NASLOV—ADDRESS: GUmUo K. 9. K. Jošmmto
1117 St. Clair Avonue Cleveland, Ohio.
■ ms
NAPREJ
u dosego 40,000 članov in članic do prihodnje konvencije!
Rti t«red as Second Claa Matter December ltth. it«, at tha Faal Offtee at Cleveland. OUa. ITmšn tha Aat of
llN. Aat af Oetober tri. 1»1T. A«thortoed on May tted. ltlf.
JVO. —	3S
CLEVELAND, O., 2</. SEPTEMBRA (SEPTEMBER)y 1941 v
VOLUME XXVII. — LETO XXVII.
SEE RECORD ENTRY FOR KAY JAY GOLF MEET
FROM THE SUPREME OFFICE OF THE KSKJ
REFERENDUM i
Proposal for the Installation of KSKJ Printing Plant
i *
At the XIX. General Convention which was held at Eveleth. Minnesota. between August 15 and August 20. 1938 the following Resolution was adopted
"That the Supreme Committee be empow«red to investigate the c ost and feasibilitv of installing a printin* plant in the Home Office base ment in Jcliet. Illinois, and that after investigating and consldtring the matter they submit to the entire member- * »hip of the Unicn by referendum the qnestion of whether or not a printing plant shail be installed."
WHEREAS. the Director cf the Insurance Deprjrtment of the State of Illinois approved the installation of a printing plant for a sum not to exceed $50.000 with the understanding that the same will be financed out of the Mortuary Fund. and	i
WHEREAS. the Supreme Committee came to the conclusion that a printing establishment would be of great benefit to the KSKJ. and
WHEREAS. the Supreme Committee approved the installation of such a printing plant.
THEREFORE. in accordance with Article 10. Section h. Page 27 of the Con-stitution and By-Laws. the foregoing Resolution is submitted to the membership on referendum.
Balloting on said referendum begins Oetober lst. 1941 and closes November 29th. 1941.
Ali ballots must be forwarded to the home office not later than December 15th. 1941.
JOSEPH ZALAR. Supreme Secretarv
Joliet. Hlinois, 8ept. 17. 1941
SAMPLE BALLOT
I east my vote FOR th« Resolution
I east my vote AGAINST the Resolution
O □
JOSEPH BEVEC KILLED IN AUTO ACCIDENT
Strabane* Pa. — Joseph V. Bevec, 34, was killed instantly Sept. 19, when the car in vvhich he vvas driving crashed into a culvert on Route 19.
Bernard Kvviatovvski, 39, driver of the car, vvho is in eri-tical condition, apparerttly mis-judged the road because of the tog vvhich covered the district.
Bevec, well-known in KSKJ circles is a member of the prom-;*ient Bevec family. He is sur-vived by his wife and a son father, Anton Sr., and brothers Anthony Jr., John, and Frank.
INV1TE WOMEN TO BOWL IN PITT KAY JAY LEAGUE
Pittsburgh, Pa. — Don't forget to join the vvomen's KSKJ bovvling league vvhich meets every Wednesday evening at
7:30 m. at the Recreation Alleys, Butler St.
Lavvrence 53rd and
»i
Ali members of KSKJ and their'friends are invited to join this league. The Lavvrence Recreation Alleys, under the management of Joseph Kobe, have been newly renovated and it is indeed a pleasure,to bovvl in such a cheerful atmosphere. Let's get together and make this a gala KSKJ evening each vveek.
STRABANE JUNIORS CLOSE SEASON WIN CANONSBURG CITY TITLE
Strabane, Pa. — The local junior KSKJ softball team closed its 1941 season vvith a very impressive record, shovving for their efforts, a com-mandjng.record of 44 vietories against 12 defeats
setbacks.
Meet Top Notchers -»
In exhibition contests, the Juniors met some of the top noteh softball teams in the district and compiled the record of 15 vvins and five losses
Signature of Member. Society No.
ui i u w lilo nnu inc
Playing in the Canonsburg j Their greatest triumph came Diamond league, the KSKJ
P q_Tndicate vour vote by placing an "X" in the square above designated No
^Tr^^be ^sider^alid. Members mav east their vote at the
Society's meetings or at their homes.
FROM THE HMOFFI^OF THE KSKJ
EXPLANATION OF THE REFERENDUM
At the last convention held Aug. 15 to 20, 1938, in Eveleth, Minn., a resolution was passed giving the Supreme Board the obligation of determining the feasibihty of pubhshing the Glasilo and printing matter in the Home Office Building
The resolution also included that if the Supreme Board deems it advisable to undertake such an establishment, the Board shall present its motion to the membership by means of
referendum^^ conformed to the dietate of the resolution and carried out the vvish of the convention.
Before plans vvere considered, Uhe Insurance Department of the State of Illinois was consulted, and permission to estab-lish a KSKJ ovvned printing establishment vvas asked, the funds
to be taken from the mortuary fund.
The Director of the Insurance Department informed us that permission is granted to establish a Union-owned establishment and that funds may be taken from the mortuary fund in the amount of $50,000. Thus, the queation of funds waa aet-tled and member. would not be subjeeted to any special assess-
ment for this purpoae.	„ , -v,.
At the recent July meeting of the Supreme Board, the
Board regularly ordered that the Publishing Committee prepare a detailed report of the proposal for a printing establishment including an estimate of ali expenses, and subsequently send such report to each member of the Supreme Board. It was reg-ularly ordered th£t if the Supreme Board approve the report the motion to establish a Union-ovvned printing plant be then submitted to the membership for a referendum vote.
It is possible that it vvill be questioned why such a proposal should be presented at this time, rather than wait for the fortheoming convention to be held in Chicago next year. Let it be understood that the Supreme Board is desirous of henefit^ ting the KSKJ, inasmuch as it will be more efficient and less expensive to have the membership vote by referendum, rather than to bring the resolution before the convention Time at the convention is valuable, and ali money saved at the convention can be utilized for other worthwhile needs.
Let it also be understood that if the members by referendum do vote for the establishment of a printing plant, it does
Juniors vvalked away vvith the league championship by win-ning both the first and the second half competition. They completed the first half vvith 12 vvins and four losses and re-peated by taking the second half vvith 17 vvins and three
during the mid-season vvhen they vvere chosen to represent the Canonsbucg district to play for the championship of the American Slovene Day held an-nually at West Vievv Park. Although only a junior aggregation, they faced the strong Ve-(Contlnued on Page 2)
PITT LODGE GIVES CARD PARTY FOR CHURCH BENEFIT
Pittsburgh, Pa. — Mother of Seven Sorrovvs Society, No. 81,, vvill hold a card party for the benefit of St. Mary's Assump-tion church, Sunday evening, Sept. 21, at 8 in the church hali, 57th and Butler St. The members and officers have been soliciting prizes and sell-ing admission tickets for the past two vveeks. If there is any-one among the members vvhom vve have not had a chance to visit, vve vvould greatly appre-ciate if they vvould bring a prize vvith them vvhen they come to the card party. You knovv the success of a card par-ty depends largely on the nuiy ber of lovely prizes obtainable.
Ali members, friends, and parishioners are invited to attend this card party, and to come early. We vvill try to ac-— |<;ommodate the people vvho come from a distanČ6, making it possible for them to get back to their homes early, after en-joying a pleasant evening. We hope to see you Sunday evening.
For the committee,
Frances Lokar.
COURSE IN TIP-TOPSHAPE FOR TW0-DAY GOLF TOURNEV IN JOLIET
BULLETINS Indianapolis, Ind., vvill aend 20 golfers to the K. S. K. J. golf tournament to be held in Joliet, III., this weekend, according to a wire received from Booster Frank Velikan. The Hoosiers who vvere quite prominent at the last bowl-ing tournament again dem-onstrate that they are 100 per cent for aU Kay Jay activities.
Frank Ogrin vvho won the Waukegan City golf title last vveek vvill be entered in the Kay Jay tournament killed for Joliet this week end.
Joliet, 111. — Crystal Lavvns Country Club, the scene of the annual KSKJ golf tournament, is in tiptop shape to accommo-date the record entry of KSKJ golfers expected to tee off on either Saturday, Sept. 27 or Sunday, Sept. 28.
Prizes vvill be awarded to vvinners in three events: Low gross, handicap and blind bo-gey. Everyone has a chance for
a prize. Entry fee is $1.00. After tfte tourney, free refreshments vvill be served at St. Jo-seph's parish park. There vvill also be speciai prizes for the ladies.
Robert L. Kosmerl, tburna-ment secretary, vvill be in charge of registrations at the golf course. Louis Martincich heads the committee in charge of refreshments at the park.
How To Get T^ere . Golfers coming from the di-reetion of Chicago on U. S. 66, turn off on' U. S. 66-A tovvard Joliet. Turn right on Theodore St., first paved road about one mile south of E. J. E. Ry via-duct, vvest tvvo miles to U. S. 30; turn right on U. S. 30 about 2V4 miles to golf course. A longer route would be to take U. S. 66-A to Joliet, past St. Jo-seph's church, and turn right on U. S. 30 at the second stop-light The distance to the golf course from that point on U. S. 30 is approximately 4 miles.
For those vvho vvish to attend Mass at Joliet, the schedule of Masses at St. Joseph's church is every hour on the hour, or, 6, 7, 8, 9, 10 and 11 o'clock.
JOLIET W0MEN'S KSKJ LEAGUE TO START ROLLING NEXTWEEK
Joliet, 111. — The Joliet K. S. K. J. vvomens' bowling league vvill resume activity on Thurs-day, Oct. 2, on the Rival's Club alleys. This vvill be the third season of organized bovvling among Kay Jay vvomen.
Last year they affiliated vvith the International vv o m e n' s bovvling congress, vvhich means that the league is sanetioned and members are eligible to compete in state and national bowling tournaments through-out the country.
At a meeting last Thursday, rules vvere discussed and passed upon. Mrs. Jean Težak vvas unanimously re-elected president for the ensuing year and Miss Vida Zalar will serve as secretary-treasurer. Genevieve Laurich is in charge of public-ity.
The league this year consists of 40 bovvlers vvho vvill occupy eight alleys for the weekly meet on Thursdays at 9 p. m. The bowling league has been the means of inereasing Kay Jay membership, for it is an in-teresting fact that seven girls from other parishes and not of Slovenian descent joined the fraternal organization in order to qualify for bowling in the league.
The stentorian chfeers for strikes and spares and the fa-iniliar resounding of wood fall-ing for good counts or bad-, will make the wintry days to come more delightful. It's fun to get together again, and here's looking forward to another pleasant season. — By the Lassie League's hack.
not follovv that such a project vvill be undertaken immediately. Definitely not! Of great importance at this time is the settle-ment of the question, and if decided in favor, plans vvill be ini-tiated vvhen times are favorable.
Balloting shall start Oct. 1, 1941 and vvill close Nov. 29, 1941.
Ballots vvere sent to ali societies, and members are kindly asked to signify their vvish by voting.
Ali ballots must be returned to the "Home Office not later than Dec. 15, 1941.
JOSEPH ZALAR, Supreme Secretary. Joliet, Illinois, September 17, 1941.
ELABORATE PLANS SET FOR ANNUAL MINN. JAY DAT
Eveleth, Minn. — A meeting of the Minnesota KSKJ lodges held recently in Eveleth, made plans for the celebration of the Kay Jay Day to be held in Chisholm on Oct. 26.
Elaborate plans are being made to make it onfe of the greatest events of the lodges in the. state. With the co-operation of the members and the officers it can be made the largest event of the year. The plans are to have the Supreme Officers here for the program to be held in the afternoon, and follovved vvith a banquet. .
The bovvling season is start-ing in full svving Monday, Sept. 15. The Kay Jay team is prepared for its share of splits and strikes at the Oliver Club alleys. The team, vvinner of the club playoffs in 1941 vvas placed in class A league. The team members are: Capt. John Poznik, Frank Kvaternik, John Primozich, Joe Primo-zich,, Louis Urbiha and Louis
Perushek.
Our secretary brother John Habvan is making a strong try to make the "On to Chicago" campaign a success. The members of the lodge vvish him the
bestofluck!
John A. Primozich.
Let's Make It 40,000
By JOSEPH J. ZORC, KSKJ Director of AthUtics
1
LfcTSMAKEIT
40,000
Forty thousand members in the KSKJ organization! This total can be reached by the time of our next KSKJ convention if ev-eryone vvho has the progress of our Union at heart goes out and vvorks to reach this goal. Can vve secure around 3,000 members? The vvork required is a chal-lenge to every KSKJ-minded member to try to do his best for a fraternal organization that has lived through the years and is not a nevv idea. When you consider the centuries of background for the fraternalistic plan, you can vvell feel that any time or effort you give vvill be in the interests of a just cause.
Fraternity for centuries has been one of the outstanding events in the life of ipan, and vvhen you go out to seli KSKJ memberships, you are continuing the špirit that has survived down through the ages in one form or another. A KSKJ membership to any'man or vvoman is a definite form of protection which no one can be vvithout. That is why it should not be such a difficult job to secure the necessary members to round our total membership to a figure of 40,000. If each society vvill take upon itself the duty of securing 20 nevv members during the next tvvelVe months, this total vvill be reached vvithout fail. Hovvever, let our larger societies set their quota somevvhat higher so that the small-ler groups may be able to do their part under somevvhat restriet-ed conditions. Conditions have never before been much better for the securing of nevv members. Times have improved, so that many persons today have the opportunity of taking up membership insurance. The organization that vvill have aggressive members and aggressive officers in charge of local societies vvill prosper and inerease in size. Our KSKJ Union has some of the outstanding leaders of Slovenian people in our various communities on its side, and they are the ones vvho vviU be in the front duri-ng this
fraternal effort.
In our securing of members vve can vvell bear in mind that not only do vve vvant to secure these members, but vve vvant to gain members vvho vvill be steadfast in their fraternal ideas. But above ali, let us confine ourselves to securing members vvho vvill be un-questionably steadfast to their religious principles as outlined the Roman Catholic Church. A man or vvoman vvho repudiateš his or her religious beliefs for the sake of personal gain or satisfaetion is one vvho vvill in time show his lack of loyalty in oVher fields. By nature a person makes his ovvn character in life, vvrites his ovvn history in his deeds and in his way of dealing vvith his fellovv man. But vvhen man deserts his beliefs to follovv ojut (Continued on page 2).
OUR PAGE COOK1NC SCHOOL
FRANCIS
JANO«
1110 Third SU U Salls, m.
The following recipes were sent in by Mrs. John Korcha, Eveleth, Minn., a member of SS. Cyril and Methodius Soci-ety, No. 59. Individual Stuffed Meat Loavei 1 lb. fresh pork, 1 lb. smoked ham. Grind these together twice. 2 eggs slightly beaten, cup dry bread crumbs, 1 rmall onion, chopped, V* cup chopped pepper, 1/3 cup cat-sup, 6 strips bacon, salt and? pepper to taste, 6 hard cooked eggs.
Combine ali ingredients, ex-cept hard cooked eggs and bacon. Mix thoroughly. Divide the mixture into six equal por-tions, wrap one portion around each of the six hard boiled eggs. Line baking cups dt muf-fin pans with strips of bacon and plače meat loaf in each.
Bake 1 hour at-350 degrees. *
Strabane, Pa. — With •© many of our KSKJ boys now doing their bit for Uncle Sam in the present world crisis, on« wonders if we at home, who are so fortunate as not to be exposed to these hardshipg, are doing our share to make them happy while away from home.
