Leto III ? Tedenska priloga Slovenca*' z dne 13. nov. 1927, štev, 258 ? Štev. 46 Pods^Ginslci cari Slovenije I. Velika dvorana v Županovi farni pri Grosupl/a^ Jm grande salle dans lu Županooa jama ^ près de Grosuplje. 374 J^odiXGmsIce fame v Slovenifi 2. Sa poti k Cogarclcu Jamsko opremo spravijo raziskovalci casih z \elikim naporom iia lice mesta Vem lil grotte l.ogarcek: transport muoent difficile de l'èquipemenI iechnique. 3, Kapniške tvorbe v Cogarcku pri Planini I'ormations stalagmitiquea et stalactitiques, dans la grotte ÌMgarcek près de Planina. 4. Xasigana stena V Cogarcku pri "Pianini l'unti incrustée de la grolle {.ogurcek . ~ pròli de Planina. ó. Cogarcek pri Planini Velike ponve iz sige z globokimi tolmuni IjOgarcek prè.'i de Planina: de grands gour.s aoec des flaques profondes. 6. »Okameneli slap« v Cogarcku pri Planini La Cascade pétrifiée de lu grotte l.ogarcek près de Planina. ?. Mfackovica pri Planini (irotte Mackouica- ]>rès de Planina. 8. Kapniške skupine v Veliki Karlovici pri Cerknici Groupe de stalactites dans la grotte Velika Karlooica^ près de Cerknica. 375 GrottGS soutcrraines . Kapnišice tvorbe v CogarcKu pri Plardni Forniations stalagmitique>i et .staìacti-tiques, dans la grolle Logarcek près de Planina. 14. Tolmun v Mali "Postici na Krimu Flaque dans la grotte Mala Fa.sjica« sur le Krini. 15. Jexerce v VelUci Karlovici pri CerRnici Un petit lac dans la grolle 'ì'elika Karlooica^ près de Cerknica. 376 Podzemske jame v Sloveniji 16. »Grobišce« v neki /amJ pri Vr&nlM Na sliki \ idillio pol/je hišice, ki jili je \ oda iiapia\ ila l.e cìmetière d'e kc ar gota . dans ime grotte prèti de ì'rliniku. ir. VOodi V iupanovo famo pri Grosuplfafi Entrée de la Župunona janiu près de (irosapije. 21. noguBxU Briniek (1884—1914). Ceikov sodelavec: in izborni jamski fotograf Collaboraleur de M. Cerk pholographe spécialiste polir /es grottes. 19. JSa poti dio fame »Govic« nad no^infslciin fexerom Vers la grotte (ionie uu-dessus du Zac de Bohinj. 18. Veliica Pašfica na Krimu (irolte I elika l'asjica .sur le Krini. 20. f^otiv ix CogarCKa pri "Planini Motif dans la grotte l.ogarcek < près de Planina. 22, Parafa v xgornfem rovu CogarcKa pri Planini I ne parile dans la galerie siipériciire de ta grotte l.ogarcek près de Planina. 23. ÙloveSina ribica (Proteiis aiigiiinus). naj/.uacilnejša žival naših podzemskih voda Le Protée, l'animai le plus caracléristique de nos eaux soulerraines. 377 Groiies souterraines de la Slovénie 24. V^od V Malo Karlovico pri Cerknici Entrée de la grotte >Mala Karlovica<^ près de ('erknica. 25. Netopir, visec na stropu] v Podpeški fami Chauoe-.-iouris sur le plafond de lu i i Pod peška jama . 26. Ledeni »kapniki« v Ledenici pod Taborom, ki se tvorijo po zimi >Stalagniites« de giace dans la Ledenica aii-des.'ious de Tabor, qui se forment en hioer. 27. Kapniške tvorbe v iupanovi fami pri GrosuplfaQ l'ormalions slalagniiliques et staluctiliques dans la Županova jama« près de Grosuplje. 28. »Jama miru« v Škocifanski^ farna^ pri "Divaci y-Grotte du silence dans les grottes de St.-Canzian près de Dioaca. 378 Podzemske jame v Sloveniji 29. Josip Cerk (i88i-i9i^). geograf, znanstveni vodja predvojnega »Društva za raziskavanje podzem. jam«. Géographe, directeur .'icientifique de lancierine Société spéléologique de Ljubljana. 30. V^od V jamo CogarceR pri Planini L'entrée de lu grotte Logarcek près de Planina. Jovan Cvijic im^—mi}, veliki srljski geograf in pionir kraške geoniorfologije Le grand géographe serbe, pionnier de lu géomorphologle karstlipie. 32. Kapnilci v XaRriii jami nad Vr^nilco Slahìctites dans lu 'Aukrita janiu: uu-déssns de I rliniku. 55. VOoél V ZaKrito jamo pri Vr&niUi Entrée de la Zakrita jama près de Vrhnika. 34. Jex V PotìlpGslci jami Digue dans la Podpe.iku jania-. 36. nSlap« V Ttupanovi jami pri Grosuplja^ La :>('ascade<; dans la i'Zupanooa jama« près de Grosuplje. 35. Kapnik v t.upan. jami pri Grosuplja^ Massif stalagmiiique dans la »Župa-nooa jama« près de Grosuplje. 37. KapiMišRa skupina v Mackovici pri Planini .Massif stalagmiiique dans la grotte »MackÓDÌca€, près de Planina. 379 Groites souierrains s. -postoinsKa fama (po Valvasorju ìx 1.1689.> Grolle di' Poslojnu. d'uiirès ì idousor. >9, PostofnsRa fama, naflepša in nafobsexnefsa fama na slovenslcem oxemlfu Grolle de Poslojna, la plus belle et la plus grandi! grotte de Slovénie. 