. asfalt pa že imajo v krajevni skupnosti .Podnart, Lancovo, v Ribnem. Zgrajena bo kanalizac'Ja v Šercerjevi ulici, v Lescah i'1 Predtrgu so dobili po 150 novih telefonskih priključkov. Nadalje «e pripravlja izgradnja vodovoda na Lazah in v Nemškem rovtu. K0 pomemben sestavni del občinskega gospodarstva so samostojni obrtniki dobili svoj prostor, ki bo prip°" mogel, da se bodo lahko še bolje organizirali in vključili v gospoda«*' ske in razvojne napore občine. Še dolga vrsta drugih gospodarskih Jjjj družbenih dosežkov je, ki jih v te zapisu in svečanem trenutku ne nalflj varno, čeprav niso nič manj pomemj , od omenjenih. Sleherni pa je le * trenutka, ki bo že jutri drugačen; bog v tejSi po izkušnjah in pomembnejši celotnem razvoju. Vsem pa je '".i-u skupna želja in potreba po nap red na podlagi v dolgoletni praksi PreVL. jenega odločanja, dogovarjanja in sp°r zumevanja. \ovi Park hotel na Bledu že dobiva končno podobo in prihodnje leto se bo po programu začela gradnja vrtca v Lescah. Ob letošnji otvoritvi nove šole z moderno opremljeno telovadnico pa so dobili prostor za varstvo 40 otrok tudi v Begunjah. Ta šola je bila sicer zadnja iz programa gradnje šol pred leti. Danes se lahko pohvalijo, da je ena najlepših pri nas, ki ima vzorčno telovadnico in jo je brezplačno opremilo podjetje Elan. Zgrajene pa so bile tudi vse druge telovadnice pri novih šolah. V skrbi za čimbolje urejeno zdravstveno in socialno varstvo sta tako rekoč pred izgradnjo dva pomembna objekta. V Radovljici naj bi končno dobili novo lekarno in dom za ostarele občane. Načrti so že gotovi, lokacije znane in pravkar potekajo napori za zagotovitev denarja za začetek gradnje. Na stanovanjskem področju velja omeniti izdelavo ustrezne dokumentacije. To so prostorski plan, novelacija urbanističnih načrtov za Radovljico, Bled in Bohinj, ureditev nekaterih zazidalnih načrtov in seveda na tej Vse telovadnice ttp sodobno opremljene slovenske železarne o Tovarna verig Lesce izdeluje vse vrste verig, verižnih kompletov za industrijo, ladjedelništvo, transport in široko potrošnjo, kot široki asortiment vijačnega blaga za lesno industrijo delovna skupnost podjetja čestita vsem ^bčanom in svojim poslovnim partnerjem * občinskem prazniku in jim želi v bodoče vQliko poslovnih uspehov Prebivalcem °bčine Radovljica čestitamo ZQ> občinski Paznik Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o., Bled TOZD Gozdarstvo Bohinj, n.sub.o., Bohinjska Bistrica TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n.sub.o., Bled TOZD Gozdarstvo Jesenice, n.sub.o., Jesenice TOZD Gozdno gradbeništvo Bled, n.sub.o., Radovljica TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n.sub.o., Spodnje Gorje Obrat za kooperacijo zasebni sektor gozdarstva Bled, n.sub.o., Bled nudi standardne asortimente smreke, jelke, macesna in bukve. Izdeluje asortimente po naročilu z ustreznimi dimenzijami in kakovostjo, zlasti z zahtevami po izrecni gostoti, polnolesnosti, resonanci in ravnosti, kar je posebnost strukture lesa iz triglavskih gozdov. SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov amen kropa Za občinski praznik Radovljice čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom ter jim želimo veliko delovnih uspehov tovarna Pil triglav tržič Proizvajamo: vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji Sem delovnim ljudem in obča-0rri čestitamo za občinski praznik Splošno gradbeno podjetje Bohinj Bohinjska Bistrica Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik občine Radovljica in se priporočamo s svojimi storitvami Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik in se priporoča s svojimi storitvami Kemična tovarna Podnart p. o. SPECIALIZIRANA TOVARNA KEMIKALIJ ZA GALVANOTEHNIKO, FOSFATI RANJE IN BARVANJE KOVIN V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila, servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice tržiška tema kis h srpav * tržič Proizvaja: kose, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidarske ometače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne nože, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje, kline za slamoreznice. Vsem občanom čestita za občinski praznik Tržiča Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Tržiča Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na Združeno lesno industrijo Tržič, ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij. Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnoevropskih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste! Samoupravna stanovanjska skupnost občine Tržič Cankarjeva 1 čestita občanom za občinski praznik Upravlja sredstva in stanovanja v družbeni lastnini ter poslovne prostore v stanovanjskih hišah. Izvaja družbeno pomoč na področju stanovanjskega gospodarstva. TOZD Tapetništvo Radovljica Izdelujemo in montiramo po naročilu: Zavese in karnise' silent gliss, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Robimo in režemo: talne obloge itison po merah in željah kupcev Lastna zaloga zaves, karnis in talnih oblog. Vsem delovnim ljudem in občanom čestita za občinski praznik Radovljice. Vsak torek odprto od 6. do 16. ure Iz skromnih začetkov pomembna dejavnost Letošnjemu prH/.niku občine Radovljica Ne okrog lO-člunski kolektiv Knjigoveznice — tiskarne Radovljica pridružuje u pomembno delovno zmago. Prav v teh dneh namreč odpirajo nove in prenovljene proizvodne prostore, v katerih bodo veliko laze organizirali le bolj kvalitetno proizvodnjo. Začetki Knjigoveznicc-tiskarue Radovljica segajo v leto 1903. Takrat se je komaj štiričlanski kolektiv Knjigoveznice, ki je bil sestavni del Državne založbe Slovenije, osamosvojil. Začel je tako rekoč iz nič. Prvo leto samostojnega dela je bila osnovna dejavnost vezanje in popravilo starih knjig. Vendar dela* ni manjkalo, saj je petčlanski kolektiv takrat v enem letu ustvaril H(MH) novih dinarjev dohodka. Vendar ni dolgo trajalo, ko se je kolektiv začel razširjati; tako po števdti zaposlenih kot po pridobivanju novih prostorov. Najprej so odkupili polovico stavbe na Linhartovi 1 in tako pridobili dodatnih 120 kvadratnih metrov proizvodnih površin. Nato so v stavbi na Kolodvorski 1 dobili še 190 kvadratnih metrov prostorov. 1967, leta pa so odkupili še stavbo bivše lastnice knjigoveznice prav tako na Kolodvorski 1. Sporedno s povečanjem proizvodnih površin se je vse bolj širila tudi poslovna oziroma proizvodna dejavnost. Zato je kolektiv že 1970. leta začel razmišljati, da bi se na lastnem vrtu lotil nove investicije. Odločitev ni bila lahka, a nujna. Za gradnjo je bilo namreč treba zagotoviti 2,5 milijona dinarjev. Uspeli so. Oenar so sami zagotovili. In prav v teh dneh odpirajo te prostore. Občani si jih bodo lahko tudi ogledali. Oddelek tiskarne so v podjetju odprli 19<>4. leta. Leto kasneje so tudi edinikrat v trinajstih letih iz sklada skupnih rezerv v občini dobili 100.000 dinarjev posojila. Takrat jim je ta pomoč prišla zelo prav in še danes so hvaležni takratni skupščini in njenemu predsedniku Francu Jeretu. Najprej so v tiskarni tiskali obrazce, tiskovine in etikete. Potem pa so vsako leto nabavljali nove tiskarske in knjigoveške stroje. Tako imajo danes že šest modernih tiskarskih strojev in primerno opremljeno knjigoveznico, strojno ter ročno stavnico. Delajo lahko tako rekoč vse, kar se da tiskati na papirju. Izjema so le kartonaža in barvni prospekti. Sicer pa imajo tudi barvni tisk. Knjigoveznica-tiskarna Radovljica sicer sodi med manjša tovrstna podjetja pri nas, vendar