As vve read the list of the K. S. K. J. boys in service as listed in the Our Page, we can see that many of them are far from home, probably too far to even make a trip for a fur-lough. Some may be home reg-ularly and have better living conditions than others. Some are listed in the various branch-es of the government service that may be deemed better than others. Neyertheless, we as true fraternalists of a great organization as KSKJ should move forvvard and do our ut-most to make everyone of the boys as happy in the service as they were at home.
The move started by the ed-itor of Our Page of listing the boys in service is undoubtedly a swell idea, and has received the commendation of most of the boys in service for just about every one of them have received letters from someone vvho just happened to see their
tloris to these boys. Every so-
OGRM SH00TS FIVE BIRDIES TO WIN MfAUKEGAN GOLF TIARA
' Bishop Cake
_ 1cups sugar, Vi cup vvater, 6 eggs, separated, Vi teaspoon cream of tartar, Vi tea" name on the list and wanted to spoon salt, teaspoon vanilla ;make the chap happy while in extract, 1 cup flour.	'camp.
Cook sugar and vvater till it The poiicy 0f sending the spins a thread and pour over Giasii0 to the boys in camp was the stiffly beaten egg whites.; ^nother very effective move. Beat till cool. Add* the *well The boys are aiwayS glad to
beaten yolks. Then add the flour, salt and cream of tartar
see what KSKJ is doing, for they knovv that when they left;
vvhich have been sifted togeth- KSKj would not forget them. er four times. Bake in ungreas- Many of thege boyg were very ed angel cake pan 1 hour in a active in their local lodge af-moderate oven.
fairs and helped to put the local organization in the front Cream Pie	ranks. To them it was a hard-
3 cups milk, 1 cup sugar, 6 ghip to give up some 0f the
tablespoons cornstarch, H**a-jhard vvork that they had start-spoon salt, 3 egg yoFks, table- and accomplished.' Then it spoons butter, 1 teaspoon van- js no won(jer that so many of illa extract.	them appreciate the sending of
Scald 2i •> cups of milk in a the Giasilo to the camp, for it double boiler. Mix dry ingre- giveg them a chance to be right
ciety should strive to do something for each one of its members in service. There are so many ways that this can be accomplished, that no lodge should have any trouble plan-ning something.
A good example is one that is being followed by many of the American fraternal organi-zations and that is the payment of dues for these boys for a cer-tain period of the year. We in Canonsburg, vvho have already lost thirteen boys, are paying $10.00 dues for each member. And before they leave, each re-ceives from the Booster Club a military kit valued at $5.00, vvhich comes very handy in camp. With the Christmas season coming on, we are hoping that aH the boys wjll be home when a big Christmas party is to be given for them.. Things like this, I believe, will do more good for the boys than any-thing else. It vvill help them to knovv that KSKJ after ali is interested in them ali the while tney are serving Uncle Sam.
So as this appeal goes out, let us ali strive to do something in one way or another for these boys vvho are in camp. Let us not forget that they are sacri-ficing everything, while we are back home enjoying ali the lux-uries that one can afford. Try to vvrite to them at least once in awhile! Make them happy from the time they reach camp until they come • back home. Recognize what they are doing. It is for our protection that they have given themselves to Uncle Sam's service. Let us be true Americans of a great K. S. K. J. organization!
John Bevec.
Waukegan, 111." — A nevv figure oceupies the throne of
the local amateur golf kingdom
today. He's Frank Ogrin, hus-ky 29-year-old steel vvorker, vvho Sept. 14 staged an uphill 36-hole struggle vvith Frank Kovack to win the championship in the finals of the llth annual City tournament at the Bonnie Brook municipal links.
Ogrin vvon the match and the title on the 36th hole, shooting a birdie 3 to lift the 1941 crown and his first City championship. A high wind played havoc with the shots of the finaists and Ogrin, two dovvn at the finish of the morning eighteen, vvas forced to vvage an uphill battle.
He made a poor start on the morning round ,carding an 81, and when he finally got into the groove had to scramble to catch up on the ground he had lost. Kovack shot a 79 in the morning.
Ogrin Bags Five Birdies
On the second eighteen, hovv-cver,» it vvas a different story with Ogrin firing a subpar 72 that included 5 birdies against, Kovack's 75. The rivals took turns squaring the match in the afternoon and came up to the 35th aH even, Kovack card-ing a deuce on the par 3 l'7th vo even matters. On the 18th hole, hovvever, (36th in the match), Ogrin's fifth birdie of the day gave him the coveted
title.
Both 'finalists were evenly matched in virtually evefy department of the game. Both are prodigious sluggers off the tee and fine iron players. Ogrin, however, outsteadied Kovack a bit on the afternoon round, his approach shots and short vvork generally being a trifle better. Seores of the rivals for the afternoon follovv:
Par out ........543 453 444 36
Ogrin out ... 533 554 444 Kovack out -544 454 434
Par in ..........544 454 434
Ogrin in.....,..553 355 333
Kovack in ... 634 454 524
37 37 37 35 37
The Page Must Lead!
.•• . .»rt 0(jD»Va i— .*
LET'S MAKE IT
40,000
dients together. Add egg yolks and the remaining Vi cup milk. Beat until smooth. Stir into scalded milk. Cook until thick. Beat in butter and vanilla. Pour into baked pie shell. Oover vvith meringue.
Meringue: 3 egg whites, V\
up to date on KSKJ activities back home.
Not so long ago I had the privilege to visit the camp at Carlisle, Pa., a military medical center. Due to the reading of the Glasilo the previousi week, JI looked up a certain
Buy Defense Bonds and Stamps
EDITOR'S NOTE
In submitting nevvs items for publication, contributors vvill please note that no item vvill be considered for publication'unless it is accompan-ied by the signature of the contributor. Contributors vvill please comply vvith the requeat and thereby indicate that the item is factual and forvvarded in good faith. Contributors' names will be withheld from publication, if so requested.
Strabane Jrs. Champs
(Continued from page 1)
rona SNPJ team, national S. N. P. J. champions and leaders in the Pittsburgh district softball leagues. Despite this fact, Ve-rona vvas pushed hard to win the championship from the local Juniors and only forged ahead on a 2 to 1 seore.
Personnel of Team The Strabane team vvas coni-posed of the follovving players: Leonard Polosky, manager; Lou Progar, captain; Bili Pro-gar, Bili Tomsic, Bili Drenik, Joe Patrick, Mike Patrick, Chet Brezinski, Melvin Novak, Eddie Zuzek, Joe Krall, Walter Verchek, Vince Batista, Frank Delost, Joe Lesko, Ed Delost, Carl Podboy and Babe Ches-i:ik. As
a recognition for vvinning t*ie Canonsburg City Cham-uionship, the boys vvere avvard-(d a beautiful trophy, emble-1 matic of their accomplishment.
ADD ANOTHER
Wausau, Wis. — Mr. and Mrs. John Stubler announce ,the arrival of a son, Joseph, on S»pt. 7th. Mother and son are g3tting along nicely. , The pmud father is a member of Lodge No. 144. Both parents are former residents of Sheboygan, Wis.
: Cuy Defense Bonds and Stamps
teaspoon salt, 9 tablespoons su- j Corporal Urh, vvho vvas a member of St. Joe's in Waukegan, 111. As vve introduced ourselves to the young man, he vvas very happy to meet us and appreciated that we were so I kind to look him up vvhile there. But at the head of his bed vve noticed the Glasilo. Through his conversation vve learned that the reading of the Glasilo always brought back to him many happy thoughts of life back home, especially vvhen he vvould read of the various KSKJ activities. So un-doubtedly the same is probably ti;ue vvith most of the other boys.
•Novv that the national organization is interested in the boys
Serve at table from bovvl. Will to aome extent' we mu8t not serve 4 people.	forget that the local organiza-
*	jtions and lodges have obliga-
gar, Vi teaspoon vanilla. Add salt to eggvvhites. Beat until light. Beat in sugar 1 tablespoon at a time. Beat in vanilla. Plače on pie. Bake in moderate oven 15 to 20 minutes to brovvn the meringue. #
Supreme Salad
4 tomatoes, 1 cucumber, 3 hard-boiled eggs, 3itablespoons maycnnaise, seasonings.
Cut up tomatoes. Dice the cu-cumbers and hard boiled eggs. Combine vvith mayonnaise in bovvl. Season vvith celery salt, onion salt, salt andf pepper. Chili. When ready to serve, line bovvl vvith lettuce leaves and fill vvith chilled mixture
LETS MAKE IT 40,000
(Continued from pag« l)
his ideas of worldly satisfaetion in a personal way, that man vvill in time shovv his true nature in other breaches of good faith vvith his fellovv man. Therefore, for the good of our KSKJ organization, let us be truly conservative in our type of membership, but at the same time allovv no one to take up that vvhich he wiil noi live up to.
Brother John Germ, our Supreme President, has upon his shoulders the guidance of our splendid fraternal organization, and as a tribute to his fine vvork and his guiding spirit let us ali make personal sacrifices to attain our goal of 40,000 members. His vvork has been devoted to the vvelfare of those vvho have al-ready taken advantage of our KSKJ protection. The other officers of the KSKJ Union have also taken up the call for a 40,000,' membership, notably our Supreme Secretary, Brother Joseph Zalar. Particularly in the čase of juvenile memberships our Supreme Secretary has a definite interest because in this class of members the future of the KSKJ is assured. Our interests and aims should be the vvriting of a large volume of juvenile insurance, more than vve have ever vvritten before. The members can be obtained if every member vvill co-operate and turn in the name3 of those vvho are eligible for membership.
Not only does our KSKJ Union offer insurance plans for the young members of our group, but it also provides a year round athletic and recreation program vvhich includes bovvling, basketball, baseball, softball, golf, drill teams, and bands, For tihose vvho are interested and can qualify for the various sports, the field is vvide open. It is a matter of record that many of our KSKJ. members vvho have been aetive in KSKJ sports through the many years are novv outstanding citizens and members of their parishes." They have also lived a life of clean sportsmanship and many of them have enjoyed a reputation vvorthy of comment in their re-5 peetive types of athletic activities.
An outstanding note to ali of our athletic and recreational promotions through the years is recorded in the fact that ali of car KSKJ members vvho have been drafted into our national defense program have passed the striet military physical examina-tion and today our Union has approximately tvvo hundred members in service. Many of these men in service have volunteered end our Union can vvell be proud of the fine spirit of our young men vvho are out to do their duty to their country. Let there be no doubt in anytone's mind that their sacrifice is in vain, for to maintain a vvorld vvhich in major:ty vvill stili believe in freedom of speech and freedom of vvorship, it is necessary for the >*juth cf today to recognize their duty and responsibility. They have responded remarkably vvell, notvvithstanding the adverse critic-ism that has come from sources of doubtful loyalty to our coun-try. It is vvhen youth recognizes its duty to God, to home, and to country that the future of our country and that of the entire vvorld is assured.
In a local sense youth should recognize its duty to the parish, to the community, and to its fraternal institutions. For through this our vvorld vvill drift tovvards a universal brotherhood of fraternalism. Ali the driving povver of history today—in religious, polititical, social and industrial vvays, under vvar conditions is leading.and binding men closer together in a common understanding. The human heart vvhich devcloped the spirit of fraternalism knovvs and feels a broader and deeper fraternal feeling. Through the various acts of mercy today, the chord of sympathy has sent its vibrations around the vvorld. Relief for those vvho are oppressed and under severe strain in these times is the thought of aH those vvho are humanely interested in their fellovv man . . . through a common interpretation of mild fraternalism. In these times let us keep faith in God »nd man, for in faith and reason vvill bo dcclared the fraternity of mankind through the years to come. You can do your part by inviting your fellovv man to join tho great number of satisfied KSKJ members and have him continue in spirit of fraternalism in our Union. Let us not be continuallv i aying, "Join the KSKJ," but let's ali go out to vvork and "ASK ALL OF YOUR FRIENDS TO JOIN THE KSKJ." We vvant 10.000 members for the great Chicago KSKJ Convention next vear. To reach this number, we've ali got to go after them. Let*s go to vvork. -	'	, "
AN OPEN LETTER TO ALL KSKJ MEMBERS
Raisin Delight
1 cup brovvn sugar, Vi cup raisins, 1 tablespoon butter, 1*4 cups hot vvater. i
Mix vvell and cook for about 5 minutes. Put in shallovv bak-iigg pan and cover vvith the follovving batter, put in by spoon-ful:
1 tablespoon butter, Vi cup sugar,.2 teaspoons baking povvder, 1 čup flour, Vi cup milk.
Cream butter, add sugar, milk and flour vvith baking povvder. Bake ii} moderate oven 350 degrees for about 30 minutes. Turn upside dovvn vvhen refving vvith the thick syrupy cauce from the pan.
Waffles
IVi cups sour cream, 3 beaten £ggs, 2/3 teaspoon soda, 1 cup flour, Vi teaspoon salt.
Put ali together in bovvl and beat thoroughly and bake on
hot vvaffle iron.	l
* '
Banana Bread
Vt cup fat, 1 cup sugar, 2 eggs, 3 crushed bananas, 2 cups flour, Vi teaspoon soda, yA cup vvalnuts.
Mix ingredients in order given. Bake in buttered loaf pan for about 1 hour.
FAMOUS OHSO BATTLEFIELOS
A 21-Year-0!d Major and Old Betsy Defend a Fort
THE SIEGE OF "ORT STEPHENSON—1813
A controversy betv/een a 21-/ear-old boy and a futaro president of the United States cet the scene for one of England's most humiliatir.g dsfeats in the battle /ar the control of Ohio.
The characters vvetre General William Henry Harvison and George Croghan, alriidy a Major in spite of his youth. The con-troversy revolved around the abandonment of Fort Stephanson, outoost of Fort Sencca, by the Major ar.d his 160-mhn gsrri^cn.
Fort Stephenson cculd not be defendsd, the Gsnsral belicved, and ordered Major Croghan to votlim to Fort Sencca vvith his men. The Major beiieved Fort Stephen-' son could be defended, ar.d refused to 0b£y.
A squ;dron of cavr.!ry sent to bring Major Croghan and his 3ar-rison badc to Fort Ser.eca vvas anjbu^hcd by the v:an-io;-j of a r.ovvprfiii Shnvvnec Chief and a
British ally, Tecumseh. After a sharp, deadly skirmish the squad-ron reached ?ort Stephenson and returned to General Harrison vvith Major Croghan. The Major must have been blessed vvith eloquence for he "sold" General Harrison his ideas and returned to Fort Stephenson
The next morning (August 1, 1813) scouts reported 500 British, 800 Indians and gunboats coming dovvn the Sandusky Rivcr.
The gunboats, aided by a how-itzer, opened fire on the sur-rounded fort. Within the fort "Old Betsy," an aneient French six-inch canr.on, did her best in rcply as she vvas shifted rapidly from plače to plače. It seemed to the besiegers that there must be .several cannon in the stoekaded vvalb.
v Late the next day the bu^lec sounded the charge and 350 British advanced tovvard the fort. Around the \valls the Americans held their five. "Wait till they're right under the vvalls,"' vvas the vvord papsed along the line. At*a
\vord of command, a vvitherins mušket volley swept the enemy. Then "Old Betsy" spoke. Loaded to the muzzle vviih ^rape and slugs,' she completed the c::ecu-tion.