380 SLOVENijA Važnejše podzemske jame. Les plu5 importentes qroìk^ de la Slovenie. . Za italijanski del slovenskega ozemlja je izdal >Touring Club Italiano« knjigo: Bertarelli-Boegan »Duemila grotte«. Milano 1926, kateri je pridejan tocen zemljevid vseh znanih jam na tem ozemlju. Naš podzemski svet. Malokatera dežela se more ponašati na luajliiiein ozemlju s toliko raznolikostjo pri-loduili posebnosti, kakor baš naša mala Slovenija. Med njene uajodlicnejše znamenitosti bomo vedno šteli njen carobni podzemski s\et, ki je. cudežev in neodkritih skrivnosti polu. že od uekdaj privabljal obcudovalce in raziskoNulce od blizu iu dalec. Prve napise posetuikov naliajauio v Postojnski jauii že v |)rvi polovici l'i. stoletja in od tedaj se vedno zopet pojavljajo porocila o le|)otah slovenskega |)0(lzeudja. doklei- ne postane ta svet v 19. stoletju tudi klasicuo torišce za sniotre-na znanstvena raziskavanjn. Proucavaiije zagojietnili kraških problemov je bilo skozi desetletja tako tesTio zvezano z našo zemljo, da so slovenski izrazi za razlicne kraške pojave prešli celo v terminologijo vseli svetovnih jezikov. jNa odkritje tajn jamskih predelov Slovenije so vezana v starejši dobi imena V a I -v a s o r j a , S t e i n b e r g a i n 11 a c c) u (> -ta. v novejšem casu |)a zlasti llochstet-t e r j a , S c h m i d 1 a . C v i j i c a . P n -ticica, Marteln in mnogih nda.šili raziskovalcev. Domacini so se zaceli .šele V'ozno baviti s temi raziskavanji, prav za prav šele od 1. 19)0. dalje, ko so ustanovili v Ljubljani »Društvo za raziskavanje jam«. Nepozaben duševni vodja tega predvojnega društva je bil dr. J. C e r k , ki ga je nesreca na Stolu I. 1912. iztrgala iz naše srede. .Med vojno je delovanje društva ijreiielialo, a 1. 1925. se je reorganiziralo in si |)ostavilo nov znanstveni program, zasnovan na najširši podlagi. Medtem ko so se starejša raziskavaiija vršila vecinoma enostransko, zdaj z geografskega, zdaj z geološkega, biološkega ali liidro-teliniškega viclika, je zacelo društvo sedaj delovati cnakomeino v vseh znanstvenih smereh, da dobimo cimprej popolno sliko o v.scli jamah naše domovine iu da se primerno osvetlijo vsi domaci spelcološki problemi. Doslej je društvo (v dobi od 11. septembra 1925 do danes) napra\ ilo izletov v 98 jam. zlasti v ozemlju med Vrhniko in Planino, a tudi po Gorenjskem iu Dolenjskem. Vecina jam je bila izmerjena, skicirana, fotografirana in opisana kolikor mogoce vsestransko. Nabran je bil predvsem biološki nia-leriaL Izgubili smo s svetovno vojno naše najlepše jame v Primorju. DeUivanje »Društva za raziskavanje jam« v Ljubljani nas pa navdaja z upravicenim upanjem, da drotei-finique. l'-Assooiation renouvelée s'est mise à travailler égalomenl dans toiis les sens poar obtenir le tableau le plus t-oiuplet ilo toutes les grottes de notre patrie et pour jeter une lumière adequate sur loutes les questious spéléologiques d'ii-i. Du 11 septembre 1925 jiisqu'à riieurc actuelle. l'Associalion a organisé HS exiursions dans 9S grottes. uotninmont vers la région sitnée entro Vrhnika et Planina, mais aussi vors la Haute- et la Basse-C'arniolo. La majorité des cavernes ont été niesurées, es-quissées, photographiées et décrites aver tous les dètails possibles. -\vant tout. on a rooiioilli les niatériaiix biolo-eiques. Après la oonflagration mondiale, nous avons perdu nos grottes les plus belles du l.ittoral. Cependant. le zèlo de TAssociaton spéléologique do Ljubljana nous inspire l'espoir justifìé quo. pour la porte du paradis souterruin do, la Carniolo liitérioure et du Littoral. on ttouvera au inoins une modeste i-oinpensation touristique sans eomptor d'iinmonses friiits soientifiiiiios. .\u slijet de la grotte de Postojna, on lit qu'en t926. elle flit visitée par plus de IftO.DOfl nersonnes. chiflre qui par liii-mèmo attesto la valelir des grottes pour le tou-risme et, partant poiir réoonomìe politique. Les curiosìtés de la Slovénie artuello. qiioique niu-tilée. ne le oèdent en rien aux raretés étrangères oon-nuos jusqu'ioi: preuve le présont numero du lellustrirani Slovenec« dont Ics vues. la pliipnrt du temps. sont eni-pruntées à des photos prisos par les inembros de l'.Asso-ciation. nalcroÉIsR Jugoslovanslce tiskarne v Ctubljani