delo, ki ga opravljajo, ni majhno. Lani so na primer naredili za 120 milijonov novih din različnih izdelkov. Napak mislijo tisti, ki menijo, da 41-članski kolektiv tega podjetja dobiva Kvalitetno, hitro in poceni je bilo vedno pravilo sicer majhnega, a izredno prizadevnega kolektiva Knjigoveznice-tiskarne Radovljica — Od 8000 na 12,000.000 dinarjev v trinajstih letih naročila le iz matične občine. Domača naročila predstavljajo le okrog 10 odstotkov celotne letne proizvodnje. Kar okrog 60 odstotkov naročil oziroma celotne vrednosti letne proizvodnje pride v glavnem iz ljubljanske regije. Njihovo pravilo je bilo vedno kvalitetno, hitro in poceni. Tudi v prihodnje bodo njihova prizadevanja šla v tej smeri. Pravijo, da nimajo v programu dodatnih proizvodnih razširjanj. V Sloveniji in Jugoslaviji je namreč velikih tiskarn dovolj, zato ne bi bilo ekonomično vlagati denar v dodatne razširitve. Pač pa bodo še naprej stremeli za zboljšanjem kvalitete, skrajševanjem dobavnih rokov in za konkurenčnost na tržišču. Prav zato iz leta v leto več vlagajo v kadre in vsako leto rezpišejo nekaj štipendij. »Po številu zaposlenih smo res majhen kolektiv,« pravi direktor podjetja Jože Poljanec »Vendar naša notranja organiziranost zato ni prav nič drugačna kot v katerem koli večjem podjetju. Imamo vse samoupravne organe in vse potrebne samoupravne akte.« Ko so pred nedavnim v okviru razprave o osnutku zakona o združenem delu ocenjevali samoupravne razmere v podjetju, so ugotovili, da zakon za njih ne prinaša nobenih posebnih novosti. Prav ničesar v samoupravnih aktih ne bo treba popravljati ali spreminjati. To se morda sicer malo čudno sliši, a kot pravijo, je vendarle res. In sicer za to, ker so že vsa leta .morali gospodariti tako kot danes to narekuje zakon. Da pa so pri tem tudi res uspevali, med drugim pove ugotovitev, da so bili v vseh trinajstih letih likvidni in visoko rentabilni in da niti- enkrat niso imeli blokiran žiro račun. Zato so vso skrb lahko namenili tudi družbenemu standardu zaposlenih. Čeprav nimajo svojega obrata, imajo uspešno organizirano prehrano za delavce. Glede na potrebe rešujejo stanovanjske probleme zaposlenih. Poleg ostale aktivnosti pa predvsem družbenopolitične organizacije v podjetju posvečajo skrb rekreaciji, športu in letovanju delavcev. V prenovljenih oziroma novih prostorih danes obratujejo moderni tiskarski stroji Samo knjigoveznica je danes večja kot nekdaj celo podjetje Ko torej v teh prazničnih dneh kolektiv Knjigoveznice — tiskarne Radovljica ocenjuje prehojeno pot, s ponosom ugotavlja, da se je iz skromnih začetkov razvila pomembna dejavnost. S prepričanjem in zavestjo, da je njihov delež prav tako pomemben pri razvoju celotne občinske skupnosti, kolektiv čestita vsem občanom in delovnim ljudem za praznik občine in jim želi še veliko uspehov. Pomemben ali kar osnovni vezni člen v današnjem podjetju je stroji stavnica Tudi ročna stavnica je ustrezno opremljena Poslovni uspeh — pričakovanje II. polletja S trdim delom iz težav Dajati oceno poslovanja sredi leta pomeni za take vrste proizvodnjo kot jo ima radovljiška Almira, to je izrazito sezonsko proizvodnjo, podobno kot prezgodaj načeti še nezrel sadež. Čeprav je v prvem polletju proizvodnja v Almiri tekla po planu in podobno pričakujejo tudi v naslednjih mesecih, pa so vendarle pričakovanja tega kolektiva usmerjena v drugo polovico leta, ko naj bi bolj ali manj zbledeli dejavniki, ki so v prvih mesecih letošnjega leta več ali manj načeli uspešno poslovanje. Resnejše zadrege je v prvi polovici leta povzročala oskrba s surovinami. Tako kot ostali triko-tažerji je tudi Almira deloma vezana na uvoz surovin, ki je še pred dvema letoma v njenih izdelkih skoraj prevladoval. Že lani so razmerje med domačo in uvoženo prejo obrnili v korist domače, letos pa uporabljajo vsake pol, kar je še zadostna garancija za kvalitetne izdelke. Vedeti je namreč treba, da domača preja po kakovosti za uvoženo zaostaja. Takšna preskrba z uvoženimi surovinami seveda sili organizacijo v pospeševanje izvoza. Zadrego z uvažanjem surovin, nižanjem dodeljene devizne kvote, bi bilo potrebno kot menijo v Almiri hitreje reševati z ustanovitvijo deviznih skupnosti. Razen težav s surovinami, ki so v prvem polletju povzročale tudi nekaj zastojev, pa se v Almiri tudi niso povsem izognili težavam, ki sicer pestijo jugoslovansko tekstilno industrijo: srečujejo se z zasičenim trgom, pomanjkanjem obratnih sredstev v trgovini in s tem povezanim spremenjenim obnašanjem trgovine do industrije — z izjemami sicer — vendar pa z očitnimi namerami, da si trgovina v svojih za sedaj omenjenih možnostih na račun industrije reže večji kos pogače. Izhod iz te situacije se ponuja v sporazumu med trgovino in industrijo. Čeprav Almira zaradi sezonskega značaja svojih izdelkov največ pričakuje od naslednjih šestih mese- cev, pa se je organizacija zaradi njenih težav, tako značilnih za tekstilno industrijo kot tudi za celotno gospodarstvo, že odločila iz previdnosti za nekatere ukrepe, ki naj bi pripomogli k neokrnjenemu planiranemu dohodku. Tako že veljajo nekateri sklepi samoupravnih organov za zmanjšanje potrošnje — od osebne porabe naprej. Železo v ognju ima tudi komerciala, ki se pripravlja na veliko prodajno akcijo; pred časom pa so že znižali cene nekaterim svojim izdelkom, da bi se izognili nekurantnim zalogam. Tržišče je letos — tako zagotavljajo v komercialnem oddelku — obdelano bolje kot kdajkoli, dobavni roki pa za Almiro, ki se drži pravila, da je pravočasnost na trgu že pol uspeha, niso nikoli bili kaka posebna težava. Razen tega pa Almirino kolekcijo spremljajo tudi letos kot že nekaj let doslej priznanja za kakovost in modnost s pomembnih jugoslovanskih sejmov. Zadnja priznanja kot so Zlata košuta za dopolnilno kolekcijo šalov in ple-■ dov, diploma na ljubljanskem sejmu Moda 76 za kolekcijo ženskih pletenin in še dve zlati medalji na mednarodnem sarajevskem sejmu Cvetje — lepota — žena 1976 za kolekcijo ženskih butič-nih pletenin in dodatkov dokazujejo, da je Almira še vedno v jugoslovanskem trikotažnem vrhu. Lanska jesenska kolekcija izdelkov iz jerseva je lepo uspela, tako da so se v Almiri odločili letošnje kapacitete trikotažne konfekcije še povečati. Načrti pa so že tudi daljno-ročnejši: odločili so se namreč preusmeriti tozd Proizvodnja pletenin v Novi Gorici v specializirano konfekcijo. Ti načrti so del srednjeročnega plana razvoja, ki ga je Almira letos sprejela in si tako okvirno začrtala svoj predvideni razvoj v naslednjih nekaj letih. Potem ko se je lani kolektiv Almire odločil o priključitvi bivše tozd Tip- top, ki se je znašla v težavnem pćložaju in so bili izvedeni vsi potrebni ukrepi od prekvalifikacije delavcev naprej, so se učinki seveda pokazali — ne..v. poprej v izgubi — pač pa v pozlt! nem poslovnem razultatu. Z n. črtovano modernizacijo v ™°: Bistrici letos še ni bilo nič, %] kljub zagotovljenim sredstv^j uvoz sodobnejših strojev ni mogoč, vendar pa je pripravlj^A delavcev na nove drugačne i2"^ ter seveda drugačne delovne noI?j zdaj že tolikšno, da so ose ^ dohodki v porastu; manj so ^ sedaj še zadovoljni z rasj^ produktivnosti v tem tozdu . bodo vzroke — objektivne in 9U jektivne — raziskali. Čeprav se kolektiv radovU.^ ke Almire z vso resno*) loteva svojih zastavljenih log, lani so na primer do»eJ svoje zastavljene 8tabiliz8"B ske cilje, pa je položaj v tekstilni industriji vend*' takšen, da je potrebno z ^ j resnostjo gledati tudi na j^j V Almiri se tega že nekaj ... zavedajo; ekonomska situ»cL tekstilcev je namreč takšna> . do ralizacije povezovanja t*. stilne industrije, ki že dlje dobesedno visi v zraku, ni daleč. Mišljeno je seveda r\ vezo vanje na občinski i"0?