Outside the \valls the red-coatcd soldiers lay in tortured vvindrowc. Cr.nteens of vvater vvere lovvcred over the vvalls to the \vounded. Others of the \vounded vvere car-ricd into the fort for medical aid.
D:smayed and, discouraged by their bitter, unexpected defeat, the British ar.d Indians \vithdre\v, leavinc Major Croghan the vietor and a hero.
"Old Be'tsy" star.ds today cn the lawn of the Fremont librarj', at the vety epot on vvhich she achievcd
VVitli th= repulse at Fort Sttpher.con, the Eritirh C-ve up hepe of cor.gusring Ohio by land. Tiicir ncxt ottcrr.pt vvas cn Lake Erie.
Lorain, O. — Dear K. S. K. J. members:- Undoubtedly you have been reading in the past r.cveral issues of the Glasilo about the Harvest Hop being rponsored by the Lorain Boost-crets of the Immaculate Con-ccption Society, No. 85.
We have been trying our ut-most to keep you informed on this dance, and since this vvill bc the last vvrite-up concerning the event, vve'11 just brush up cn a fevv points, so you "won't" and "mustn't" forget to come and really enjoy some of that famous Lorain hospitality.
From the enthusiasm express-ed by our local and out-of-tovvn friends, vvho have learned of the affair and are looking forvvard to it, our entire Boosteret organization is putting forth its greatest effort to make this by far the most enjoyable and successful Harvest Hop ever l;novvn to these parts.
We vvish to express sincerity in our desire to invite nevv K. S.
ard, Barberton, Collinvvood, Nevvburgh, Youngstovvn, Cleveland, Strabane, Bridgeport and —have vve overlooked anvone? If so, excuse the oversight and come anyvvay. We'll providc the vvelcome!
Then, of course, vveVe told you that we'rc having Lou Tre-bar's orchestra of Cleveland to provide just that kind of music that vour heart desires in the beautiful ballroom of our Slovenian National Home.
Refreshments. — Delicious, thats' right, vvith a capital D, vvill be ready to appease vour hunger and thirst—and to bc served by our vvilling and effi-cient staff of v plunteers.
So, we're taking it for granted that you're coming and you had better get your group together in a hurry as there isn t much time and we*ve particu-larlv asked you for this one evening over a month ago.
Before signing off -then, vve are placing our Lorain vvelcome
Nert \Vcek — A British r.rval sf.uouron lc-v.ers ho ci^s.-s '.a defeat for the first time in historj.
K. J. friends to this affair, as mat out for you, and vou, and it is our intention to prOvide ali you, so share in a grand, gav vvith a good time and spread a time vvith the Lorain Booster-feel.ng of good fellovvship. jets on Saturday evening, from
Therefore, vvithout fail, vve'8 o'clock on, Sept. 27th. r.re cxpecting you Boosters as f L ntil then, sO long! vvell as j-our friends from Gir-!	Lorain Boosterets.
DRUŠTVENA NAZNANILA
Društvo sv. Družine, št. 5, La Salle, lil. Član društva umrl. — Razne zadev,^ *■
Po dolgem času se zopet oglašam, toda to pot z žalostno novico, da je dne 3. septembra umrl naš član in sobrat Frank Cujnik, v starosti 69 let, ki je bil tudi vedno 3obfer faran pri naši cerkvi sv. Roka. Zapušča tri hčere in dva sina.
Pogreb se je vršil 6. septembra v .cerkev sv. Roka, potem pa na pokopališče sv. Vincenca. Naj počiva v miru božjem, preostalim pa naše sožalje. v
Na zadnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da vsak član plača 25 centov v društveno blagajno in sicer v mesecu oktobru.
Sledeče bolnike imamo sedaj : Frank Kobal, Frank Sav-nik in Alex Sever. Vsem prizadetim želim ljubega zdravja.
Dalje prosim vse one člane, ki dolgujejo na asesmentu, da svoj dolg poravnajo prej^, ko mogoče.
Še nekaj! Ne pozabite sedanje kampanje! Dajmo pridobi-! ti še nekaj novih članov in čla nic!
S sobratskim pozdravom, Frank Kobilsek, tajnik.
ko bo zadnji ča^ za prinesti oglase in Boosters. Toda eni člani so pa drugače mislili, ker smo imeli sodček pive ]do seji kakor je že naša navada vsake tri mesece, so tudi nagovarjali naj se ženske ne udeležijo, da ne bi bilo jako lepo, ako bi ženske okrog sodčka hodile kakor da moški, saj ni ^tudi moškim treba hoditi okoli sodčka, ali kaj ki reveži to delajo že kar ii navade.
Pri zadnji seji je bila gospa Koprivšek sprejeta v društvo in je precej stopila na delo z vstopnicami. Gospa Koprivšek je rekla, da je že veliko slišala o naši 40-letnici in da hočemo vse napraviti po "40" -in se je izrazila, da bi rada obljubila, da bo gledala in skušala odda-sti 40 vstopnic, ali da je malo preveč, toda rekla je pa končno, če se je hočejo še tri druge članice skupaj zbrati in tudi skupaj delati, da štiri članice bodo lahko prodale 40 vstopnic. Torej katere se bodo skupaj združile z Mrs. Koprivšek za to važno delo?
Pri zadnji seji smo mnogo j važnih točk rešili v korist naše i 40-letnice. Kakor vam je pred-' sednik sporočil, da je začel s I kampanjo, da dobi 40 dobitkov, | ki se bodo oddali pri zabavi, ta-: ko bomo imeli 40 nagrad pri vstopu. In ako ne morete prodati vstopnic za igro ali zabavo,
Društvo sv. Jožefa, št. 53, \Yaukegan, lil. Vabilo na društveno slavnost
Na zadnji društveni seji smo jim povejte, da za 50 centov prejeli prijazno vabilo našega imajo priložnost vseeno dobiti lokalnega samostojnega pod- nagrado, Č3 so navzoči ali pa pornega društva Vitezov sv. Ju- ne, ker naše vstopnice so tako rija, v katerem so nas povabili tiskane, da kateri kupi, podpiše na njihovo praznovanje 35-let- svoje ime in odda polovico pro-nice. Društvo je bilo vedno ja- dajalcu vstopnice. Torej za 50 ko voljno pomagati vsem doma-; centov bo pa res vsak zadosti čim društvom in fari pri vseh dobil. Lahko bo videl fino igro, prireditvah, torej je nič več ka- plesal kolikor bo hotel in poleg kor prav, da jih mi posetimo na i tega ima še priložnost dobiti tem njihovem pomenljivem eno izmed 40 nagrad, dnevu, ko praznujejo 35-letnico Za ples bo igral dobro znani svojega obstoja. Prireditev se Star Light orkester, pod vod-bo vršila v nedeljo, 5. oktobra; stvom našega sobrata in dobro vabljeni ste vsi, kajti na naši znanega prijatelja vseh Slo-društveni seji se je sklenilo, da , Slovencev v Greater New York, se društvo korporativno udele- saj vsak dobro ve, kdo je to— ži te proslave. Vsak, kateri ima naš mojster Jerry Koprivšek, priložnost, naj pride na to slav- tudi na harmonike se bo igralo nost.	vmes, tako da se bo plesalo kar
Program se prične zjutraj,! naprej, ko se bodo vsa društva zbirala Kakor sem slišal, bo igra zelo pri šolskih prostorih ob 10. uri smešna.
in od tam napravijo špalir do j Res je, re3. Ne vem ako ste cerkve. Pri cerkvenih obredih že slišali ali ne, da zadnja seja bo nova društvena zastava bla- j se je zgodaj začela in je precej goslovljena. Ob 1 uri popoldne časa trajala, ker smo imeli ve-se pa vrši banket, pri katerem |iUco več važnih točk za skleniti bo bogat in zanimiv program, j in tudi par točk je malo več ča-torej udeležite se in pomagajte sa vzelo kakor bi bilo treba, ali zaslužnemu domačemu dru-; vsaka minuta je bila dobro po-štvu, da se bo njih obletnica rabljena. Enkrat smo bili vsi praznovala v polni meri! Zve- \ člani dobro pohvaljeni kako čer bo ples in prosta zabava, j pridno delamo in drugi član Godba Stanlev Gregorin-a bo nas je pa malo zmerjal, da nič igrala in vsak, katerega veseli j ne delamo; no se bomo pa izka-ples, je zagotovljen, da se bo zali dne 19. oktobra, ako je res prav razveselil.	j ali ne. Torej na delo vsi člani
Vabljeni ste vsi in prošeni,j in članice tako, da ne bomo zo-da se pridružite. Naši društve- pet zmerjani! ni člani naj se zberejo pri šol- j Priporočano je bilo tudi, da skih prostorih ob 10. uri zju-, ker kakor se vidi, da delamo
traj in prinesite svoje regalije seboj. Ne pozabite dne 5. oktobra !
S sobratskim pozdravom, Joseph Zore, tajnik.
Društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklgn, N. Y. Razne društvene vesti Poroča JOSIP KLUN, predsednik društva Naša zadnja redna seja in pa tudi veseličnega odbora je bila res prav dobro obiskana, ker je bilo precej članov navzočih in hvala Bogu, bilo je tudi nekoliko članic, da, toliko jih je bilo, da se še ne spominjam tako lepe udeležbe.	-
Naši člani so pa res *ajn pti- članov da ne bo pa nič delalo, či, nekoliko članic je slišalo, če In potem kot se jim je stvar ne bo nobene ženske pri zadnji razložila, da ni trebaida etajo seji, da vaš predsednik ne bo'okrog, naj samo hodijo.kakor dobil nič doma za drugi dan po eni izmed najboljših naših čla-seji Eni člani so celo doma nov, sta oba pri zadnji seji pn-rekli članicam, da ni ravno ta-.nesla oglas, bolj ko sta se bra-ko velika sila, da se udeležijo nila, da ne bosta delala bolj zadnje seje, naj se rajši pri-! delata, saj mislim da bo Beljan hodnje seje udeležijo, takrat, že morda lahko okrog letel, la^
vse po "40," je sobrat Joseph Supančič tudi sporočil, da ne bi bilo nič slabega, ako bi vsak član prinesel k prihodnji seji za $4 oglasov ali pa "boosters." Rekel je, da $40 je malo preveč in 40 dimov bo pa lahko vsak skupaj spravil, saj eni so že svoje storili. Kakor sem slišal od strani, je brat Ignatz Nakrst že dobil čez $5 oglasov in "boosters," brat Pavlič da je dobil sedem boosterjev in en dolar, brat Zaje za tri ali štiri dolarje vrednosti sobrata Beljan in Skrabe sta bila zoper to. da se tiska Spominska knjiga, rekla sta, da ona ne bosta okrog letala in prosila za oglase in večina
hek je, z rokami maha kakor ptič s peroti. Ne bo mu treba dosti, pa bo naš Tone, ali pa naš Jože Skrabe, on je pa mislim bolj slab *a letanje, čeravno je rekel, da ne bo letel, on gre že po svoji navadi, počasi pa sigurno.
(Konec prihodnjič)
Društvo sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milvcaukee, Wis.
Smrtna kosa
Tukaj navajam zadnje smrtne slučaje pri našem društvu: Dne 10. julija smo izgubili brata Alfred-a Bentz-a, v starosti 25 let; 15. avgusta je preminul naš sobrat John Moze, star 53 let; 20. avgusta je umrl brat Joseph Certalich, star 59 let, in 9. septembra je pa umrl naš sobrat Ernest Maierle v najlepši mladeniški starosti 25 let in nekaj mesecev. Pokojnik je še ves prejšnji dan delal, zvečer je pa popravljal vrata doma, ker se niso zapirala in se ob 11. uri vlegel k počitku za vedno, kajti zjutraj ob šestih je bil že mrtev. Človek res ne ve, ne ure ne dneva, kdaj se mora ločiti iz tega sveta.
Ležal je v Ermenčevi mrtvaški kapeli; tukaj se je pokazalo, kako je Maierletova družina priljubljena pri ljudeh. Koliko vencev je imel pokojnik v zadnji pozdrav in koliko članov in članic ga je prišlo kropit in molit rožni venec za pokoj njegove duše; Rev. Anton Schif-frer so molili naprej.
Pogreb se je vršil 12. septembra iz cerkve sv. Janeza Evangelista, ob 9. dopoldne. Sv. mašo zadušnico je daroval naš č. g. župnik Rev. Schiffrer, nakar je bil pokojnik položen k večnemu počitku na pokopališču sv. Križa. Iskreno sožalje hudo prizadetim sorodnikom pokojnika, njemu pa ohranimo blag spomin! Lahka naj mu bo njegova ameriška' rojstna gruda!
Dragi mi Člani in članice! Gornji slučaji so vam zopet jasen dokaz, da smrt svojih žrtev nič ne izbira, bodisi star ali mlad, kamor zamahne s svojo koso, mora vse pasti. Veliko imamo staršev pri društvu, toda vsi še nimajo svojih otrok zavarovanih pri naši Jednoti; zato vas prosim, vpišite iste takoj, da ne bo morda prepozno. Za zgled bi nam morala biti čislana Maierletova družina, 10 jih je po številu, pa so vsi člani naše Jednote. In tako bi morala ravnati vsaka slovenska katoliška družina.
V zadnjih dveh mesecih smo izgubili vsled smrti kar štiri člane; dajmo to vrzel nadomestiti, da ne pojdemo nazaj s številom članstva. Jaz kot uradnik društva delam po svoji najboljši moči, toda vsega ne morem, zato mi dajte pomagati. Presodite, če je že vsa vaša družina pri društvu, ako ne, dajte jih vpisati, posebno zdaj, ko se >vrši velika Jednotina kampanja.
S sobratskim pozdravom, John Oblak, tajnik.
Društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet, lil.
Pred vsem naj izvolijo članice našega društva vpoštevati premembo naših mesečnih sej; iste se bodo vršile od sedaj naprej zopet po starem in sicer vsako prvo nedeljo v mesecu; torej prihodnja seja bo dne 5. oktobra ob 2. popoldne v stari šoli. Vse ste prijazno vabljene na to sejo, kjer boste slišale trimesečno poročilo naših nadzornic. Vsaj za četrtletno sejo bi se morale članice zanimati, da bi znale kako društvo obstoji.
Vse one, ki tako rade zaostajate z asesmentom ste prošene, da poravnate svoj dolg, saj zdaj nimate več izgovora, da se nič ne dela. Ako res hočete drugače, se bom pa morala poslu-žiti pravil ali neljube vam su spendacije.
Vsem je že gotovo znano, da se štiri naša lokalna ženska
društva pripravljajo na veliko Card party 26. oktobra v Slovenia dvorani popoldne in zvečer. ta društva so: Naše društvo, potem društvo sv. Ane WCOF, društvo sv. Cecilije, št. 12 DSD in podružnica Slovenske ženske zveze.
Mislim, da vstopnice ste že vse prejele, ako pa ne, pa naj v tem slučaju pokliče tajnico društva, katerega hoče, pa se bo stvar uredilo.
Zaeno vas prosim, da bi se za to prireditev VSE zanimale, ako sedaj tudi članice ne boste sodelovale, ni pričakovati zaželjenega uspeha, čeprav so štiri društva skupaj. Zaeno ste prošene, da izročite denar za prodane vstopnice do 26. oktobra tako tudi vse neprodanAti-kete, kajti tajnice morajo podati pravočasno svoj račun, da se bo dobiček delilo vsem enako.
K sklepu vas še enkrat vabim na to prireditev.
S pozdravom, Antonia Struna, tajnica.
Društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Colo
Vabilo na shod naših Jednotarjev
Cenjeni mi člani in članice: Vem, da ste že parkrat brali v Glasilu, da pride semkaj na za-pad naš glavni tajnik brat Josip Zalar, ki bo z našim glavnim predsednikom obiskal vsa Jednotina krajevna društva na za-padu in sicer države Colorado, California, Wyoming, Oregon, Washington in Montana.
Dan za našo naselbino je določen na 2. oktobra, četrtek zvečer, torej naj velja to moje vabilo vsem članom in članicam našega društva sv. Roka, tako tudi članicam društva Marije Pomagaj, št. 190, da pridete v Slovenski Dom dne 2. oktobra zvečer ob 7. Dragi mi člani in članice obeh društev! Pridite VSI! da napolnimo dvorano; sli-šali boste lepe govore našega glavnega predsednika in glavnega tajnika. Mnogo je vas, ki še niste imeli priložnosti seznaniti se z našim glavnim tajnikom bratom Zalarjem. Po moji sodbi je prav, da vidi 'vsak Jednotin član in članica naše glavne uradnike; torej se boste gotovo ta večer potrudili za nekaj časa in pridite v. Slovenski Dom; vstopnina bo prosta in boste dobili še nekoliko pijače brezplačno.
Želja naših glavnih uradnikov je tudi, da bi za ta večer pridobili kaj novih članov ali članic, bodisi za odrasli ali pa za mladinski oddelek, katere bo naš glavni predsednik zaprisegel. Torej dajmo do tedaj skušati, da bo lepo število zaprisež-nikov!
Jaz se še dobro spominjam zadnje konvencije na Evelethu, ko je naš predsednik brat Germ ondi ob zaključkuizrabil željo, da bi rad na prihodnji konvenciji v Chicagu leta 1942 iz srca pozdravil vso delegacijo v imenu 40,000 Jednotinega članstva.
Torej dragi mi bratje in sestre, dajmo delovati ria to, da se bo uresničila ta predsednikova želja!
Še enkrat vas vljudno vabim na ta naš sestanek dne 2. oktobra. To bo Jednotin dan za Denver, Colo. Lahko si mislite, če bo slaba udeležba, ne bosta naša draga častna gosta ali glavna uradnika vesela, pač pa bosta zadovoljna, ako vas bo polna dvorana. 2e vnaprej jima kličemo: Dobro došla v našo sredino!
S pozdravom, George Pavlakovich, predsed.
katera se bo vršila v nedeljo, 5. oktobra v šolski dvorani, je dolžnost vseh članic se te seje udeležiti. Izvoliti moramo delavke, kakor tudi pripraviti vse potrebno, da bo res uspešna ta naša zabava. Odbor sam ne more vsega storiti,; ali pa samo ene in iste članice. Vse imamo enake pravice, pa tudi dolžnosti, in če skupno delujemo, smo lahko prepričane, da nam bo uspeh zagotovljen.
Prosim agitirajte pri svojih prijateljih in znancih, da se z nami zabavajo po domači navadi. Zavedajte se, drage sestre, da bo uspeh te veselice odvisen od vas samih. Ne recite: "O, bodo že druge prišle, mene ne bodo pogrešali, jaz plačam svoje, kar mi gre." Pokažite vsaj enkrat, da vam je društvo res pri srcu in to je sedaj najlepša prilika.
Na svidenje na seji! Iskreno pozdravljene.
Anna Frank tajnica.
OSNOVNA NAČELA KRŠČANSKEGA ^SOCIALIZMA
delavska obtožnica leona xhl
Tk latinskega Izvirnika prevedel in a razlago opremil DR. P. ANGELIK TOMINEC O. f. M.
Društvo Marije Pomagaj, št.
190, Denver, Colo.
Vabilo na shod
Pred vsem prijazno vabim vse naše članice, da se udeležite shoda dne 2. oktobra ob 8. zvečer. Kakor ste že videli v Glasilu naznanilo i ž glavnega urada, nas bodo ta večer obiskali trije glavni odborniki in sicer naš glavni tajnik brat Josip Zalar, član finančnega odbora brat Frank Gospodarich in naš glavni predsednik brat John Germ. Mnogo je vas gotovo, ki še niste osebno videli našega brata glavnega tajnika in slišali njegovega lepega govora. Pri tej priliki boste lahko pripo-znali, da smo lahko veseli, da spadamo pod okrilje naše podporne matere KSKJ. Pripeljite seboj tudi svoje znance in prijatelje. Upam, da nam bo tudi naš vrli glavni predsednik, naš Coloradčan, zopet kaj lepega povedal in zaeno zapel kako lepo slovensko pesem s sprem-■ljevanjem na svojo harmoniko, saj ga že naziva naša javnost za "Coloradskega slavčka." Tako bomo imeli po dovršenem programu tudi malo .razvedrila in zabave.
In ako ima katera kakega novega člana ali članico za sprejem, naj ga (jo) pripelje ta ve-per kar s seboj, pa naj si že za odrasli ali pa za mladinski oddelek, pa bo sprejet v društvo po glavnem predsedniku. Pomnite, da je glavni namen potovanja naših glavnih uradnikov pridobiti veliko članov za Jednoto.
Za veliko udeležbo se vam priporoča s pozdravom
AmAia Cec, tajnica.
Društvo sv. Ane, št. 170, Chicago, lil.
Cenjene mi sosestre: Spet prihajam pred vas kot vaša tajnica s prošnjo, da bi se brez izjeme vse udeležile naše prihodnje seje, katera se vrši v nedeljo, dne 28. septembra v navadnih prostorih. Ker je to zadnja seja pred našo veselico,
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O.
Vabilo na jesensko zabavo
Prihodnjo" nedeljo, dne 28. septembra ob 8. uri zvečer bo naša jesenska zabava v spodnji dvorani pri sv. Kristini. Vsi naši člani in članice so prav vljudno vabljeni na to našo veselico, ker to bo res prava veselica za starejše kot za mladino. Dva srečna para, oziroma izvrstna plesalca :bosta dobila lepe nagrade vdenirju. Nojbalje je,da pridete prav kmalu da se bodo že noge prej malo privadile plesu, ko bo na programu ples za najboljši valček, boš mogoče ravno ti tako srečen, par da od-neseš eno izmed'd veh nagrad.
Kakor sem slišala od strani da bo Joe Pograjc pripeljal iz Clevelanda cel bataljon dobrih plesalcev, no, le pridite, vsi ste dobro došli, osobito pa naši člani ne smejo pozabiti na to prireditev! Kako bi pa izgledalo, da bi bilo več drugih kakor pa članov; to pot pridite tudi tisti, ki še nikoli niste prišli blizu; nalašč pridite da ne bodo drugi rekli, da smo vedno eni hi isti prizadeti (kakor je res!) pa tudi malo spoznali se bomo med seboj. Kakršno veselje boste tudi naredili našemu predsedniku ker vas gotovo polovico ne
3. Bogastvo držav je delo delavcev
53. Čeprav pa morajo vsi državljani, brez izjeme, nekaj prispevati za celotno splošno dobro, katerega nekak pristojen del sam od sebe pripada posameznikom, vendar v istega in enako nikakor ne morejo prispevati. Kakršnekoli so menjave v načinih vladanja, bodo vedno tiste razlike med stanovi državljanov, brez katerih ne more biti in si misliti ne moremo kake države.
Vsekakor je potrebno, da se najdejo nekateri, ki se posvete državi, ki delajo postave, ki sodijo in končno oni, s katerih nasvetom in avtoriteto se upravljajo mirovni državni posli in vojne zadeve. Vsakdo uvidi, da zavzemajo ti možje prva mesta, in da jih kot ugledne ceni vsako ljudstvo zato, ker neposredno in na odličen način prispevajo za skupno dobro. Nasprotno pa tisti, ki izvršujejo kako delo, koristijo državi, toda ne na isti način, kakor oni in ne z enakimi posli, vendar tudi oni zelo veliko koristijo državi, četudi ne tako naravnost. Ker mora biti sociafno dobro vsekakor take vrste, da ljudje, ki ga postanejo deležni, postanejo boljši, zato mora isto gotovo predvsem temeljiti v kreposti.
Nič manj pa ne spada k dobro urejeni državi tudi preskrba s telesnimi in zunanjimi dobrinami, katerih raba je potrebna za izvrševanje kreposti" (Sv. Tomaž, De reg. princip. 1, c. 15) Za pridobitev teh dobrin pa je vsekakor najbolj uspešno in potrebno delo prole-tarcev, bodisi da izvršujejo delo na polju, bodisi vrše delo v obratih. Da celo tolika je tozadevno njihova moč in učinkovitost, da je najgotovejša resnica, da bogastvo držav ne pride od drugod, kakor od dela delavcev
Pravičnost torej, zahteva, da država skrbi za proletarca, da tudi on nekaj prejme od tega, kar prispeva v*splošno korist, da ima stanovanje, obleko in da v zdravju more lažje prenašati življenje. Iz tega sledi, da je treba odobravati vse, kar se zdi, da bo na kakršenkoli način koristilo položaju delavcev. Ta skrb, ne samo, da ne ho nikomur škodovala, marveč celo vsem koristila, kajti naravnost važno je za državo, da ne trpe vsakovrstne bede oni, od katerih prihajajo zanjo tako potrebne dobrine.
Nikdar morda ni bilo dano
pozna dasi je že 9. leto predsednik. Kako naj pa ve? Na sejo vas ni, na veselico ravno tako ne, dasi je to kar malo sramot-n6 zapisati, pa je istina. Koliko večje veselje bi imel odbor, ako bi se člani malo pokazali, da so z odborom in s tistimi par člani ki vedno delujejo za korist nas vseh, ni treba reči: Z menoj nimate nič dela in sitnosti svoj asesment plačam pa sem vsega prost! To se ti kaj hitro lahko pozna, ako ne prej, pa ko pride tista bela žena s koso, tedaj pa ima društvo delo in stroške; zapomni si to. Zato pridite vsi, prav vsi vsaj enkrat. Prosim vas, ne prezrite tega vabila, koristi društva imate tudi vsi, zato nobeden izgovor ne drži.
Igrala bo izvrstna Johnny Pe-conova godba, ki je ena izmed najboljših v Clevelandu. Preskrbljeno bo tudi z dobro pijačo z okusnimi prigrizki in krofi. No, in kaj hočete še boljšega ! Boga zahvalimo iz dna srca, da smo tako srečni, da smo pod pokroviteljstvom ameriške zastave. Torej na svidenje v nedeljo v spodnji šolski dvorani na Bliss. Rd. Pozdrav,
Matilda Ropret, tajnica.
tako veličastno pričevanje o moči in časti dela, kakor ga je dal papež Leon XIII. z besedami: "Najgotovejša resnica je, da bogastvo držav ne pride od drugod, kakor od dela delavcev." Vse dobrine, vse bogastvo družbe, nam tu pravi papež, tozadevno enih misli z Marksom in Lassallom, prihaja od dela delavcev.
S tem se je veliki papež postavil v nasprotje z dandanes skoroda splošno veljavnim na-ziranjem, da je kapital tisti, ki nese, ki pomnožuje vrednosti in s tem množi tudi kapital. Pravilno načelo se glasi:
"Delo je, ki nese, to je množi vrednosti in s tem tudi kapital." Kapital sam na sebi je nerodoviten, enako kakor delo brez kapitala, ker človek ne more iz nič ustvarjati. Nad-vrednosti torej ne proizvajajo surovine ali stroji, živina ali drevje, zemljišča ali vodne sile, ampak delo. Denar, ki ga dandanes navadno razumemo^pod besedo kapital, ker tvori glavno menjavno sredstvo, ne more roditi novega denarja, nove vrednosti, ker je mrtev in nerodoviten, nadvrednosti proizvaja le delo. Rekel sem nadvrednosti, ker delo ne ustvarja vrednosti, ampak jih le pomnožuje, z drugimi besedami, stori vrednosti, ki so že tu, za človeka porabne. Gospodarsko načelo katoliške Cerkve torej sloni na delu. Delo je, ki proizvaja nadvrednosti in le ono daje pravico do njih.
Toda če je delo edino, iz-vzemši slučajev dediščine in podobnih, ki proizvajajo nadvrednosti, potem je vse premoženje prav za prav last delavcev, v rokah podjetnikov pa tatvina ?!
Nikakor ne! Krasti se pravi, prilaščevati si v nasprotju z veljavnimi pravnimi nazori. O tatvini torej tu ne more biti govora. Dokler je kapitalistično proizvajanje potrebno zlo, tako dolgo je tudi prilaščanje nadvrednosti s strani kapitalista pravno opravičeno, seveda le iz zgodovinsko nastalih in tudi zgodovinsko minljivih, torej predhodnih razlogov: ix praktičnih, ne pa iz večnih in splošno veljavnih. Podobno je bilo nekoč suženjstvo opravičeno, dandanes se nam pa to zdi nesmiselno in nespametno.
Katoliška cerkev torej lastnine noče odpraviti, ampak le vpeljati lastnino in sicer ki bo zgrajena na načelu, da je delo tisto, ki proizvaja nadvrednosti i ndaje pravico do lastnine. Papež Leon XIII. se noče potegovati za premoženje, ki je bilo po dandanes veljavnih pravnih nazorih pravilno pridobljeno, pač pa hoče, da bodi bodoča lastnina, ki se ima z delom pridobiti, razdeljena po naukih dela. Mirno lahko ohrani milijonar svpje milijone. Ako jih bo on in njegovi dediči samo užival, brez dela, bodo prej ali slej prišli v druge roke potom po pravici zasluženega plačila za delo.
Iz vsega tega sledi nujna zahteva krščanskega socializma, da se mora gospodarstvo preo-snovati na podlagi dela in zahteve delavcev po deležu na dobičku. Edino na tak način je možno upati, da se premosti prepad med kapitalizmom ir. proletarijatom, kateremu je po večini vzrok vladajoče enostransko načelo, da je kapital tisti, ki nese!
(Dalje prihodnjič.)
—Dromedar ali velblod pou-žuji 15 galon vode naenkrat, kar mu zadostuje za pet dni. Tako okrepčan lahko prenese na dan do 800 funtov tovora v razdalji 30 milj.
±
> "ttJLSU.0 R. S. K. JEMOTE"
Val rokopld tn oglu! morajo fattl t na m BriobUUr ▼
vidu najpomeje dti ponddfta
Naročnina:
Za dan« na ieto—..........
Za nečlane m Ameriko... Za lnoaemstro——........—
..$0€4
..$1.60 »$3.00
OmOlAL ORGAN OF AND PTOJSmP BY THK GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN OATBOUO UNION 9t toe U B. A in the Interest at the Ordar	__
CUT BS. OLAIR A VINU* _
HKndenon S813
OLKVKLAND. OHIO
For tncuiiocrs. jearlK Por nonmembers.---
Terme of eubecrlptlon:
Oountrles...