^ medtem ko je na republiški bolj odmaknjeno. V Almiri & nijo, da tu ni nikakega vpr** nja več, ali se povezati ali "j pač pa se morajo tekstilci 01 p seboj dogovoriti o usmeritvi« naj zanje pomeni boljši jutri. almira Tovarna obutve Peko Tržič Napredek na vseh področjih Za čevljarsko panogo, kije že doslej veliko izvažala, je zavesten dogovor o delitvi dela in usmeritev k izvozu potrditev zrelosti in odgovornosti do sprejetih sklepov o družbenoekonomskem razvoju V organizaciji združenega dela Peko Tržič so letos sprejeli poslovni sporazum med temeljnimi organizacijami združenega dela. Njegov cilj in temelj obenem je stabilizacija, sicer pa je Tovarna obutve Peko Tržič v poslovnem sporazumu napisala, da bo skušala 2 enakim številom zaposlenih Povečati proizvodnjo, kar bi pomenilo hkrati tudi višjo produktivnost, da si bo prizadevala nove količine proizvodov usmeriti v lzvoz, predvsem na konvertibilno Področje in s tem prispevati k splošnim prizadevanjem za izravnavo plačilne bilance, in da bo skušala tako imenovane »splošne stroške« zadržati na lanski ravni. *udi povečanje prodaje na domačem trgu in s tem dohodka je eden °d ciljev Pekovega poslovnega sporazuma. Polletje ni najbolj primerno za Ugotavljanje uspešnosti čevljarske mdustrije, ker je težišče realizacije vedno v sezoni jesen in zima. Kljub temu daje Pekova primerjava letošnjih rezultatov z lanskimi Podobo uspešnosti uresničevanja nalog. V šestih letošnjih mesecih so v Peku naredili 1,098.357 parov čevljev ali 82.500 parov več kot v enakem lanskem obdobju. Porasla Je tudi proizvodnja poliuretanskih Podplatov. Primerjava z lanskim Prvim-polletjem sicer ni popolnoma realna, ker je .Peko na tem področju povečal proizvodne zmogljivosti. Lansko prvo polletje so Pekovi delavci izdelali 830.400 Parov poliuretanskih podplatov, letos pa se je proizvodnja povzpela že na 1,816.000 parov. Ugodno se razvija tudi proizvodnja gumijastih podplatov. Lansko polletje so ■Pn tržiški čevljarji naredili 484.700, )L letošnjem prvem polletju pa b60-000 parov. Črto mir Zoreč: Skokovito naraščanje izvoza Ob zaključku letošnjega prvega polletja v Peku ugotavljajo, da je izvoz Peka in njegovih kooperantov dosegel 561.000 parov, kar znaša vrednostno 3,424.000 ameriških dolarjev. V primerjavi z izvozom v lanskem prvem polletju je letošnji po-rastel za 100 odstotkov, kar je brez dvoma izjemen dosežek tržiške organizacije združenega dela. Zaradi tako skokovitega naraščanja izvoza na konvertibilno področje je »trpel« izvoz na klirinško področje. Letošnja raven izvoza v prvem polletju dosega le 74 odstotkov lanske polletne realizacije na klirinškem področju. Peko je torej, celovito vzeto, od 1,098.000 narejenih parov izvozil kar 564.000 parov. To je dovolj zgovorna in prepričljiva potrditev uresničevanja nalog, ki so zapisane v poslovnem sporazumu med temeljnimi organizacijami združenega dela Tovarne obutve Peko Tržič. Tudi za polletno prodajo na domačem trgu v Peku ne najdejo pesimističnih besed. Prodajna mreža je oddala kupcem 26 odstotkov več obutve. Posebno razveseljivo je, da je promet v polletju naraščal hitreje od zalog. Povsem drugače se gibljejo tako imenovani splošni stroški. Naraščali so hitreje od predvidevanj in negativno vplivali na finančne rezultate. Kjub temu Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . . (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (29. zapis) st .Prejšnjem zapisu smo po 115 l rmih kamnitih stopnicah prisopi-j^au pred vhod Landarske jame. — vj^r so nam zaupali ključ, smo si ra i V s'ovit° jamo sami odprli. Iz ziog()V kj so prj nas znanj( skrbno pirajo samotne stare cerkvice tudi jjj^&jfc. predvsem v gorskih področ- CERKEV V JAMI Presenečeni vstopimo v veliko votlino, ki daje prostor kar dvema oltarjema cerkvice jvetega Janeza Krstitelja (»svet' an v Cele«, tako pravijo svetišču v b/1?1 smvenski okoličani). Cerkev pez zidanih sten in brez zvonika! s- c> v manjši odprtini nad prepadno Zv00 v's' niajhen zvonec. Tudi ^.onec želja imenovan. Kajti pobož-si ° , kovalci vneto vlečejo za vrv in nili D°gvekaj. ^a bi se jim izpol-2 °- Tudi sam sem potegnil, da je v°n kar zapel prek Nadiških dolin — zaželel sem, da bi se črni dnevi stoletne sužnosti Beneških Slovencev vendarle že zvedrili! Da bi jim zasijalo sonce svobode! Da bi se kdaj v prihodnosti le zdužili z nami v davni sanji, v Zedinjeni Sloveniji .. • SLOVENSKA KRALJICA Za uvod k pripovedi o zanimivi jami bo kar prav najprej slišati pesem, ki jo je pred mnogimi leti zložil Anton Aškerc. Potem bomo vse drugače razpoloženi in poučeni stopili v jamo samo: Atila in slovenska kraljica Kralj Atila, Hunov veliki voj, beneške ugleda ravnine; pohotnost užge se do njih mu takoj zamičejo brž ga skomine. »Prehodil že dosti .sem sveta, pokoril ga s svojim mečem; krasnejše dežele nego je ta nt, bogme, je, to vam rečem. so finančni rezultati letošnjega prvega polletja ugodnejši od rezultatov lanskega prvega polletja. K temu so največ prispevali večja proizvodnja, naraščajoča produktivnost in boljša prodaja. Pekovi polletni dosežki pa bi bili zanesljivo še boljši, če ne bi tako hitro naraščali prej omenjeni splošni stroški in če izvoz na konvertibilno tržišče ne bi bil dohodkovno problematičen. Periodični obračun izkazuje nekoliko slabše rezultate tudi zaradi prehoda na obračun po vnovčljivi realizaciji v skladu z zakonom o poravnavi plačil med uporabniki družbenih sredstev. Gospodarska predvidevanja največje tržiške organizacije združenega dela so ugodna. Na osnovi naročil se še posebno veliko dobrega obeta prodaji na konvertibilno področje« Največje težave pa še vedno povzroča oskrba z reprodukcijskim materialom, pa najsibo z domačim ali uvoženim iz tujine. In ker je lepa — moja zato ta zemljica bodi slovenska; dobiti je pač ne bo pretežko, kraljica ji samo je — ženska.« In Atila reče, in zemlja bobni, vsa trese se plan valovita; to niso potresa podzemske moči, to konj so hunskih kopita. Kobilic je roj na Benečijo pal, žre, pase po njej se poceni; vragov je to lačna in gladna drhal, ki krade in ropa in pleni. Kresovi po zemlji beneški gore, oj, svetli nebrojni kresovi; Bog vas se usmili, ubogi ljudje; gorijo vam vaši domovi! Zveri pridivjale so skok na skok morit med orače beneške, čuj krik njih in vik in jok in stok . .. kaljo jih zverine človeške. Hun vlada ob Nddiži bistri povsod, ni varnega več pred njim zida. Kje vojski domačije trden kot? Kje zdaj si, kraljica Vidaf Pod goro, kjer stena skalna zija, kjer širi se Landrijska jama, tam vojska kraljičina taborima, tam našla gkroviščeje sama. Pred Vido prijaše Atilov sel: »Predaj se nam sama rada! Če ne. ti kralj glavico mlado bo vzel, pogine ti tabor od glada.« »Gladu in pesjanov se jaz ne bojim! Tu vzemi za dar si meh žita, k rojakom povrni se hitro 2 njim, če vojska še vaša ni sita! Cuj, kolikor ~rn ta le hrani meh. vreč žita še toliko imamo — po tajnih donašajo nam ga hodeh nikdar se vam mi ne udarno!