___.$0J4
_____$1.90
______$8.00
»88
NEKAJ VAŽNIH NASVETOV
• Vsaka vojna je zlo, huda šiba in veliko gorje za deželo, kjer grmijo sovražni topovi. Sicer imajo dobiček od nje samo vojni profitarji, ki postanejo milijonarji, vsi drugi pa trpijo grozne vojne posledice v človeških žrtvah in v najhujšem, kar zamore človeka zftdeti
Tekom zadnjih 25 let smo dočakali že drugo vojno. Nismo še docela pozabili prve (svetovne), da moramo tudi mi Amerika nci še vedno nositi posledice iste, pa je pred dvema letoma izbruhnila še večja in hujša svetovna vojna, v kateri si hoče Nemčija podjarmiti vso Evropo in menda tudi ostale dele sveta?
Naše Združene države še niso direktno v vojni, pač so pa že indirektno, saj razmere kažejo tako. Upamo, da ostane samo pri sedanjih razmerah in da se naš stric Sam ne bo več podajal čez morje boriti se s svojimi sinovi za demokracijo razburkanih evropskih narodov, saj je imel v tem pogledu že prebndko skusijo pred 23 leti!
Sedanja vojna v Evropi ima edino to dobro za našo ameriško deželo, ker je spoznala, da je bila dosedaj premalo varna pred kakim sovražnikom, oziroma premalo oborožena. To jo je napotilo, da bo tekom kratkih let izdala na bilijone in bilijo-dolarjev za svojo lastno obrambo. Vsled tega je nastal konec bivše depresije v Ameriki in nastopili so zopet dobri časi. Skoro vse dela in dobro služi kakor med zadnjo svetovno vojno, kar po $10 do $15 na dan, osobito ob sobotah. Izučenih ali spretnih delavcev v gotovih strokah celo primanjkuje. Dela se s polno
paro, noč in dan.
Kaj naj nas vse to uči? Listi že danes pišejo o bližajoči se inflaciji. Zgodovina nas uči, da je še po vsaki vojni nastala depresija, tako lJjJlko isto tudi po tej vojni pričakujemo, ki bo pa gotovo presegala minulo. Škoda, da se ljudstvo v obče tega ne zaveda! Troši denar na vse načine, se imenitno zabava m noče nič hraniti za pozneje, kar bo prav gotovo enkrat obžalo-
valo.	.
Kdor ima dolg na svojem posestvu ali hiši, naj zdaj skusa
kolikor mogoče istega odplačati, da ne bo morda enkrat preklinjal dneva, ko mu bo hiša sodnijsko prodana, ker ni plačeval cbresti in na glavnico; izgubil bo v tem slučaju vse, kar je zanjo plačal To naj bi bil nasvet prizadetim hišnim gospodarjem
Tudo za druge, naj bi bila preteča nam depresija važen opomin, da bi od svojega današnjega lepega zaslužka kaj pri hranili za deževne dneve, da jim ne bo treba zopet tekom depresije in brezdelja stradati ali pa biti na kakem relifu, kajti tako življenje je žalostno! Vsak dolarček, katerega nesete v kako banko ali posojilnico na hranilno vlogo, vam bo prišel po sedanji vojni prav, zato premislite svoj položaj dobro in začnite
hranjevati!	*
Tudi pri naši Jednoti imamo še nekaj starih dolžnikov, Ki
so vzeli posojilo pri Jednoti. Zdaj je prilika, da svoj dolg poravnate, da vam ne bo treba zopet takega posojila iskati!
Je pa še en način, katerega lahko v sedanjih dobrih časih sebi v prid kot član Jednote vporabite. Skoraj polovica našega članstva jpada še vedno v stare zavarovalne razrede A in B. Zdaj imate lepo priliko, da svoje stare certifikate zamenjate v novovrstne, ki vam donašajo rezervo; ista vas bo ščitila pred morebitno suspendacijo v zopetnih slabih časih. —-o
Zgubila pa sem svoje ameriško J končno je samega sebe oprostil državljanstvo, ker sem se leta in vrgel to pritožbo v koš. 1920 poročila * inozemeem. Nekateri ljudje so mi rekli, da na podlagi novega zakona sem jaz zopet ameriška državljanka. Ali je to res?
Odgovor: Da, kongres je dne
2. julija, 1940 sprejel zakon, ki je povrnil ameriško državljanstvo onim ženskam, ki so bile ameriške državljanke po rojstvu v tej deželi, ki so pa zgubile ameriško državljanstvo vsled poroke z inozemeem pred letom 1922 (22. septembra). Ako so te ženske neprestano živele v Združenih državah po svoji poroki, one so državljanke, toda ne morejo uveljaviti svoje pravice, dokler niso položile prisege zvestobe pred naturalizacij-skim sodiščem*
Vprašanje: Rodila sem se v Združenih državah, kjer sem vedno živela. Zgubila pa sem svoje ameriško državljanstvo vsled poroke z inozemeem leta 1920. Kakor sem izvedla, sem vsled nedavnega zakona zopet postala državljanka. Ali to po-menja, da moj mož, ki je še vedno inozemec, more zaprositi za drugi papir, ne da bi imel prvega ?
Odgovor: Res je, da ste po novem zakonu zopet postala ameriška državljanka, ali smela boste izvrševati pravice ameriškega državljanstva še le potem, ko boste zaprisežena pred naturalizacijskim sodiščem. Po taki prisegi, imate vse pravice državljanstva in vaš mož bo deležen onih olajšav, ki jih vživa-jo možje ameriške državljanke.
Common Council-FLIS. -o- •
Prvi ameriški diktator
Problemi priseljenca
Vprašanje: Postal sem ameriški državljan dne 14. avgusta, 1941. Sedaj pa bi rad vedel, če so tudi moji trije otroci, ki so se rodili v starem kraju, postali ameriški državljani. V?i so manj od 21 let stari, najstarejši je 19, srednji 16 in najmlajši 14 let star. Moja žena, njihova mati, je še inozemka, ali bo takoj zaprosila za državljanstvo.
Odgovor: Žal nam je povedati, da nikdo izmed vaših otrok ni postal državljan vsled vaše naturalizacije. Ako vaša žena postane ameriška državljanka tekom enega ali dveh let, vaša dva najmlajša sina postaneta državljana, najstarejši otrok pa bo moral zaprositi za svoje lastno državljanstvo. Pod zakonom, ki je prišel v veljavo dne 13. januarja, 1941, tujerodni otroci ne pridobivajo držav ljanstva vsled naturalizacije le enega roditelja, razun v slučaju, da je eden izmed roditeljev (oče ali mati) že mrtev. Ako sta oba roditelja živa, tujerodni otrok pridobiva državljan-
telja državljana in ako je otrok manj kot 18 let star.
Vprašanje: Sem vdova, rojena v Jugoslaviji. Postala sem ameriška državljanka dne 15. februarja tega leta. Moj sin, ki je sedaj 16 let star, Se je tudi rodil v Jugoslaviji in je prišel v Ameriko pred dvema letoma. Ali je on postal ameriški državljan vsled moje naturalizacije?
Odgovor: Da, vaš sin je sedaj ameriški državljan. Postal j«? ameriški državljan istočasno z vami. Po zakonu, ki je stopil v veljavo dne 13. januarja, 1941, tujeroden mladoletni otrok, ki je bil zakonito pripu-ščen v Združene države v svrho stalnega bivanja, postane ameriški "državljan, ako oba roditelja (oče in mati) postaneta ameriška državljana, predno je otrok postal 18 let star. Ako pa je eden izmed roditeljev umrl, zadostuje, da preživeči roditelj postane ameriški državljan Ker je oče vašega otroka umrl, je on postal ameriški državljan vsled vaše naturalizacije.
Vprašanje: Rodila sem se v Združenih državah in nisem
stvo le tedaj, ako sta oba rodi- nikdar živela v inozemstvu.
' Zadnji čas se mnogo čita in sliši o diktatorjih v Evropi, ki prizadevajo raznim narodom toliko gorja. Pri tem si marši kdo izmed nas misli: "Hvala Bogu, da nisem več tamkaj in da se nahajam v naši svobodni Ameriki!"
Pa smo že imeli diktatorja tukaj v Ameriki in sicer pred 300 leti; to je bil švedski polkovnik Johan Printz, ki je prišel semkaj, da je kot governer vladal tedanji švedski koloniji ob reki Delaware. Printz je vladal z železno roko ali na kruti način samo nekaj let, dokler ga ni pregnal in poslal nazaj znani Peter Stuyvesant, governer naselbine New Amsterdam, sedaj mesto Nevv York.
Nedavno je Christopher Ward izdal zgodovinsko knjigo o Novi Švedski ob reki Dela-ware, v kateri se obširno poroča o našem že imenovanem prvem ameriškem diktatorju, ki je bil orjak svoje vrste po postavi, kajti tehtal je 400 funtov. Na enem očesu je bil ški-last, nos je imel zelo potlačen in malo pokvačeno čeljust. Printz je bil absoluten vladar Nove Švedske in je izvrševal urad najvišjega, srednjega in zaeno tudi nižjega sodnika; s tem si je pridobil oblast nad vsem ozemljem ob reki Dela-ware, tako je tudi on vodil kontrolo nad, kupčijo in trgovino z Indijanci, ki so mu prodajali kožuhovino. Kdor se mu je zameril, ga je dal neusnyljeno bičati; kaj rad je posegal tudi v druge ali sosedne kolonije.
Nekoč je po reki Delavvare v čolnih priveslala ekspedicija Angležev, diktator Printz je dal naj prvo vse aretirati, po prestani kazni jih je pa napodil nazaj, češ, da skušajo Indijance hujskati proti Švedoin. Pri končni obravnavi je bil sam Printz za sodnika.
Vsled tega se je voditelj te ekspedicije pritožil pri governer ju Winthropu v Bostonu. Ko je bila ta pritožba končno Printzu izročena, je isto bolj ironično sprejel in določil posebno sodni j o, da ga toži. V tem je bil Printz nadsodnik, tožilec in zagovornik vse ob enem. Torej je samega sebe tožil in zaeno zagovarjal; k obravnavi je pdjzval tudi številno prič;
Printz je prišel večkrat v hud spor s Stuyvesantom, gospodarjem Novega Amsterda-dama in sicer v semljiških transakcijah z Indijanci. Slednji je vedno Printzu predbaci-val, da preveč goljufa uboge Indijance. Da bi bil Stuyvesant bolj varen pred svojim švedskim sosedom-diktatorjem, je dal ob njegovi meji zgraditi trdnjavo. Med tem časom so se pa Printzevi podaniki začeli puntati vsled njegovega slabega postopanja in goljufije, nakar je dal Printz voditelja puntarjev obesiti in se je zatem vrnil domov na Švedsko, dobro založen z blagom in denarjem. Cez dve leti zatem je padla . Nova Švedska Holand-cem v roke, kasneje pa Angležem; po končani revolucij ski vojni Amerike z Angleži, je yse to ozemlje postalo last naših Združenih držav.
Leta 1938 so postavili ob bregu reke Delavvare krasen marmornat spomenik, katerega je dala narediti in poslala semkaj Švedska v spomin 300-letnice prihoda prvih švedskih izse ljencev v Ameriko. Slavnosti odkritja tega spomenika se je udeležil tudi švedski prestolonaslednik s svojo soprogo. Vendar ni na tem spomeniku označen kot ustanovnik švedske kolonije že imenovani diktator Printz, pač pa Peter Minuit, ki je bil rodom Nemec, njegovi predniki so bili Francozi, kot državljan je bil Holandec kot trgovec pa Šved.
Minuit, kakor znano je znal 'delati dobre#kupčije s tedanjimi Indijanci; tako je od njih kupil otok Manhattan (sedanje ozemlje Nevv Yorka), za $20 vrednosti raznih drobnarij in lišpa iz stekla; v resnici je bil pa pravi ustanovitelj prve koloniji Švedov v Ameriki prvi ameriški diktator Johan Printz. -o-
ki so bili na konvencijah izvoljeni po svojih društvenih zastopnikih ali delegatih! Vsak glavni odbornik, ki je član slovenske sekcije JPO, je za vse svoje delo odgovoren posameznim glavnim odborom, a JPO, SS je pod nadzorstvom federalnega državnega oddelka v Washingtonu, D .C. In končno se vsaj odbornik te pomožne akcije dobro zaveda svoje velike odgovornosti in dela, katerega brezplačno opravlja.
Čemu je potreba sejati nezaupanje?
Če je bil katerikrat v zgodovini slovenskega naroda v Ameriki naš narod poklican, da iz-pregovori svojo in zadnjo besedo, poklican je baš danes. Uredniki slovenskih listov, glavni odborniki slovenskih bratskih organizacij, dopisniki uradnih glasil in drugih slovenskih časopisov, danes je vaša velika in narodna dolžnost, da pišete in
bi še nas ne izselili; nevarno je radi našega najmlajšega, ki je iele štiri mesece star. S preseljevanjem nam stalno groze, iz tega lepega ufcodja priti kam v nezdrave kraje in revščino, je zelo hudo. Sicer so vsi izseljenci doli zelo lepo sprejeti, ampak če^ii, pa tudi dati ne morejo; denarja in drugega se pa sme tako zelo malo seboj vzeti.
"Ljubljana in Dolenjska z Notranjsko je pod Italijo, mi, Gorenjci smo pa pod Nemci. V Ljubljani zelo' lepo postopajo s prebivalstvom, da ljudje sploh ne občutijo, da je kakšna sprememba. Če se ti posreči iz Gorenjske priti v Ljubljano, je, kakor bi prišel na drugi, lepši svet! Nam je zelo hudo, da nismo v?i Slovenci skupaj.
"Pri nas je sedaj jako dosti dela; ceste se na veliko popravljajo in gradijo; tovarne so tudi dobro zaposlene. Draginja je na oba kraja precejšna; večina jedil je na karte. Ker ima
SVOJI ZA SVOJEGA!
CLEVELA ndski volilci, glasujte za sodnika lausche-ta
V teh težkih dneh
Janko N. Rogelj,
direktor publicitete slovenske sekcije JPO:
V teh težkih dneh, ko je naša rodna gruda onkraj morja obdana in pokrita s črnimi ranami razbesnelega diktatorskega prokletstva, v teh težkih dneh je naša ameriška Slovenija nezaupljiva in topoglava. Zakaj vse to? Ali moramo res biti te-peni in zasužnjeni, da brat spozna brata, sestra spozna sestro, Slovenec pogleda v obraz Slo venca, da si v tugi in trpljenju podasta roke in spravita bitje src v potrebno soglasje.
Sloga jači, nesloga tlači.
Slovenske bratske podporne organizacije v Ameriki, katerim nihče ne more odrekati, da zastopajo veliko in pretežno večino slovenskega naroda v Ameriki, so v skupni in zgodovinski čikaški izjavi skupno in neoporečno izjavile za pomoč bednemu in zasužnjenemu narodu v domovini. Glavni odborniki teh organizacij so sprejeli in potrdili izjavo in delo slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbcfra v Ameriki. Ustanavljajo se lokalni odbori po slovenskih naselbinah, zaživela je ideja v mislih in srcih, da slo-< venski narod kot celota v Ameriki priskoči na pomoč slovenskemu narodu kot celoti v domovini. Nobenega preziranja ni bilo, vsi in vsak je bil povabljen na sodelovanje; za vse je dovolj dela, ako hočemo delati iskreno in bratsko.
Članstvo naših bratskih podpornih organizacij ni videlo nobenih napak v tem samaritan-skem delu. Odbor je napisal svoja pravila, katere je lahko vsak čital. Dovolj jasna in razumljiva so, prav taka, na podlagi katerih hoče ta odbor voditi pomožno akcijo, da bo narod imel zaupanje* in vero v to delo. Organizacijo vodijo ljudje, ki zavzemajo odgovorna mesta pri naših organizacijah, ljudje,
je
govorite za svoje organizacije, ygak ^ koHkor toliko zaloge od ki so podvzele to pomožno akci- . ^ ne stradamo; upamo jo. Jugoslovanski pomožni od- da bo ja kmalu konec ^h bor, slovenska sekcija, apelira zm'ed preden bomo pocvrli zad_ na vas, da spregovorite v imenu njQ magt in špeh> za ^ stvari je društev, posameznih skupin in najtežje. Prašičev letos ne bo-vaših naselbin, ali izrazite vaše mQ klaH> ker jih ne bo v prosti osebno mnenje glede naše po- prodaji; ni futra za prašiče, možne akcije. Naj se razčisti L jt- k'oruzo bomo namesto pojmovanje zapričete akcije, prašičev pojedli mi v kruhu in naj spregovori narod sam. To
je želja JPO, SS, o tem je raz-. pri nag> na Gorenjskem pravljala seja tega odbora, ki1 T se je završila v Jolietu, Illinois.
Najboljši odgovor v javnosti pa bo, ako takoj ustanovite lokalni odbor ter ga priglasite tajniku JPO, SS. Sporočite tudi našim časopisom, da ste organizirali svoj lokalni odbor, ki je pripravljen po pravilih slovenske sekcije nabirati denarne prispevke.
y teh težkih dneh ne bomo cepili dlako, preveč kruto bi grešili proti trpečemu narodu v domovini. Naša pomožna akcija ne izvzema nobenega v domovini, trpljenje prizadetih je enako, vsak trpi, neoziraje se na njegov stan ali prepričanje. In potrebni so vsi, brez razlike.
Opustimo vsako malodušnost, izboljšujmo naš položaj z na-
bolj pusto. Maše ni nobene, ker je samo v Mošnjah en župnik drugače ga ni na vsej Gorenj ski. Radio aparate smo tudi oddali; časopisov nič ne dobimo iz Ljubljane, samo nemške Otroci hodijo v šolo, kjer se uče nemško in poj o nemške pesmi ter pozdravljajo po nemško. Ti se bodo naj prvo uživeli v nov način življenja. Tu pa tam so včasi kakšni dogodki, o katerih vam ne morem pisati, ki pa rtas dosti razburjajo.
"Sinoči se je vrnil iz izgnan stva Jernačev Jernej ; 70-letnik je moral zapustiti delo in oditi in dati mesto bolj zaželjenim ljudem. Težka je naša usoda posebno, ker ne vemo, kakšne dobrote nas še vse čakajo! Ka tarina je z vso družino nekje sVeti in delom, nikakor ne z ne- Bosni brez vseh sredstevj saj še potrebnim kritiziranjem. Podi- v M. ni nič imela. Johan je pa rati dobra dela ni častno in še ostal v M., ker je potegnil bratsko.	novimi gospodarji. Mnogo lju
Kdor ima v sebi čut in odgo- di je v teh težkih časih pokaza vornost radi svojega stanu, se- lo svoje prave izdajalske obra daj naj se podviza in potrudi, ze, tako da je človeka kar sram da bo dal narodu to, kar veleva svojih ljudi. Tudi mi, ki bi radi mu stan. Narod se dobro zave- za vsako ceno ostali na zemlji, da, kdo je njegov prijatelj v katerih se drži kri in pot naših nesreči. Ne bodite podobni son- pradedov, moramo delati marčni uri, ki kaže pravi čas samo sikaj, kar ni po našem srcu in takrat, ko sije sonce. Stojte na prepričanju, zato nas meijda braniku svojega naroda tudi narod ne bo pozneje sodil. Na-takrat, ko ni več sonca, ko na-1 ša iskrena želja je samo ta, da
Prihodnji torek, dne 30. septembra se vršijo v Clevelandu, O., mestne primarne volitve. Kakor znano, kandidira letos za župana tudi naš rojak in domačin okrajni sodnik Frank J. Lausche. Narodna dolžnost vseh slovenskih in jugoslovanskih volil-cev v Clevelandu je, da glasujejo za svojega kandidata, in ta je naše gore list sodnik FRANK J. LAUSCHE!
Razne prireditve Jednotinih društev
stopa tema, kajti takrat je potreba poguma in odločnosti. V teh težkih dneh se boste pokazali, kaj premore vaš pogum in odločnost.
Odmevi trpeče domovine vas kličejo. Bodimo pripravljeni!
Delajmo po svoje.
in1 pomagajmo, vsak
Pismo iz Ljubljane
Mrs. Mary Willer, bivša večletna tajnica društva sv. Ane, št. 105 KSKJ v New Yorku je prejela dne 16. septembra pismo od nekega svojega domači na, živečega nekje na Gorenjskem; isto se glasi deloma sledeče
"Ljubljana, 24.avgusta, 1941. Draga nam in vsi ostali! Vče raj sem se vtihotapil za par dni v Ljubljano, da sem malo obiskal M .... in znance. Ona je z družino sedaj v Ljubljani, kjer si je najela stanovanje. Moža so že pred par meseci zaprli in potem, ker družine niso več dobili doma, samega odpeljali v Srbijo, v Kragujevac, kjer je pri dobrih ljudeh. Ker je pristojen v Ljubljano, delajo prošnjo, da se bo mogoče vrnil v Ljubljano k svoji
nas puste na miru doma, pa če smo tudi lačni; samo ljubega miru, tega smo najbolj potrebni. * t
"Huda je ta vojska, naj bo vojak ta, ali ta, vsak misli dobro. Le kakšna in odkod ta sila. ki dela proti volji splošnosti?! Ljudje so raztreseni na vse kraje; ako vprašaš tega, ali onega, ti odgovori: 'Ujet, zaprt, pogrešan, odseljen, ušel' itd. Tako je torej dandanes pri nas. Glavno je pa le, hvala Bogu, da smo zdravi; če bo kmalu konec, bomo tudi zdržali..'
"V K... je vse na svojem mestu ter tovarna dela za državo; od teh jih tudi ne bodo nič selili.
"Pišite n^m kaj, pa o tem. kar sem v tem pismu omenil, nič pisati in ne ljudem govoriti, kajti svet je tak, da se lahko vse izve.
"Vas pozdravlja Vaš
GORJE NAZIJEM!
V newyorškem pristanišču so nedavno v Fort Tilden postavili ogromen obrežni obrambni družini. I top, 16 palčnik, ki lahko vrže
Njihovo "lepo hišo so zaplenili, enotonsko kroglo ali projektil
tako, da sedaj nimajo nič; ko 14 milj daleč in zadene cilj. se bodo razmere uredile, bodo Ce bi imeli več takih topov ob začeli na novo.	Atlantiku, bi vsakega prihaja-
"Mi smo za enkrat še vsi do- .ločega sovražnika na morju ma in zdravi; zelo se bojim, da I kmalu odpodili.
28. septembra: Card in Social party društva Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., v slovenski cerkveni dvorani.
28. septembra: Jesenska veselica društva sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O. v cerkveni dvorani. Sviral bo Pe-conov orkester. Ta večer bo tudi poseben tekmovalni ples ali kontest za bolj stare pare.
28. septembra: 15-letnica obstanka društva sv. Ane, št. 208, Butte, Mont., srebrni jubilej mladinskega oddelka KSKJ in Jednotin dan članstva KSKJ v Montani.	. - |fj
28. septembra: Letna jesenska plesna veselica boosteric društva Marije Brezmadežnega Spočetja, št. 85, Lorain, O., v Slovenskem narodnem domu in proslave 25-letnice mladinskega oddelka.
4. oktobra: Plesna veselica društva Kristusa Kralja, št. 226, Cleveland, O., v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo.
-o—-
PRVI EVROPSKI KADILEC
Kakor znano, Krištof Kolumb ni niti slutil, da je odkril novo celino, ko je naletel na ameriško obrežje. Mištil je, da je odkril novo pot v zapadno Indijo. Kakor zatrjujejo življenjepisci Krištofa Kolumba, je vplival nanj zlasti Marco Polo. Zato je mislil, da bi lahko odkril novo pot v Indijo in je bil prepričan, da ni daleč od Kitajske, ko je pristal na ameriški obali.
Mislil je, da je v bližini nekdanje kitajske prestolice Han-čen-fu. Zato je poslal svoje odposlanstvo, ki vaj bi našlo to mesto in oddalo mogočnemu kanu njegove darove. Odposlanca sta bila plemič Don Rodrigo de Jerez in Luis de Torres, ki pa sta se čez štiri dni vrnila in povedala, da sta našla le malo vas in primitivno prebivalst\o Povedala pa sta o prebivalcih da kade.
Don Rodriga so na podlagi te prijaVe prijeli in vrgli so ga v ječo. Bil je zaprt štiri leta in je v ječi umrl. V rodnem kraju Dona Rodriga Avmonte, v provinci .Huelvi, so na njegovem rojstnem domu vzidali spominsko ploščo v spomin na prvega evropskega kadilca, ki je moral plačati z življenjem, da je začel prvi kaditi. Tobačni monopoli v evropskih državah bi bili tudi dolžni postavljati spomenike prvemu evropskemu kadilcu.
Ustanovljena t Jolle^ ni dne 1 aprila. 18M. takarportrana f Jolieta. drtavl TlHnota. dne 11 Januarja. MM
GLAVNI URAD: 361 N. CHICAGO ST, JOLDBT, ILL Telefon ▼ glavnem uradu: Joliet 5448; stanovanje gl tajnika- 9448.
Od ustanovitve do 31. avg. 1941 anaša skupna isplačana podpora $8.027.880 .	_ Bolventnost 128.19%
CA8TNI PREDSEDNIK: FRANK OPEKA. NORTH CHICAGO, ILL GLAVNI O D B O R H I K X Glavni predsednik: JOHN PERM. 817 East "C" at, Pueblo, Oolo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 2723 w. 15th St, Chicago, m. Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, 4715 Hatficld St, Plttsb'gh, Pa. Tretji podpredMdnlk: JOSEPH LEKSAN. 196—22nd St, K. W, Barberton. O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK P. O. Bo« 287 Dj, Minn. Peto podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1138 Dilllnghain Ave, Shebojgan, Wlsconsln.
Seatl podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4673 Pearl St, Denver, Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet. HI. Pomotai tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 351 N. Chicago, St, Joliet, HL Glavni blagajnik: MATT F. SLANA, 351 N. Chicago St. Joliet, DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA. 416 N. Chicago St. Joliet, SIL Vrhovni »travnik: DR. M F. OMAN. 6411 St. Clair Ave, Ctoveland. O.
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 716 Jones St, Eveleth, I. nadzornica: MARY E. POLUTNIK, 1711 E. 30th St, Lorain. O. ZI. nadzornik: FRANK LOKAR, 1352 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. m. nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper"Ave. Cleveland. O. IV. nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21241 Miller Ave, Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 300 Ruby St., Joliet, 111. MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A, Eveleth, Minn.' RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllklnsburg, Pa
POROTNI ODBOR JOHN DEC MAN, 1102 Jancey St. Pittsburgh, Pa. ' AGNES GORLŠEK, 5336 Butler St., Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St., Pueblo. Colo. JOHN OBLAK, 215 W. Walker St, Milwaukee, Wls. WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, Dl
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Aye. North Chicago, Hi.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet, HL; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland. Ohio.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE SPLOŠNO GLASOVANJE Glede nabave lastne tiskarne K. S. K. Jednote
Na XIX. redni konvenciji K. S. K. Jednote. ki se je vršila od 15. do 20. avgusta 1938 v Eveleth, Minnesota, je bila sprejeta sledeča resolucija:
M. . . Po daljšem razmotrivanju odbor sklene, da se rlavnemu odboru naroči, da v prihodnjih štirih letih prouči možnost tiskanja svojega Glasila in tiskovin v poslopju glavnega urada, stroške, ki bi nastali pri nabavi potrebnih strojev, kakor tudi stroške vzdrževanja, ter če to uvidi umestno izvršiti, naj da tozadevni predlog na splošno glasovanje članstva."
Ker je načelnik zavarovalninskega departmenta države Illinois, že dovolil, da se sme za nabavo lastne tiskarne rabiti denar iz smrtninskega sklada do vsote $50,000, in
Ker je odbor na podlagi proračunov pronašel, da bi bila lastna tiskarna za Jednoto koristna, in
Ker je glavni odbor načrt za nabavo lastne tiskarne odobril.
Zato je smislom člena 10. točke h, stran 113 Jednotinih pravil zadeva dana članstvu na splošno glasovanje.	»
Glasovanje se prične 1. oktobra 1941 in .«e zaključi 29. novembra 1941.
Glasovnice morajo biti vrnjene na glavni urad najkasneje do 15. dec.. 1941.
Joliet, Illinois, 17. septembra 1941.	JOSIP ZALAR. glavni tajnik.
• • • •
predlogom ne potrpi do prihodnje konvencije, ki se bo vriila' ZNANSTVENA HATNANIA xr PfciVfttru. Ke temu nai bo omenjeno, d* ima	UUiniAIU/t
GLASOVNICA (VZOREC)
Nižje podpisani (a) glasujem ZA nabavo lastne tiskarne...
□
Nižje podpisani (a) glasujem PROTI nabavi lastne tiskarne j j
Podpis člana (ice) društva štev.
P S—V znamenje glasovanja naj se napravi v četverokotu križec (X). Druga znamenja se ne bo vpoštevalo. — Glasuje se lahko Dri društvenih sejah ali na domu.
IZ GLAVNEGA URADA Kr S. K. JEDNOTE
POJASNILO K SPLOŠNEMU GLASOVANJU
Na minuli konvenciji, ki se je vršila od 15. do 20. avgusta, 3938 v Eveleth, Minn., je bila sprejeta resolucija, ki je dala glavnemu odboru nalogo, da prouči možnost tiskanja Glasila in tiskovin v poslopju glavnega urada.
V resoluciji je tudi omenjeno, da če glavni odbor uvidi umestno to izvršiti, da naj da tozadevni predlog na splošno glasovanje članstvu.
Glavni odbor je konvenčni sklep vpošteval in Naročilu sprejete resolucije zadostil.
Predno se je z načrtom nadaljevalo, smo se obrnili na zava-rovalninski department države Illinois z vprašanjem, če bi nam bilo dovoljeno uvesti lastno tiskarno in v to potreben denar rabiti iz smrtninskega sklada.
Načelnik zavarovalninskega departmenta nam je sporočil, da nam je to dovoljeno in v svrho uvedbe lastne tiskarne lahko rabimo denar iz smrtninskega sklada v znesku $50,000.00 S tem je bilo vprašanje glede denarja rešeno in članstvu ne bo potreba plačati nikakega izrednega asesmenta v ta namen.
Na seji meseca julija tega leta je navzoči glavni odbor sklenil, da naj tiskovni odbor pripravi natančen proračun v zvezi potrebne opreme in stroškov za obratovanje lastne tiskarne, nakar naj poročilo odpošlje vsem članom in članicam glavnega odbora v pregled in potrdilo. Sklenjeno je bilo, da če glavni odbor poročilo odobri, potem se bo dal predlog na splošno glasovanje.
Ker je glavni odbor načrt za nabavo lastne tiskarne odobril. zato je smislom člena 10, točka h, stran 113 Jednotinih pravil zadeva dana članstvu na splošno"glasovanje.