« Ustraši kralj Atila se zehi od vet a kraljice Vide, Benečiji lepi itn da slovo ter 'z dolgim nosom odide. Ko Vida pa /loče peči kruh. zmrači seji krasno lice: odnesel bil Atilov je ogledah poslednji ji mernik pšenice . . . Trdnjava Slovencev današnji dan še zove se Landrijska jama. Dogovor o delitvi dela med čevljarji Doseganje polletnih planskih nalog je v skladu z letošnjim poslovnim sporazumom in srednjeročnim . razvojnim programom organizacije združenega dela Tovarne obutve Peko Tržič. Priprava srednjeročnega programa je terjala obilo dela. Z njim so soglašali zbori delavcev po temeljnih organizacijah, razen tega pa je Pekov plan tudi del srednjeročnega razvojnega programa tržiške občine. Plan tržiških čevljarjev je usklajen tudi s programi drugih sorodnih organizacij združenega dela s področja usnjafskopredelovalne industrije. Predstavnikom Peka se zdi še posebej pomembno, da je bila razprava med čevljarji zelo vsestranska in poglobljena, hkrati pa koristen dogovor o delitvi dela in nalog med posameznimi organizacijami združenega dela. Čevljarji so se dogovorili, da v srednjeročnem obdobju proizvodnih zmogljivosti ne bodo povečali. Večja proizvodnja mora biti izključno rezultat boljše produktivnosti dela. Naraščajoča proizvodnja, so menili slovenski čevljarji pri snovanju srednjeročnega razvojnega programa, mora v izvoz, saj je domači trg premajhen, da bi pokupil vse količine obutve, narejene v Jugoslaviji. Na skupnih sestankih v okviru Gospodarske zbornice SRS in na Združenju obutvene industrije Slovenije so odločno zavračali nerealne plane tistih organizacij združenga dela, ki so načrtovale le večjo proizvodnjo, ne pa tudi odločnejšo usmeritev k izvozu. Za gospodarsko grupacijo, ki je že doslej veliko izvažala, je tako dogovarjanje znamenje za trezno in odgovorno ponašanje do družbe in do sprejetih sklepov o družbenoekonomskem razvoju Slovenije in Jugoslavije. Organizacija združenega dela Tovarna obutve Peko Tržič se pridružuje čestitkam ob 5. avgustu, prazniku občine Tržič in želi vsem občanom in delovnim ljudem Tržiča obilo delovnih uspehov in sreče! spominja se dan, ko je bežal pesjan. spominja kraljica se sama. NEPOZABEN SPOMIN Ko sem tako leto za letom vodil skupine naših izletnikov v Beneško Slovenijo smo skoraj praviloma obiskali tudi Landarsko jamo. In tako smo imeli nekoč v skupini tudi dobro recitatorko, ki je v jami zbranim lepo prebrala Aškerčevo pesem o Slovenski kraljici. V popolni tišini, ko so besede o lepi kraljici Vidi še zvenele in ko so poslušalci še bili vsi pod vtisom čudovite pesnitve, sem pogledal k ženi Marija Conta (enega od vodij Beneških Slovencev), ki nas je pospremil do tu - in skoro nehote vzkliknil: glejte, taka kot gospa C on tova je morala biti kraljica Vida! Tako lepa, visokorasla, sinje-oka in plavolasa! Malokdaj se mi je posrečila tako popolna in sponatana primerjava . .. ZANIMIVA NOTRANJŠČINA Svetišče v Landarski jami je tudi sicer zanimivo. Dotaknila se ga je celo roka znanega škofjeloškega slikarja - freskanta »Andreja iz Loke«. O tem priča še ohranjen gotski napis na jamski steni:' MAISTER ANDRE VON LACK-MAI IAHRS 1477. Besede kraljice Vide, da ji prinašajo hrano po skrivnih dohodih, bi utegnile biti resnične. Kajti jama se nadaljuje še globoko v notranjost gore. Do kam, nisem utegnil raziskati. Nekaj sto metrov je še razsvetljenih, potem pa se jama v obliki predora nadaljuje v temo. Druga znamenitost je kamnita »krušna peč« pred vhodom v votlino. Torej je kraljica Vida res pekla kruh svojim zvestim vojščakom? Klopi, stolov — v jamski cerkvici ni. Ponižni in pobožni beneškoslo-venski romarji kleče na kamnitih tleh ... In ihte nad svojo človeško bedo ... Blizu oltarja je v zid vdelana ploščica z vklesano letnico 1477. Tu pa je vzidana tudi večja plošča, ki (v stari latinščini) pove, da pod njo počiva učitelj Feliks (puščavnik, duhovnik) ki je živel v jami v času vladanja langobardskega kralja Ku-niberta (le-ta je umrl že 1. 720). Ona letnica nad ploščo (1477) pove le, da je bila v tem času obnovljena cerkvica v jami in urejen grob odličnega moža Feliksa. To je pa tudi edini grob v tej cerkvi. Zdaj pa prihajajo v jamsko cerkvico mladi beneškoslovenski pari, da se tu poroče. Po naključju sem bil prisoten pri eni od takih porok — kako lepo je v jami zvenela slovenska beseda, kako mogočno je donelo slovensko petje! Notranjščina cerkvice v Landarski jami. želja«, na levi pa Feliksova grobna plošča Dobro je viden na desni »zvon Zamrzovalne skrinje lahko kupite na sejmu od 6. do 16. avgusta Škofja Loka TRGOVSKO PODJETJE murka LESCE V naših specializiranih trgovinah v Lescah, Radovljici, na Bledu in Jesenicah vam nudimo pestro izbiro: — tekstilnega blaga — konfekcije — gradbenega materiala, instalacijskega materiala — pohištva — gospodinjskih potrebščin Delovni kolektiv čestita občanom gorenjskih občin za njihov praznik Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, slikarski, črkoslikarski stroki, polaganje tapet, plastičnih ometov ter vseh vrst podov obenem čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik OBLAČILA -MSvoSt Tržič Oblačila Novost Tržič Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in občanom čestita za občinski praznik Tržiča in jim želi veliko delovnih uspehov. Živilski kombinat ŽITO Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce Vsem svojim potrošnikom in občanom čestita za praznik Radovljice in Tržiča ter priporoča svoje izdelke kot: žitarice, mlevske izdelke, kruh, testenine, pekatete, Triglav pecivo, kolače, Čokolado Gorenjka, izdelke obrata Šumi in Impe-riala. Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič mira stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica ljubljanska 13, telefon) 75 036 (064). žiro račun pri SDK radovljica 51540-601-12232 proizvaja: — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu. Ob občinskem prazniku želi delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem vse najboljše in obilo delovnih uspehov. Pilbo Filbo podjetje za proizvodnjo filtracijskih, ventilacijskih in sušilnih naprav p.o. Bohinjska Bistrica Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Ob 5. avgustu, občinskem prazniku občine Tržič, pošilja vsem občanom in cenjenim potrošnikom iskrene čestitke in najboljše želje Mercator TOZD Preskrba Tržič. Mercator Delovnim ljudem želimo tudi v prihodnje veliko delovnih uspehov, cenjene potrodnike pa vabimo v naše dobro založene prodajalne. V času Gorenjskega sejma pa vam priporoča Mercator obisk in nakup v svojem stalnem razstavnem prostoru v hali C. Izdelujemo opremo za hotel* in bolnice ter stavbno pohištvo po naročilu Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Dobra izbira svežega mesa in suhomesnatih izdelkov vseh vrst. Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica j Vsem prebivalcem na območju občin? Radovljica čestita za občinski praznik w jim želi veselo praznovanje TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TITAN KAMNIK proizvaja:-»fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Velika družina Iskre s 65 temeljnimi organizacijami združenega dela in 30.000 zaposlenimi Sirom po Sloveniji letos praznuje 30-letnico nastanka in skokovitega razvoja. Ta veliki gigant slovenske elektroindustrije, ki je danes med največjimi v državi in nič manj znan jtfrom po svetu, se je rodil v Kranju. Ko se je po začetni Široko začrtani proizvodnji začel specializirati, so se iz njega r»zvili drugi, ki so na podlagi yztrajnega znanstvenega dela Razvijali in bogatili začeto delo. Jako je njihov korak tudi danes skladen s skupnimi uspehi in razvojem matičnega podjetja in ob primerjavi s slehernim v veliki Iskrini družini. Dva med njimi letos praznujeta 20- in 15-letnico. To sta Iskra-Me-banizmi Lipnica in Iskra-Tovarna merilnih instrumentov Otoče. Njuj praznik se ujema z letošnjo 30-letnico vseh članov Iskrine povečala za 200-krat, produktivnost na zaposlenega pa 25-krat. Razen tega se je proizvodnja v tem času specializirala. Tako je dvota-rifni številčnik že dosegel evropsko kvaliteto. Potem novejši proizvodni postopki spodrivajo klasični način dela. Pojavi se tekoči trak. Tako se proizvodnja spet poveča. 1970. leta pa začno delati števec pogovora s čelno ploščo in tako imenovani mehanizem UMT. Že leto kasneje naredijo milijonti števec pogovorov. To je uspeh, na katerega so vsi ponosni, posebno še, ker prostori niso ravno zavidanja vredni. Tisto leto je bilo v Iskri — Meh-nizmi Lipnica 250 zaposlenih. Na vsakega zaposlenega je odpadlo približno poldrugi kvadratni meter delavne površine. Ni čudno, da postajajo delovni pogoji naravnost nevzdržni. Zato se 1973. leta lotijo izdelave načrta novega obrata na drugi strani potoka Lipnica. Hkra- Skladen korak s skupnimi uspehi in razvojem °ntaža dvotarifnega števUčnika fužine, v teh dneh pa se delovni Uudje v omenjenih dveh kolektivih s Ponosom na uspehe pridružujejo tudi praznovanju v radovljiški občini. ISKRA - MAHANIZMI LIPNICA 2 vztrajnostjo in voljo iz malega raste veliko. V tistih Pionirskih letih, ko ni bilo J|., en« delo pretežko in ko je Dlla vsaka zmaga še bolj dozida, se je v tihi dolini v radovljiški občini začela razvijati j*°va tovarna za ljudi, ki do **krat niso imeli zaposlitve. °anes mineva 20 let, ko se je mali obrat z okrog 30 zaposlenimi in s staro tehnologijo ter stroji priključil k Iskri - Elek-"•omehaniki Kranj. Izdelovali so ure. Takrat še po tujih načrtih oziroma dosežkih, jjjotem so se sami lotili nalog in iz uneva v dan so naredili več. Na ISKRA - TOVARNA MERILNIH INŠTRUMENTOV OTOČE Tovarna merilnih inštrumentov Otoče praznuje letos 15-letnico obstoja. Njeni začetki segajo v čas, ko so v kranjski Iskri kmalu po ustanovitvi začeli izdelovati tudi merilne inštrumente. V začetku šestih let, ko se je Iskra odločala za specilaizacijo in so se ji priključili nekateri drugi iz slovenske elektroindustrije, pa se je takratni oddelek Montaža inštrumentov preselil v Otoče. Utihnila je proizvodnja v nekdanji tekstilni tovarni in namesto nje se je 21. avgusta 1961. začela proizvodnja električnih merilnih inštrumentov. Na začetku je bilo v tovarni 137 zaposlenih, od tega 32 članov kolektiva bivše tekstilne tovarne. Za tiste čase je bil novi proizvodni program dokaj obširen Na drugi strani potoka Lipnica gradijo nov obrat Iskra telovalnica sestavnih delov; stružni avtomati J*eetku so naredili za 460.000 °vih dinarjev. Potem je proizvod-Ja naraščala. Ko iz starih strojev iso mogli več izstisniti, so začeli z p°virni. Zgradili so nove prostore. r°Večalo se je število zaposlenih, i *Jan za dnem so premagovali W'^e *n ovu~e- Tako so se uspešno tili tudi strokovnega izpopolnje-**V)a. Delavci so se privajali na ^ove delovne postopke. Z neneh-yaftI. izpopolnjevanjem in izobraženi Jern je postajala tudi proizvodna vse modernejša, del ^° £rac^* nove prostore, so se *8kro JJ^Ve prostore pa je prišla tudi U v.a tehnologija in z njo tudi novi J^°izvodi. Zaposlili so se lahko l9fto ^elavci- Tako je bilo po letu na že 150 zaPoslenm, ki so j2(jr^hli za 4 milijone dinarjev 10*^66. leta so Mehanizmi slavili ; "letnico obstoja. Proizvodnja se takrat v primerjavi z letom 1956 avci vozili na delo v kranjsko kjer so se izpopolnjevali. V Montažni liniji B-sistem in inštrument z vrtljivo tuljavico in zahteven, saj je bila to edina tovrstna tovarna v Jugoslaviji. V naslednjih letih se je tovarna hitro razvijala. Tako je bilo 1969. leta v njej že 400 zaposlenih. Proizvodnja se je povečala za več kot trikrat. Stari prostori so postali premajhni in zgrajena je bila nova hala za montažo, razvojni oddelek in pripravo dela. Vse več je bilo tudi strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo. Tudi izvoz je takrat že imel pomembno mesto, saj so z njim pokrili ves uvoz reprodukcijskih materialov. Kot enega največjih takratnih uspehov pa si kolektiv šteje večje naročilo inštrumentov za civilno zaščito v Veliki Bitaniji. Do letos je število zaposlenih v tovarni naraslo na 508. Med njimi jih je 20 z višjo in visoko izobrazbo, 80 s srednjo, 140 pa je kvalificiranih." Tako visoko strokovnost narekuje proizvodnja. Zato se morajo tudi tisti, ki nimajo visoke, višje ali druge ustrezne izobrazbe nenehno usposabljati ob delu. Stalna skrb za strokovno usposobljenost in izvoz več kot 40 odstotkov celotne proizvodnje botrujeta kvaliteti izdelkov, ki je na evropski višini. Poleg klasičnih elektromehanskih merilnih inštrumentov v različnih ohišjih in za različne namene ter obratovalne pogoje izdelujejo tudi univerzalne instrumente z različnimi merilnimi dosegi za razne električne meritve. Namizni univerzalni inštrumenti so prirejeni tudi za posebne uporabnike; tako po izbiri merilnih dosegov, kot tudi po natančnosti in s tem v zvezi seveda tudi glede cene. Posebej velja omeniti univerzalne inštrumente za šolski program. Celotno proizvodnjo le-teh izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo. Razen tega v tovarni izdeljujejo tudi inštrumente za . merjenje drugih veličin. To so na primer inštrumenti /a merjenje toka. ti se proizvodnja začne usmerjati v izpopolnjevanje števnih mehanizmov, časovnih in časovno merilnih mehanizmov. Gradnja novega obrata danes hitro napreduje. Ko bo zgrajen, se bo proizvodnja lahko povečala, povečala pa se bosta tudi prepotrebna orodjarna in skladiščni prostor. V sedanjih prostorih pa bodo potem lahko uredili obrat družbene prehrane. Sedanji je namreč zares premajhen. Iz majhnega je tako v 20 letih nastala moderna tovarna, v katerem je danes 280 zaposlenih. Prodaja v števca pogovora se je povečala na 1,400.000 kosov na leto. Ta izdelek kot dvotarifni številčnik pa sodita danes v sam vrh evropske kvalitete. Še najbolj zgovorno pa kažejo na 20-letni razvoj podatki, da so 1956. leta naredili za 46 starih milijonov dinarjev izdelkov, lani pa za 71,483.343 novih dinajrev. Izvozili pa so za poldrugi milijon dinarjev. Iskra — Tovarna inštrumentov Otoče frekvence, delovne in jalove energije ter faznega kota. Izvedba teh inštrumentov je elektromehanska ali pa imajo vgrajene elektronske pretvornike. Zanimiva je tudi avto-električna merilna oprema, namenjena za servise in delavnic. Ta oprema ima vrsto merilnikov; od inštrumentov za preverjanje baterij, do merilnikov izpušnih plinov. Na področju merilne elektronike pa tako imenovana digitalna tehnika nadomešča različne merilnike tam, kjer je potrebna velika natančnost pri odčitavanju (elektronska štoparica in podobno). Merjenje in uravnavanje neelek-tričnih veličin je velikega pomena za vse panoge industrije. Del teh potreb pokrivajo Iskrini elektronski regulatorji. Za proizvodnjo in prenos električne energije pa tovarna izdeluje elektronske pretvornike. Vsem tem dosežkom in uspehom v 15 letih |M» j* treba dodati tudi kvalitetno samoupravno organiziranost in nenehno aktivnost družbenopolitičnih organizacij. Za to zares uspešno delo na strokovnem in samoupravnem področju pa je kolektiv Tovarne merilnih inštrumentov Otoče prejel tudi javno priznanje občinske skupščine Radovljica. Ob letošnjem občinskem prazniku Radovljice se delovna kolektiva Iskra — Mehanizmi Lipnica in Iskra — Tovarna merilnih inštrumentov Otoče pridružujeta čestitkam in želita delovnim ljudjem, občanom in poslovnim prijateljem veliko uspehov v prihodnje. Sukno — industrija volnenih izdelkov z n.soi.o. Zapuže SUKNO — Industrija volnenih izdelkov Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Radovljice