Možifo je, da bo nastalo vprašanje, čemu ss z načrtom ali
prihodnje leto v Chicagu. Ke trnu naj bo omenjeno, da ima glavni odbor iskren namen organizaciji, oziroma članstvu koristiti in to je, ako se zadeva reSi sedaj, — potom splošnega glasovanja — bo za Jednoto veliko ceneje, kakor pa Če se vprašanje rešuje na konvenciji. Čas na konvenciji je dragocen in denar, ki ga znamo glede tega vpraSanja na konvenciji potrošiti, se lahko vporabi za druge, koristne in dobre namene.
V pojasnilo naj služi tudi to, da če članstvo sedaj Odglasuje v prilog nabave lastne tiskarne, pa s tem še ni definitivno rečeno, da se bo z obratom takoj pričelo. Nikakor ne! Poglavitno je sedaj, da se vprašanje reši, in z obratovanjem se bo pa pričelo, ko bo dovolj ugoden čas za to.
Glasovanje se prične 1. oktobra, 1941 in se zaključi 29. novembra, 1941.'
Potrebne glasovnice so bile na društva razposlane in članstvo se prosi, da se splošnega glasovanja v obilnem številu udeleži.
Glasovnice morajo biti vrnjene na glavni urad najkasneje do 16. decembra, 1941.
Joliet, 111., 17. septembra, 1941.	,
Josip Zalar, glavni tajnik.
DOM IN ZAVETIŠČE ZA NAŠE STARO ČLANSTVO
Danes prihajam pred članstvo K. S. K. Jednote s popolnoma novo idejo. Točasno, ko imamo kampanjo za pridobivanje novih članov in članic, posebno mladinskega oddelka, se je porodila tudi misel v podporo starih članov in članic, kateri bi morebiti bili tako nesrečni, da so na njih stara leta brez doma in zavetja, in nimajo niti malo prostora, kjer bi položili svojo trudno glavo, da se odpočijejo. Do danes je edina pot v okrajne sirotišnice ali druge javne zavode; in dostikrat se pripeti, da na stara leta se morata ločiti mož in žena, eden ide v ta zavod, drugi pa v drugega tako, da se malokaterikrat vidita, in pripetilo se je že, da eden ni vedel za smrt drugega.
O, kako žalostno je to! Celo pot življenja sta bila skupaj, prenašala vesele in žalostne ure skupno, toda proti večeru njih življenja jih pa žalostna usoda primora, da se ločita. Ni dolgo tega ko se je pripetil tak slučaj v našem mestu, da sta se mož in žena odločila rajši v smrt, kakor pa ločitev na stara leta. Tako sta 80-letna starček in starka, sedeč v objemu, zaprla vrata in odprla plin v peči in izvršila samomor. Pač bridka usoda
na stara leta!	. ,
Moderne bratske organizacije imajo sirotišnice za sirote in moderne domove in zavetišča ali hiralnice za stare člane in članice/ Tako tudi mi, gledajoč naprej v duhu bratske ljubezni m človečanske dolžnosti prihajamo pred članstvo, da se nekaj v tem ukrene. Moje skromno mišljenje je, da naj se takoj pod-vzamejo koraki; radi tega prihajam s tem dopisom pred članstvo Jednote. Prosim vas torej, da vsakteri, ki se zato zanima, naj poda svoje mnenje s kratkim dopisom v Glasilu.
Gotovo, da bo prvo vprašanje glede stroškov za nakup zemljišča in zidava tega doma!
Tukaj v zapadni Pennsylvaniji je ravno sedaj naprodaj zemljišče in dom neke druge bratske organizacije, katera ima dvoje zemljišč in hoče eno prodati in dozidati na enem večje poslopje. To zemljišče obsega 165 akrov zemlje, katera je vsa obdelana, z vsemi kmetijskimi poslopji razun kmetijske hiše, orodja in živine. Na tem zemljišču je iz opeke zidano poslopje z 32 sobami, velika kuhinja in obednica. Prostor se nahaja 34 milj izven mesta Pittsburgha proti mestu Clevelandu, O. Posestvo je cenjeno nad $80,000 in to zemljišče vred z domom se lahko kupi—vsaj jaz tako mislim—za nekako $25,000 do $30,-000. V tem domu je prostora za 40 ljudi, tu sta lahko mož in žena skupaj ali pa posamezno in poleg tega še uslužbenci. Moje mišljenje je, da bi se ta dom za sedaj lahko oskrboval za nekako 3 cente mesečno na člana ali članico v teku nekaj let bi se ta ustanova lahko sama vzdrževala.
Ko smo imeli slavnost 25-letnice mladinskega oddelka v zapadni Pennsylvaniji 31. avgusta in 1. septembra, sta bila tukaj glavni predsednik brat Germ in glavni tajnik brat Zalar in skupno s brati Pavlakovičem, Lokarjem, Rudmanom in jaz smo si ta iprostor ogledali, in upam, da bo vsak izmed dotičnih glavnih uradnikov podal svoje mišljenje o tem prostoru, in sploh o ideji! ' Jaz bom skušal še napisati kak dopis ali pojasnilo glede istega.
Moje skromno mišljenje je, da bi to stvar rešili potom splošnega glasovanja, ker ako se članstvo izreče za sirotišče ali hiralnico, potem imamo priliko za kupiti omenjeno posestvo, katero sem omenil po tako nizki ceni. Sicer ne vem, koliko časa jo še imamo. Drugič je pa stvar tako, če vzamemo to malo ceno in ako slučajno pride stvar pred konvencijo, potem se lahko razpravlja o tem en ali dva dneva in stroški razmotrivanja na konvenciji bi skoro znašali kupno ceno posestva.
To je prvi dopis, glede ideje našega zavetišča; pisal sem ga kakor sem sam stvar pronašel in kakor je moje skromno mnenje in drugič pa tudi, ker se mi vidi jako umestna, da nekaj ukrenemo za naše članstvo na stara leta, ako bo kateri tako nesrečen, da ne bo imel svojega doma in bo moral iskati strehe v okrajnih in drugih javnih zavodih.
Pionirji-ustanovitelji prve slovenske Jednote v Ameriki so ustanovili K. S. K. Jednoto iz potrebe, ravno tako tudi mislim, da prihajam pred članstvo iz potrebe za dom ali zavetišče. Zatorej prosim dopisnike, da podajo svoje mnenje popolnoma nepristransko in samo v korist članstva naše Jednote. Zavedajmo se, da ni samo zadosti od bratske organizacije, da izdaja zavarovalninske certifikate za posmrtnino, gledati moramo tudi, da storimo nekaj zase v življenju, da si nekaj zasiguramo za stara leta življenja v slučaju take potrebe tako, da bomo imeli streho in prostor, kjer bomo lahko v miru preživeli zadnje dni našega življenja v našem domu med svojci.
Upam, da bodo ostali glavni uradniki, kateri so videli omer njeno posestvo, pisali kmalu o tem, kakor tudi vi, člani in članice podajte svoje mnenje.
Za dom in zavetišče članstva K. S. K. Jednote, vam udani
John A. De č man, predsednik porotnega odbora KSKJ.
-o—
Slabe plače v Južni Ameriki
Delavci na farmah v Boliviji, Chile, Paraguay, Peru in Ecua-dor dobivajo po 25 centov dnevne plače. Tovarniški delavci v državi Chile imajo do $3.45 »a
teden, tkalci pa 24 centov dnevno; premogarjem se plačuje po 71 centov na dan, rudarjem v bakrenih rudnikih pa po 95 centov. Učitelji dobivajo ondi po $28 na mesec.
0 TRANSFUZIJI KRVI
Kaj »o krvne skupine?
Znano je, da sestoji človeška kri iz tako zvanih "krvnih telesc," ki so enakomerno porazdeljena po krvni tekočini. Ce denemo kri dveh človekov skupaj, tedaj se časih krvna telesca nakopičijo, časih pa se porazdelijo. To dejstvo je v prejšnjih časih številnim ljudem povzročilo smrt, ker so se krvna telesca pri prena š a n j u (transfuzija) kfvi večkrat nakopičila, radi česar je bolnik vedno umrl. Temu je vzrok različnost krvnih skupin, ki pa prej o njih niso še ničesar vedeli. Šele moderna znanost je odkrila, da sta v krvnem telescu dve snovi; ali ima kdo ta telesca ali jih nima—po tem so ljudje razdeljeni na štiri razrede — na štiri skupine krvi.
Skupine imenujemo AB, A, B in O. Skupina AB vsebuje v svojih krvnih telescih obe snovi A in B; skupina A ima le snov A; skupina B ima samo B in skupina O nima ne A ne B. A samo te snovi še ne povzročijo škode pri prenosu krvi. Sku-pičenje se tvori šele, če se krvna telesca s posebnimi snovimi združijo s krvno tekočino, ki je je tudi dve vrsti (agglutinini). Prva skupina krvne tekočine se imenuje Anti-A (to je snov, ki je združena s snovjo krvnega telesca A povzroči kopičenje); druga ^skupina je Anti-B. Ce združimo kri ljudi skupine A s krvjo ljudi skupine B, se srečajo krvna telesca A in Anti-A: to pa pomeni pri transfuziji katastrofe. Torej ne smemo nikoli prenesti krvi skupine A in kri skupine B (in obratno), a prenos krvi iz ljudi iste skupine v ljudi iste krvn^ skupine je koristno.
Kdaj pomaga prenos krvi ali transfuzija?
Prenos krvi je dandanes v marsikaki bolezni na mestu. Ce se kdo zastrupi z ogljikovim kisikom, če ima kdo legar, če si zastrupi kri, če izgubi veliko kr-vi: v vseh takih primerih pomaga bolniku prenos krvi. Prav tako uporabljajo prenos krvi za pripravo pred operacijo in za lečenje bolezrjsi po operaciji.
Zaradi vedric* večje uporabe krvnega prenosa je v poslednjih letih vedno več povpraševanja po dajalcih krvi. Ti morajo spadati k posebni skupini krvi in morajo imeti popolnoma zdravo kri in smejo dati kri le po posebnih presledkih. Pc nekaterih deželah so nastala posebna društva dajalcev krvi, zlasti po velemestih. . Težko je s prenosom krvi na deželi, če je sila nujna. A tud? za take primere ima znanost pomoč. Tedaj vbrizga zdravnik solno razstopino v žile namesto krvi. S tem nadomestkom krvi so v poslednjem času že marsikoga ohranili pri življenju.
"Skupina krvi" odloča
Znanost o preiskovanju krvnih skupin pa ne koristi le zdravstvu, marveč tudi sorodstvu. Tako je dandanes mogoče s preiskavo krvi določiti očetov stvo. Tudi zločine so že pojasnili s krvno preiskavo, zlasti na krvnih madežih zločincev.
V poslednjih letih pa so dog nali še to, da spada krvna skupina kakega človeka k njegovim podedovanim in nepremen ljivim lastnostim. To spozna nje so spočetka jako zavračali češ, da se znaki krvnih skupin jako spremenijo z boleznijo, zdravili, Rentgenovimi žarki in narkozo. Nedavno pa so na bolnikih, ki so imeli škrlatinko, dokazali, da se krvne skupine boleznijo niso prav nič spremenile.
"Kri ni voda" Vsak narod ima svojo kri
Natančne preiskave poslednjih let so dognale, da se pro-centualna razdelitev četverih krvnih skupin poedinih narodov jako razlikuje druga od
druge. Tafcaso dognali, da spada, največ narodov v severni in srednji Evropi k skupini A, v južni in vzhodni Evropi pa spadajo ljudje h krvni skupini B. — Jako zanimiv primer pa nu-jajo cigani. Cigani imajo popolnoma drugačno razdelitev krvnih skupin ko Madžari in sicer je ciganska kri jako slična krvi Indov. S tem pa je tudi dokazano, da imajo cigani, ki so se bili nekoč priselili iz Indije, še dandanes krvne plemenske lastnosti Indov.
A ne razlikujejo se po krvi le narodi, ki so se plemensko tako tuji kakor cigani in Madžari, marveč so velike krvne razlike tudi med sosednjimi ali plemensko sorodnimi narodi. Tako je drugačna kri Slovana in drugačna kri Francoza, Italijana, Nemca, Angleža.
"Krvna znanost" zares izpričuje, da "tri ni voda," da kri vpliva na podedovanost lastnosti, na vzgojo, na barvo naroda; da je kri velikega pomena za zdravstvo in bolj za splošna vprašanja človeštva.
TIGROVA KLETKA NA MORJU
Bili smo na obrežnem mestu Kadipura blizu Kalkute. Jaz 3em se ravno vračal iz Indije in bil zelo zadovoljen radi svojih kupčij. Bil sem prekupčevalec eksotičnih živali: Zbral sem lepo množino redkih ptičev, in 3em jih nekaj sam ujel s svojimi pomagači, druge pa sem pokupil od raznih trgovcev.
Moj parnik, pod vodstvom kapetana Hugoja Manleya, je hotel že odriniti, ko pridejo nekateri domačini in prinesejo veliko kletko s tigrom. Ponudili 30 mi ga v prodajo. Bila je krama žival: takoj sem se pogodil n, ker niso mogli dobiti primernega prostora, so položili kletko kar blizu jambora in jo privezali k temu.
Bili smo 50 milj oddaljeni od izvira reke: torej v polnem Bengalskem zalivu, ko naenkrat vstane močan veter. Ni bil ti-fon in ne kaj podobnega; bilo je strašno neurje, strašen vihar, ki je tako razburkal morje, ia se je naš parnik premetaval kot orehova lupina. Pri vsakem spbanju je parnik zajemal cele ionelate vode. Veliki valovi so *e kotalili na pod: so zajemali kletko mojega tigra in med bu-ianjem viharja sem slišal strašno* obupno tuljenje zveri.
Cim bolj smo se oddaljevali, tem bolj viharno je postajalo. Zaprli smo vse vhode in izhode, zamašili vse odprtine, odstrani li vse z raznih mostov. Žalostno sem opazil, kako je voda odnesla prednji most. Voda je potem zajela ves zgornji pod in obrnila vso svojo moč proti kletki s tigrom. — Prepričan sem bil, da bo.kletka kljubovala, vsem napadom valov, ker je jila sestavljena iz močnih dro-jov. Nisem mogel pa zaupati /ezem, ki so zaklepale kletko k jamboru. Vozli niso mogli zdržati. Medtem ko sem motril kletko, sem opazil, da vsi vozli nekako popuščajo. Močnejši val je prihrumel iri*se je spolz-nila skoro za pol metra. Še nekaj takih sunkov, pa bi vezi odnehale, kletka bi se potopila in tako tudi tiger. "Grem doli," jem rekel kapetanu, "da preve-iem vnovič kletko." Manley me je pomilovalno pogledal, češ, morda se ti blede: "Ni mogoče. Izhodi k sprednjemu mostiču so vsi zaprti in zabarikadirani." "Odprite mi enega."
"Niti ne mislim kaj takega!"
"Tedaj si moram jzmisliti kak nov način, da rešim tigra." Urno sem preskočil ograjo, zagrabil za močno vrv, ki je visela doli z jambora. Ne mislite si pa, da sem to tvegal zaradi ljubezni do živali! Nikakor. Tiger me je le preveč stal, da bi mo gel hladnokrvno prenesti veliko izgubo, ki bi jo imel, če se mi bi potopil.