Ifžič Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Tiko Tržič Nameravate opremiti nove garderobne prostore ali prenoviti stare, potem se odločite za garderobne omarice GO-1019 in se prepričajte o ekonomski prednosti naših omaric. Se pridružuje čestitkam za občinski praznik Tržiča Komunalno podjetje Tržič Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest, snaga, pranje in likanje perila, dolomitni pesek za fasade Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Skrb za standard zaposlenih: Poleg starega samskega doma z okrog 60 posteljami (desno) so pred dvema letoma zgradili novi samski dom, v katerem je okrog 100 postelj. Težnje po povezovanju Splošno gradbeno podjetje Gorenje 360-članski kolektiv Splošnega gradbenega podjetja Gorenje Radovljica bo 8. avusta prihodnje leto praznoval .'tO-letnico obstoja. To je kolektiv, ki ima izredno pomemben delež pri povojni obnovi in razvoju občine. V glavnem podjetje opravlja tako imenovane visoke gradnje in le v manjšem delu sodeluje pri gradnji nekaterih komunalnih objektov in drugih delih. Pomembnejši objekti, ki so jih v občini zgradili v nekaj letih, so tkalnica in predilnica v tovarni Sukno Zapuže, tri proizvodne hale v tovarni Plamen v Kropi, gradnja v Iskri Otoče, več objektov v Tovarni verig Lesce, Almira Radovljica, Golf hotel na Bledu, Krim hotel, hotel Grajski dvor v Radovljici, radovljiško kopališče, sole in telovadnice v Radovljici, Lipnici, Lescah in v Begunjah in velika večina stanovanjskih objektov predvsem na Cankarjevi in Gradnikovi cesti v Radovljici ter na Jaršah na Bledu. Zaradi sestava zaposlenih, kar 40 odstotkov vseh zaposlenih je namreč iz drugih republik, precej iz občine Cazin, so še posebno skrb posvečali družbenemu standardu. Pred dvema letoma so na Bledu zgradili nov samski dom z okrog 100 posteljami. V novem objektu so poleg garderob in sanitarij v glavnem spalnice, v starem domu z okrog 60 posteljami pa tudi obrat družbene prehrane. Organizirano rešujejo tudi druge stanovanjske probleme zaposlenih, predvsem z nakupom družbenih stanovanj. Poleg že zdaj organizirane rekreacijske in športne dejavnosti pa bodo v prihodnje namenili posebno skrb še letovanju zaposlenih. Velika sredstva pa so predvsem v zadnjih desetih letih namenjali za modernizacijo in sodobno gradbeno opremo. Razen tega so zdaj odprli novo grani ^ nico, prihodnje leto pa nameravajo betonarno in separacijo. Po Pr°P'an^aie znašala letošnja vrednost proizvod«" okrog 106 milijonov dinarjev, v pf". ^ njem srednjeročnem programu pa naji le-ta naraščala nekako s aei*mtmhitel stotki na leto. Seveda pa uresnic'1^ takšnega programa ne bo odvisna 1« ,( kolektiva, marveč od uresničevanj celotnega gospodarskega in družbene* razvoja občine. ■ t. Še posebej pa si v zadnjem času P' ^ devajo, da bi gradbene zmogljivosti v °". jj povezali in združili. Tako bi laže orKanl^'aj«, proizvodnjo in marsikaj tudi prihranili-da bo do tesnejše povezave najpej prišlo . Gorenjcem in Komunalnim gradbenim P j, jetjem Grad Bled - TOZD Gradnje V <**L podjetjih posebni odbori že pripripraVU g ekonomske analize in ocene ter pi*o ^0 nove samoupravne organiziranosti. ^e.tf't šlo po programu, bi s 1. januarjem lj že lahko prišlo, do združitve. Ob tem pa " p bilo napak, da bi o takšnem Pf>veZ"Vujnj razmislili tudi v Gradbenem podjetju i>01" Kolektiv Splošnega gra<*!?£ nega podjetja Gorenje «*f dovljica se ob občinske? prazniku pridružuje ^e8*.J*j kam in željam za še hitrej razvoj občine v prihodnj ' Bogat in kvaliteten LIP program Lesno industrijsko podjetje LIP Bled nenehno stremi po še večji kvaliteti in še pestrejši ponudbi svojega proizvodnega programa. Proučevanje in stalno spremljanje potreb tržišča narekujejo izdelavo vedno novih elementov notranje opreme, podjetje pa se izredno uveljavlja tudi z znanimi ISO-SPAN zidaki, ki zagotavljajo hitro in ekonomično gradnjo. Široka, bogata in preizkušena kvaliteta Lipovih kompletnih vrat, različnih konstrukcij in dimenzij, izdelana za mokro in suho vgrajevanje, so priljubljena pri kupcih. Kompletna notranja vrata za vzidavo imajo smrekov podboj, ki se da pozneje pobarvati v ustrezni barvi. Lahko pa ga je vgraditi tudi kot suhomontažni podboj tedaj, ko so vsa dela na gradbišču že opravljena. Podboj, B-4 imenovan, je široko uporaben, saj z njim lahko kombiniramo vratna krila vseh vrst. Kompletna notranja vrata s tem podbojem izdelujejo v standardnih dimenzijah, po posebnem naroČilu pa tudi izven standardnih meril. Zelo hitro in enostavno pa lahko montiramo suhomontažna vrata s podbojem SM-5, ki je furniran in lakiran. Vrata SM-5 v standardnih dimenzijah so estetskega videza, po naročilih pa tudi po posebnih merah in z nadsvetlobo. Če smo na tesnem s prostorom, so izredno praktična drsna vrata, ki so lahko prostoru tudi v okras, saj jih LIP izdeluje obložena s furnirji hrast, hrast lužen, ma-hagoni in anigre, lakirane in emba-lirane. Program sobnih vrat so zelo izpopolnili in težko se boste odločili, kakšna vrata bi bila za vaš dom najbolj prijetna, saj je izbira LIP zanimiva pri vseh vrstah: imajo polna vrata brez stekla, vrata z odprtino za steklo do polovice in vrata z odprtino za steklo do dveh tretjin. Da bodo vrata še lepša, jim prilože tudi letvice za zasteklitev. Pri vhodnih in garažnih vratih spet ponudba na izbiro: sistem VARIO omogoča široke možnosti glede širine in višine ter zunanjega videza. Pri vhodnih vratih, širokih 104 cm in visokih 206 cm, polnih ali zasteklenih, lahko dodamo enega ali več stranskih elementov, ki so široki 30 cm. Pri elementih lahko tudi izbiramo elemente z vgrajenim predalnikom za pisma ali brez njega. Pri vhodnih vratih lahko montirajo tudi kovinsko mrežo lepega vzorca. Na trgu zaželena so tudi dvo-krilna garažna vrata, široka 229 cm in visoka 206 cm pa tudi dvižna garažna vrata, uporabna za vse vrste zidanih in betonskih garaž. Priporočljive so predvsem tam, kjer so na tesnem s prostorom. LIP pa v zadnjem času uvaja tudi stilna vrata, imajo pa tudi vratna krila furnirana v furnirjih mahagoni, anigre, hrast, hrast lužen in navadna vratna krila, ki so obložena z lesonitom ali vezano ploščo. Prijetno domač, topel je prostor, v katerem so Lipove zidne obloge iz smrekovega in macesnovega lesa, notranje obloge za strope in stene, zunanje obloge za napušče in ladijski pod. V različnih širinah in dolžinah so in lahko boste zase kaj primernega izbrali. Pri Lipu so dovolj zgodaj spoznali, da tržišče zahteva opremo iz masivnega lesa in tako pri njih že lahko dobite posteljo Anton iz masivnega lesa smreke jelke. Izdelujejo tudi lesene mize, stole in klopi in pohištvo v garnituri Studor. Površinska obdelava je v naravni barvi, luženo na oreh, lakirano s poliuretanskim lakom v polmat izvedbi. Za balkone, za terase in ne nazadnje tudi za vse druge prostore pa je še kako praktična sedežna in jedilna garnitura MIKO, ki jo v nekaj trenutkih lahko skrijemo ob zid ali spet postavimo tako, da izredno lepo učinkuje. Vsakdo pa že pozna blejski LIP po ISO-SPAN zidakih, ki se široko uveljavljajo, saj je gradnja z njimi hitra, ekonomična, zidaki pa so takšni, da lahko ustrežejo še tako zahtevnemu gradbenemu načrtu. Imajo oblikovnike in vogalnike ter izolacijske plošče razn ih form»: tov. V glavnem gre za dve ^tSQ dimenzij zato, da lahko doseže1*" dve različni debelini zidu. Zio*" 240 uporabljamo za zunanje st?nj zidake 175 pa za notranje, naJv^ za pregradne stene. Stene takšnih zidakov ko visoke nosa. vrednosti in jih pri norma'11, obremenitvah ni potrebno f'°dai 0 armirati. Takšna stena je izrea 1 toplotno in zvočno izolirana- ,fl hišah pa je več prostora, saj * debeline zidu manjše. Ce vrac namo še manj dela, mož'10 nekvalificirane pomoči, cenen P. voz, hitro napredovanje gradU^ vsestansko uporabnost, potem ni čuditi, zakaj vedno več $ diteljev zahteva prav ISO-SPAN-j Da bi povsem upravičili trdite » da ima LIP široko izbiro, je treD predstaviti še LIPOV Paket hiJJ! nadvse posrečen sistem, prvič P. nas, saj nudijo industrijsko P^ pravljene elemente za gradnjo en družinskih hiš. Seveda s hit**1 ISO-SPANOM, s pomočjo PrlPr,% ljenih elementov, nudijo u#? gt bivanje, masivnost in obstojn objekta, enostavno in prePr o z TO-MO-DI T0PLI monta2ni DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO SAMOTNO CEVJO uporablja se za peči in kotle od 4.000 do 100.000 Kcal/h INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI o > o o > o z iOAON 2 s § s i S i i I iOAON iOAON IOAON iOAON i O AON IOAON IOAON IOAON XIV. mednarodno atletsko tekmovanje Kranj '76 Vrsta kvalitet' MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113, 20-641, Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM Razpisna komisija KNJIŽNICE IVANA TAVČARJA V ŠKOFJI LOKI razpisuje prosto delovno mesto upravnika knjižnice (reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še tele: 1. da je bibliotekar z delovnimi izkušnjami, 2. ali višji knjižničar s strokovnim izpitom in najmanj 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu, 3. da je moralno-politično neoporečen. Prijave sprejema razpisna komisija do 30. avgusta 1976. Naslov: Knjižnica Ivana Tavčarja 64220 Skofja Loka, pp 51 — za razpis. Osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 2 učiteljev — razredni pouk 2 učiteljev telesne vzgoje PRU - P 1 učitelja gospodinj skega pouka KE ali gospodinjskega pouka - BI - PA PRU Delovna mesta so razpisna za nedoločen čas. Zadnji dan prijave je 20. avgusta 1976. nih atletov Kranj - Atletska steza na stadionu SWnJJ Mlakarja bo v sredo ob 16. uri v okviru &P° m praznovanj ob prazniku občine gorenL|-metropole prizorišče že Štirinajstega med"8 ve nega atletskega tekmovanja Kranj 76. 2« prijave kažejo, da bo tokrat odlična in * ki J* tetna udeležba, saj atletski klub Triglav, ^ organizator, pričakuje nad 150 atlet?v atletinj Avstrije, Italije, ZRN in JugoslaviJ«' fl| Tako bodo ljubitelji kraljice športa lah*0a delu videli skakalca v daljavo Raka, teknj0* ce beograjske Crvene zvezde Moloviča, l8'^ novica in Pišiča ter Ivičaka, Kotnika in r"^ ca, pri ženskah pa tekačico Pergarjevo *er $ vrstno skakalko Novogoričanko Piculino"' druge. i Moški bodo merili moči na 1(K), 400. * zapreke, 800 in 1500 metrov, v metu krog'e^t diska, skoku v daljavo in višino ter teku S^j na 4 x 100 m. Ženske pa na 100, 200; 800 in metrov, v metu diska in krogle ter v sko"" daljavo in štafeti 4 x 100 m Kvalitetna in odlična udeležba in z»n spored disciplin v obeh kategorijah obeta mive in zagrizene nastope. Tudi Glas na Norveškem Kranj - V glavnem mestu Norv« f, Oslu bo od 5. do 8. avgusta letošnje i"'8^ sko evropsko prvenstvo v plavanju- m tem prvenstvu, na katerem bodo nas*0? Na XXIV. članskem in IX. mladinskem državnem prvenstvu v padalstvu je v generalni uvrstitvi prvo mesto zasedel član prve ekipe Slovenije sicer pa predstavnik ALC Lesce Štefan Pesjak. Nasploh pa so bili Slovenci najuspešnejši udeleženci tega prvenstva, saj so pobrali večino prvh mest. — Foto: J. Za-plotnik XXIV. državno prvenstvo v padalstvu Lesce '76 Največ padalcem Slovenije vsi najboljši evropski plavalci, tudi J"^ slovani pričakujemo dobre uvrstitve medalje. Med našimi mladinskimi T!®$ zentanti sta tudi Kranjčana Barbara S* ^ berger in olimpijec Borut Petrič. PrflV^ slednjega pa se pričakuje naslov evrop*^ ga prvaka na 1500 m kravi. Na lan9 prvenstvu v Švici je bil Petrič n80,f»v tretji. Po letošnjih rezultatih pa im« P Borut najboljši čas. je Na to evropsko prvenstvo v Oslo P ^ odpotoval tudi naš športni sode". Dušan Humer. -dh Strelsko tekmovanje na Kokrici V okviru praznovanja krajevnega pr"2"*.*^ strelska družina Pslje organizirala strei tekmovanje z zračno puško. V petek, 30. Jul^v so se pomerile štiričlanske ekipe Zveze D°rkrj. Kokrica, ZB Predoslj ZB Britof, SLO K«*^ ca, ZRVS — zveza rezervnih vojaških star« Kokrica, ZSMS Kokrica. Strelci, ki tekrn"^ ob vsakem krajevnem prazniku v drugem **vjj so imeli na voljo dvajset strelov, s katerim1 lahko dosegli dvesto točk. Vrstni red: «JJ Ekipno: SD Franc Mrak Predoslje — 5?9> r Kokrica - 520, ZB Britof - 504 točke; P0p£ mezno: Sitar (Franc Mrak) 156, Jerman ('{jit Mrak,) 154, Strniša (Franc Mrak,) 152, K»v c Vladimir - ZB Kokrica - 150, Strniša Mrak) - 149, Zupin (ZB Britof) - 141, Hu°f bivnik (ZRVS Kokrica) 140, Sitar -Mlakar) 140, Kovač Lidija - ZB Predoslje ,je 139, Bogataj Jože - Franc Mlakar, Pred°*y Lesce — Vse od ponedeljka pa do nedelje, čeprav je nagajalo vreme, so se izpod neba nad letališčem ALC Lesce spuščala pisana padala naših najboljših padalcev, ki so merili svoje moči na XXIV. državnem prvenstvu za člane in IX. mladinskem, /.a naslove pa so se potegovale tudi ženske. Pokroviteljstvo je prevzela skupščina občine Radovljica, saj ima ALC najboljše padalce, gorenjski letalci prav letos praznujejo 40-letnico svojega delovanja, ALC pa 20-letnico svojega uspešnega delovanja. Čeprav so l)ile tokrat vremenske razmere Kelti neugodne, odpadel je tudi zaključni letalski miting, i*- neumornim padalskim delavcem in seveda vsem padalcem - bil« jih je v vseh treh konkurenca^ 80 - uspelo, da so s skakanjem v vseh disciplinah pohiteli in spravili pod strehe; celotno tekmovanje. Slovenskim padalcem, ki so tokrat skakali /. novimi padali PS-flH -imeli so jih seveda tudi ostali - so bili spet med prvimi »violinami« prvenstva, saj so osvojili večino prvih mest. Posebno dobro pa sta se Odrezala Štefan Pesjak in Drago Bunčič pri članih, pri ženskah pa je tokrat izstopala predstavnica B'H Slavica Lučić, ki je osvojila vsa prva mesta. Rezultati - člani: skoki na cilj 2800 m: 1. Šikac (Hrvatska) 0,1100, 2. Pesjak (Slovenija) 0,2037, 3. Štajner (Hrvatska) 0,2075, članice: 1. Lučić (BiH) 0,6825, 2. Djidara (Hrvatska) 1,3437, :t. Glažar (Slovenija), mladinci: 1. Pantelić (Srbija) 0,7150, 2. Nedeljkovič 0,7325, 3. Djordjević (oba Vojvodina) 1,5837; figurativni skoki z 200 m: člani: 1. Bun-čič 4.2375, 2. Humar 4,3666, 3. Hrast 4,4560, 4. Pesjak (vsi Slovenija I) 4,4500, ženske: 1. Lučić (BiH) 6,2083, 2. Baščare-vic (Makedonija) 6,2666, 3. Glažar (Slovenija) 6,3416, mladinci: 1. Vodušek (Slovenija) 3,8541, 2. Šljivić (Srbija) 4,4166, 3 vodeč (Slovenija) 4,5958; skupinski skoki na cilj s 1000 m: 1. Slovenija (Bunčič, Hrast, Humar, Pesjak, Bizjak) 2,8850, 2. BiH 3,6000, 3. Srbija 3,7800, 6. Slovenija I (Volarič, Cesnik, Ješe, Šafarič, Milek) 4,5825, mladinci: 1. Slovenija (Krajcar, A. Hrast, Godec, L Vodušek, Vidovič) 8,6325, 2. Srbija 9,4075, 3. BiH 9,4075; generalni vrstni red: 1. Pesjak, 2. Hrast (Slovenija I), 3. Šafarič (Slovenija II), 4. Berič (Hrvatska), 5. Humar (Slovenija I), ženske: 1. Lučić (BiH), 2. Djidara (Hrvatska), 3. Glažar (Slovenija), mladinci: 1. Pantelič (Srbija), 2. Nedeljkovič (Vojvodina), 3. Šljivić (Srbija), 4. Vodušek (Slovenija); , _ ekipno: člani: 1. Slovenija I, 2. Srbija, 3. BiH, 4. Slovenija II, 5. RBPVO, 6. Hrvatska, 7. Vojvodina, 8. Makedonija; mladinci: 1. Slovenija, 2. Srbija, 3. Vojvodina, 4. BiH. -dh - 138. A in B ekipi SD Franc Mrak Predoslje stau:p» gli enako število točk - 179, vendar je e*"^ segl B tekmovala izven konkurence. Hrib*' Obiščite naš paviljon — prepričaj** se — zadovoljni boste Na mednarodnem gorenjskem mu v Kranju od 6. do 16. avguet" boste lahko ugodno kupili moftk • žensko in otroško obutev z ortop** skimi vložki, po konkurenčnih c" nah. MODNO ČEVLJARSTVO KERN STANKO, Kranj, Partizanska 5. Odlična udeležba na vseh prireditvah 1» i^RANJ — Že tradicija je, da se skoraj povsod v občinah, kjer Prebivalstvo praznuje občinski ali krajevni praznik, v praznovanje Lucijo tudi Športniki, saj prirejajo niz zanimivih in kvalitetnih j?ednarodnih in domačih športnih prireditev. Tako je bilo tudi letos v rjanju, saj so kranjski športni kolektivi - teniški, smučarski, jOgometni in kolesarski klub — organizirali zanimiva tekmovanja. 2* v*eh teh pa so na svoj račun prišli tudi vsi ljubitelji športa. Videti imeli kaj. W0P ^Uspešnejši skakalec na mednarodni skakalni tekmi na 50-metrski skakal-prej1** porenji Savije bil kranjski reprezentant Bogdan Norčič, kije zmagal Q8l7*riglavanoma Gorjancem in Čimžarjem. Gorjanc pa je za drugo mesto JU tudi pokal našega uredništva. 8MUCARSKI SKAKALCI SKAKALI KAR TRI DNI »^■kalnice v Stražišču in Gorenji Savi k.1-.,. tri dni prizorišče mednarodnih ska-Tri i tekem na Plastiki. Skakalni klub •kal i ^e namrec pripravil pravo revijo ^•kalnega sporta, na kateri so nastopili »ari ,c'banov naprej, in kjer je nastopilo j* '00 domačih in tujih skakalcev, »kol? 15-metrski skakalnici v Stražišču so prvi s »e*« ZaCeIi cic'bani in P>on>rji- Vsi od najmlaj-TtjT n*Praj pa so s svojimi skoki navdušili. j^*0 je pri cicibanih zmagal Baslovčan Debe-va' S? mlajSih pionirjih je bil najboljši trigla-jih kVmžar- medtem ko je pri starejših pionir- 'D« najboljši Žirovec Krolnik. neaultati - cicibani: 1. Debelak (Braslov-3 Vl .'8 <10.5. 10,5), 2. Okršlar 142,7 (9,5, 10,5), toffpMic (oba Triglav) 138,6 (8,5, 9,5), 4. Po-j^"* (Križe) 138,1 (9,5, 9,5), 5. Jarc (Ilirija) W*j'% 9.5), 6. Vidmar (Triglav) 137,6 (10, 9); 8U» P'onirji: 1. R. Cimžar 180,1 (12, 12), 2. 4«tnar 177,4 (12,5, 12), 3. Novak 175,0 (11, 12), l72o%n 172>9 (12, 12,5), 5. Udir (vsi Triglav) lit JL11,5' !2), 6. Kaiser (Zahomec) 163,9 (11, (14 fJ?rei»» Pionirji: 1. Krolnik (Ziri) 197,4 Suzič nV2- Ro&elj (Triglav) 191,5 (14, 14), 3. 1C (»»nja) 181,2 (12,5, 12,5), 4. Ropret 180,4 *ar°l-a'e in na8Ta(ie za I. teden smu-dh n skokov na plastiki v Kranju so ^•Pevali: uredništvo Glas Kranj, Etnokulturna skupnost Kranj, *Jjr v° dru4tvo Triglav Kranj, smu-lzveza Slovenije, občinska kaJi,« nca ZKS Kr«nJ. občinski sindi-SZDi *Vet KranJ' občinska konferenca ZSMs ^ran^ občinska konferenca Ki."-^ Kr«j, združenje obrtnikov WT 8K Triglav Kranj, Sukno Pute, UKO Kropa, Jelplast Kamna Contral Kranj, Živila Kranj, ha»?£Ulndus Kranj, Iskra Elektrome-Kralli* Kr*«»J. Konfekcija Triglav Matji!' tov«rna Sava Kranj, Gumama KŽK K-' .S,adk°K°r8ka S,adki vrh' ranj. (12, 12,5), 5. Bogataj (oba Triglav) 177,2 (12, 13), 6. Primožič (Ziri) 175,3(12,15). V petek so se na novi in otvoritveni tekmi čez odskočni mostiček poganjali mlajši mladinci in starejši pionirji. Tu sta imela največ uspeha Ilirjan Tepež pri mladincih in Krolnik iz Zirov. Triglavan Bizjak pa je z 31,5 metra prvi rekorder nove 35-metrske skakalnice na Gorenji Savi. Rezultati — mlajši mladinci: 1. Tepež (Ilirija) 213,7 (30,5, 31), 2. Bizjak 213,6 (31, 31,5), 3. Bevc 209,4 (30, 29,5), 4. B. Finžgar (vsi Triglav) 202,2 (29, 30), 5. Ulaga (Ilirija) 199 ( 28, 28), 6. Globočnik (Triglav) 193,4 (28, 29); pionirji: 1. Krolnik (2iri) 197,8 (27,5, 28), 2. Ropret 184,6 (27, 25,5), 3. Beton 182,4 (27, 27,5), 4. Rogelj (vsi Triglav) 179,9 ( 27,5, 27), 5. Žagar (Ziri) 175,9 (27,25), 6. Tepež (Ilirija) 172,1 (23,5 24). V dokaj kvalitetni sobotni mednarodni tekmi za »Pokal Kranja« je v mladinski in članski konkurenci nastopilo 70 skakalcev iz Zahomca, ZRN, prvič so se v mednarodni areni nasploh pojavili tudi Spanci in seveda vsi naši najboljši. 2e prva serija skokov na 50-metrski skakalnici je pokazala, da zmagovalca pri članih lahko iščemo med domačini Norči-čem, Gorjancem, Marjanom Mescem, Ko-balom in Čimžarjem in Jeseničanom Zupanom. Vsa ta šesterica pa je nato obračunala med seboj, najboljši je bil reprezentant Norčič, ki je z dvema skokoma s 47 metri osvojil letošnji pokal. Pokal našega uredništva pa je za drugo mesto dobil Gorjanc. Tu pa so tudi Spanci dobili nov državni rekord. Njihov tekmovalec Eric Herbolz-heiner je namreč s 34,5 metra popravil za poldrugi meter španski državni rekord. Tako kot pri članih triglavani so pri mladincih imeli glavno besedo Ljubljančani. Uirjani so osvojili kar prva štiri meta. Rezultati - člani: 1. Norčič 213,7 (47, 47), 2. Gorjanc 207,1 3. Cimžar 206,3 (46, 45), 4. Mesec (vsi Triglav) 205,3 (45, 46), 5. Zupan (Jesenice) 204,9 ( 45,5, 45), 6. Kobal (Triglav) 204,8 (45,5, 45,5); mladinci: 1. Bogataj 185,8 ( 40,5, 43) in Anžel 185,8 (41,5, 42), 3. Tepež 174,7 (39,5, 39,5), 4. Blanuša (vsi Ilirija) 172,7 ( 39,5, 39,5), 5. Bizjak 172,4 (38,5, 39,5), 6. Benedik (oba Triglav) 170,4 (38,5,39,5). »PO ULICAH KRANJA« NAJHITREJŠI RAKUŠ Na tradicionalni deseti jubilejni kolesarski dirki »Po ulicah Kranja«, ki jo je organiziral kolesarski klub Sava, je nastopilo 120 tekmovalcev iz Avstrije, ZRN in Jugoslavije. V najzanimivejši dirki — vzdolž proge Merkur — Cirče — Jelenov klanec — Merkur se je zbralo nad 7000 ljubiteljev kolesarskega športa — članov se vse do zadnjega kroga ni vedelo za zmagovalca. Toda že po prvih kilometrih se je izdvojila peterica — gost iz ZRN Franzen, član Astre Horvat in savčani Kraker, Rakuš in Jože Valenčič — ki je pred glavnino imela rahlo prednost. Iz kroga v krog so vsi dobro pritiskali na padala in šele v finišu je letošnjemu državnemu prvaku 'domačinu Mirku Rakušu uspelo, da je prvi privozil skozi cilj. Ekipna zmaga pa je pripadla Savi. V kategoriji starejših mladincev je zmagal član puljskega Siporexa Buli, pri mlajših mladincih je prvo mesto osvojil Novomeščan Vehar, pri pionirjih pa je bil najhitrejši član ljubljanske Astre Planin. Rezultati — pionirji (3,280 km): 1. Planin (Astra) 4:48, 2. Maren 5:00, 3. Zun (oba Sava) 5:00; mlajši mladinci (26,240 km): 1. Vehar (Novoteks) 40:24, 2. Sova (Dunaj), 3. Zavbi (Rog), 7. Bobnar (Sava), vsi v času zmagovalca; starejši mladinci (39,390 km): 1. Bulic (Siporex) 56:55, 2. Mijajlovič (Novoteks) 58:30, 3. Narth (Dunaj), 5. Kozjek, 8. Rozman (oba Sava), vsi v času drugouvršče-nega; člani: 1. Rakuš (Sava) 2,26:5.3, 2. Franzen (Buttgen) 2,25:05, 3, Horvat (Astra), 4. Kraker, vsi v času drugega, 5. J. Valenčič (oba Sava) 2:27,10, 6. Car 6Branik), 7. Polončič (Astra), oba v času Valenčiča, 8. Nagel (Biittgen) 2,27:33, 9. Frelih (Rog) 2,28:20, 10. Lansche (Dunaj) 2,28:20; leteči cilji: 5. krog Rauner (Dunaj), 10. krog Bedekovič (Metalia Commer-ce), 15. krog in 20. krog Kraker (Sava), 25. krog Rakuš (Sava); ekipno: 1. Sava (Rakuš, Kraker, Valenčič), 7,21:03, 2. Buttgen 7,22:35, 3. Astra 7,22:43, 4. Rog 7,25:24, 5. Branik 7,25:25. ^JVn°^n^em mednarodnem odprtem teniškem prvenstvu Kranja je nastopilo i o igralcev iz Avstrije, Hrvatske in vseh slovenskih teniških klubov. Najuspešnejši tekmovalec na deseti jubilejni kolesarski dirki »Po ulicah Kranja« je bil letošnji članski državni prvak savčan Mirko Rakuš. Rakušu je šele v zadnjih štirih' krogih uspelo, da je obračunal s klubskimi kolegi Krakerjem in J ožetom Valenčičem ter predstavnikom ZRN Franzenom in članom ljubljanske Astre Horvatom. ^q tSe