Kot opica' sem se spretno po
vrvi spuščal na pod. Pod seboj sem videl peneče se valove, ki so se z vso močjo zaganjali proti jamborom. Slednjič sem skočil na tla, se zavaroval za jamborom. Med tem, ko se je zaganjal močnejši val, sem se nagonsko oprijel kletke, da ne bi ta zdrknila v morje. A nisem se je dolgo oklepal. Komaj sem se oprijel drogov, že sem začutil na svojih rokah dva topa udarca. Odskočil sem in si pogledal prste. Bili so vsi močno okrvavljeni. Zver je iztegnila šape, ter me s kremplji hudo razpraskala.
Prihajal je drugi val. Sedaj sem zagrabil za vrvi, ki so vezale kletko k jamboru: bil sem na varnem, čeprav je tiger skušal med drogovi priti do mene in čeprav je rjovel in besnel bolj kot morje. Zver se ni zavedala, da sem ji prišel rešit življenje; njen edini nagon je bil: na mestu me raztrgati. Jaz sem mislil, da ima tiger le nekaj soli v glavi! — Previdno sem sel okrog kletke, dokler sem se mogel neposredno oprijeti - jambora. Tu je prišel vnovič hud val. A bil sem pripravljen. S krvavečimi rokami sem z vso silo potegnil vrvi, ki so vezale kletko. Medtem je tiger divjal ter me skušal doseči. —
Delo je bilo dovršeno. Mokri vozli bi sedaj lahko vzdržali vsak napad valov: za kletko se mi ni bilo treba več bati. Drugega ivsem mogel storiti, kot vrniti se nazaj na višji most h kapitanu.
Lahko rečeno! Moji prsti, vsi strašno razpraskani in krvaveči, so izgubili vso moč. Otrpli so; niso se mogli več pregi-bati. Velika muka je bila zame oprijeti se vrvi in na njej obvi-seti; tembolj mučno je bilo po-vzpenjati se še kvišku, dvigati se dokaj metrov v višino, medtem ko je pod mano in pkoli mene vse šumelo in so me divji valovi bičali.
Trudil sem se, kot še nikdar -v svojem življenju, medtem ko mi je kri lila po obrazu. Videl sem, da se bojujem za življenje. Stvar je bila resnejša kot prej, ko sem se boril le za tigra. —
Mislim, da je bilo največje veselje, kar sem ga sploh mogel kdaj občutiti, tedaj ko sem začutil močne roke kapitana Man-leya, ki so me prijele za zapestje. Brž me je zvlekel na varno, jezno mrmrajoč: "Med mnogimi neumnostmi, ki sem jih videl in doživel na svetu, je ta gotovo največja. Vsa ta nevarnost zaradi tistega mačka tam doli! Le poglej, kakšne so tvoje roke!"
Ko sem začutil pod nogami trdna tla in ne več praznine, sem pogledal svoje krvaveče roke, nato sem se obrnil k Man-leyu, končno k tigrovi kletki in potem sem nepremično obsedel v naslanjaču. —
-o-
NAKUP POTREBŠČIN ZA AMERIŠKO ARMADO Mr. Donald Nelson, direktor državnega nakupovalnega oddelka v Washingtonu, D. C., nima v oskrbi samo nakupa živeža za našo ameriško vojaštvo, ampak ga preskrbuje tudi z obleko in posteljami. Tekom minulih štirih mesecev je za armado naročil 37 milijonov parov volnenih nogavic, 17 milijonov hlač, 10 milijonov srajc, 8 milijonov parov čevljev, sedem milijonov klobukov, 1,400,000 postelj (cots) in žimnic (mo-drocov) in več milijonov volnenih odej.
Kar se pa tiče živeža, se za razna taborišča ali kempe tja vsak dan odpošlje en milijon ft. različnega mesa, 600.000 ft. krompirja, 250 ton različnega sadja, za $50,000 vrednosti kruha in drugega peciva in nad en milijon funtov različne zele-njadi. Samo za hrano vojaštva se potroši na dan okrog $350,-000. Ta množina bo vsekako kmalu povečana, ker se tudi naša armada vedno veča.
t
SOBRAT JOSEPH BEVEC PONESREČEN
ICo se je minuli četrtek, 18. septembra okrog polnoči v avtomobilu vračal rojak Joseph Bevec v spremstvu enega svojih prijateljev iz mesta Wash-ington, Pa., proti svojemu domu v Strabane, Pa., se je na potu avtomobil prevrnil, kar je povzročilo takojšnjo smrt Josipu Bevcu, članu sv. Jeronima, št. 153 KSKJ v Strabane, Pa.; njegov brat John je predsednik imenovanega društva.
Pokojnik je bil star 34 let in poročen. Poleg žalujoče soproge Ane, rojene Hopka, zapušča dve leti in pol starega sinčka, očeta Antona Sr., ter tri bVate: Antona Jr., Johna in Franka in mnogo drugih ožjih sorodnikov. Pokojnik je bil zaposlen pri domu društva sv.' Jeronima v Strabane, bil je jako priljubljen in znan v naselbini.
Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi minuli pondeljek iz cerkve sv. Patrika v Canons-burgu.
Iskreno sožalje prizadetim, pokojniku pa večni mir!
POROČIU) STAREGA JEDNOTARJA
Beaver F al Is, Pa.—Dasirav-je že v predzadnji številki Glasila sedanji tainik tukajšnjega društva sv. Valentina, št. 145 na kratko opisal slavnost 30-letnice tega društva, vršeče se 31. avgusta in izrekel v imenu odbora zahvalo vsem udeležencem, se oglašam s tem dopisom tudi jaz, če pojde v javnost, kajti imam že bolj slabo pisavo vsled moje trde roke in starosti (nad 70 let) pa še vedno stalno delam v tukajšnji jeklar ni.
Naj prvo naj opišem nakrat-ko našo lepo naselbino Beaver Kalls, ležečo v romantični dolini na bregu Monongahela reke ob progi Pennsylvania železnice. Beaver Falls šteje 28,000 prebivalcev, večino istih tvori jo Italijani, Poljaki in Hrvatje, nas, Slovencev ni mnogo tukaj, pa še ti smo zelo raztreseni na okrog. Dela je dosti tukaj za vsakega, kdor le more delati.
Že gori sem omenil, da ima mo tukaj eno krajevno društvo naše Jednote, društvo sv. Valentina, št. 145, katerega sem jaz ustanovil pred 30 leti (2. septembra, 1911), v Jednoto je bilo sprejeto teden dni zatem. Ob ustanovitvi nas je bilo 15, toda le par Slovencev, drugi pa vsi Hrvatje, zato še danes tvorijo isti večino članstva pri društvu. Imel sem tudi čast in priliko, da sem vodil več let taj niške posle tega društva.-
Slavnost 30-letnice obstanka društva se je vršila s piknikom na Wise Grove. Tudi jaz, kot U3tanovnik društva se tem potom lepo zahvaljujem vsem udeležencem in glavnim uradnikom za spodbudne govore Vedno sem okrog gledal, da bi zapazil med nami tudi urednika Glasila, kakor je bil na našem srebrnem jubileju, pa sem gle dal zastonj ...
Drugi dan, na Delavski praz nik se nas je odpravilo nekaj čez dvajset od tega društva na slavnost dveh društev v Strabane, Pa. O isti je bilo v zadnjem Glasilu bolj obširno poro-čano. Tamkaj smo videli uspeh in sad lepega složnega delovanja med društveniki, saj ima baš to društvo sv. Jeronima, št. 153 v Strabane gotovo najlepši svoj lastni dom, izmed vseh v državi Pennsylvania, ki je veljal $25,000, pa je že vse plačano in ima še okrog $5,000 v svoji blagajni. Dom je res lep, samo cesto pred njim morate še tlakovati; to je sicer zadeva mesta. Ljudstva je bilo toliko, da smo se le s težavo zrinili v dvorano. Tam smo pa naleteli na glavnega predsednika KSKJ brata Germa sredi velike dvorane, okrog njega pa najmanj
200 ljudi, in vaa množica je ž | Ohio, Mr. Boiča (Boyda) njim vred prepevala naše lepe Cehi, Poljaki in Rusi pa tudi
slovenske pesmi ob spremi jeva- nikdar ne izostanejo, zato se Germove krasne harmonike, pričakuje lepe programe tuai To vam je bilo veselja, da kaj 1 od njih.
Kaj takega še nisem videl in Vse slovenske bratske poa-čul celih 53 let, odkar bivam v porne so se zavzele, da ne odo-Ameriki, ali odkar sem prišel I bravajo nečloveško početje, Ka-semkaj iz našega Črnomlja, tero mora naš nesrečni naroa Hvala Vam, sobrat Germ! prenašati pod brezsrčnim Hit-Potem sem vprašal enega lerjem in Mussolimjem. Zato fanta, če je tudi naš brat Zalar, je naša sveta dolžnost, da se glavni tajnik tukaj. Brat Zalar korporotivno udeležimo tega je bil zunaj v kfogu mladine, ki javnega shoda ter močno proso vsi naokrog jemali njegove testiramo, da bodo nas sltfali v slike na svoje fotografične apa- Washington, D. C., da naš dobri rate. Dospevši do njega, sva si narod ni zaslužil tega krutega stisnila roke in malo pogovori- trpljenja, ki ga mora sedaj pre-a, kajti ni bilo več dosti časa, živi jati pod krutim omenjenim ker se je začelo že večeriti. dvema tiranoma. Ker si reveži, Nam vsem se je zelo dopadlo naši narodni bratje in sestre, Strabane, ker so ondi prijaz- starčki in otroci, onkraj široke-ni ljudje. Tam sem se sestali ga oceana sami ne morejo po
v ondotni jeklarni. Zmagal je s končnim izidom 72 točk.
tudi s prijatelji, katerih nisem	magati, je naša dolžnost, kot
videl že celih 30 let. Eden iz-	dobrih Amerikancev in kot do-
med teh je bil rojak Gfeorge Ko-	brih Slovencev, da jim pnskoči-
ščak, ki ima v Strabane svojo	mo na pomoč, če drugače ne,
družino in hišo. Hvala Ti pri-	vsaj, da glasno protestiramo,
jatelj George, ker si mi tam pri	da glasno zakličemo, da do-
Vas vse razkazal; kmalu Te	do nas Slišali oni, ki bodo imeli pridem zopet obiskat. .	odločilne besede pri mirovni Že proti večeru smo se od-	konferenci, ko bosta največja pravili domov proti Beaver	tirana premagana, da bo nas Fallsu v avtomobilih; domenje-	dobri narod enkrat prejel tiste no je bilo, da bomo skupaj vo-	pravice do katerih je na lastni žili drug za drugim, pa smo se	grudi v resnici upravičen na poti kmalu razgubili, ker	Torej rezervirajmo že danes menda niso vsi krenili na bliž-	nedeljo, 5. oktobra, ter se vsi, njo ali pravo cesto. Z menoj	brez izjeme, udeležimo tega veje vozil brat Frank Flajnik	likega javnega Vse-Slovanske-njegova hčerka Frančiška,	ga shoda. Ostajam z narodnimi pa smo kar sami ostali na potu.	pozdravi ter Vam kličem na Ker jaz nisem v noči dobro vi	1 aviHpnlV Vflm udani-
del poti, je Frank prevzel volan avtomobila; pa je dobro vozil, kajti v eni uri 15 minut smo bili že v Ambridge, ali prvi doma. Ker smo imeli že precej suha grla, smo se tam za malo časa ustavili pri našemu
svidenje, Vam udani,
Anthony Jersin
SREBRNA POROKA. —
ZAHVALA Joliet, ///.—Dne 14. sept. sta slavila svojo srebrno poroko znancu I Mr in Mrs Terlep. Slavnost se George-u, okrepčali z ječme- Je začela s sv. mlašokjer je vsa novčfcm, pol ure zatem smo bili družina pristopila k sv. obhaji pa že v Fallstonu pri bratu ju Terlepovi imajo 3 hčere in Flajniku.	enega sina. Mrs. Terlep je pod
K sklepu pozdravljam vse predsednica našega društva sv Canonsburžane in vse Straba- Genovefe št. 108 K9KJ., jako čane, tako tudi vse čitatelje delavna na društvenem polju Glasila. Posebni pozdrav pa i ^^ nam tudi Mr^ Terlep rad naj velja mojim nečakinjam I pomaga kadar ga prosimo za tamkaj na Ely, Minn.: in sicer jtajK0 p0moč; vsi člani te druži Mrs. Johani Kalčič, Mrs. Mary j ne pa spadajo k naši Jednoti. Kocjan in še njih tretji sestri, Tako so se zbrali označeni katere imena pa žal ne vem, ker dan na njih domu njih sorodni sem bil že v Ameriki, ko je bila prijatelji, uradnice društva ona rojena.	\n Celo teta Mrs. Zahor je s svo-
Jaz bi želel, da naj bi ta skro- j0 hčerko prispela iz Waukega men dopis zagledal beli dan, da na, da je slavljencema čestitala bodo moji sorodniki znali, da k 25 letnici njihovega zakonske-sem še živ do božje volje. Z | g& življenja. Naj jima veljajo
Bogom!
Nikolaj Klepet,
1309—4th Ave., Beaver Falls, Pa. -o-
VABILO NA KARTNO IGRO Pittsburgh, Pa.—Kakor vam je že znano bo naše društvo Marije Sedem Žalosti št. 81 priredilo kartno igro dne 28. sept. v nedeljo v cerkveni dvorani 57 i Jutler cesti ob 8:00 uri zvečer. Čisti dobiček te igre je namenjen cerkvi Marije Vnebovzetje. Članice in uradnice nabira jo darove, prodajajo tikete in vstopnice že zadnja dva tedna, zato prosimo, če je še katera članica katere ni bilo nam mogoče obiskati, naj prinese seboj darilo kadar bo prišla na to igro. Zelo hvaležne bomo za vsa darila, zato ker brez daril ni mogoče da bi bila kartna igra uspešna.
Vse članice, prijatelji, in farani so povabljeni da se udeleže te igre, da bo napolnjena dvorana. Kolikor bo najbolj mogoče se bo igra pričela točno ob 8. uri tako, da nekateri, ki ste bolj oddaljeni, boste lahko imeli prijeten večer in prišli domov pravočasno. Torej na svidenje v nedeljo zvečer! Za odbor: Frances Lokar -o
Prvo predavanje ministra Snoja v Ameriki
Naš rojak, jugoslovanski mi nister Franc Snoj. ki se mudi sedaj na obisku v Združenih državah, je preživel prva dva dneva strašnega bombardiranja Belgrada. Že takoj prvi dan tega bombardiranja je bil ubit minister dr. Kulovec in g. Snoj je bil imenovan na njegovo mesto. Iz Beograda je odpotova z vlado z avtomobilom najprej v Sarajevo, nato pa z bombnikom, ki je letel 5,400 metrov vi soko in čez dve fronti, v Crno-goro, iz Nikšiča v Črni gori pa z navadnim aeroplanom čez Sredozemsko morje v Jeruza lem, kjer je bil določen za misi jo v Združene države.
Iz Jeruzalema se je^edpelja z aeroplanom v Kairo, nato pa iz Port Saida s parnikom po Rdečem morju v Cape Town na skrajnem koncu Južne Afrike Od tam se je z ostalo misijo vozil po Južnem in po Severnem Atlantiku in je parnik po 50
ustaviti. Lete pa U letala lahko 8000 do 9500 metrov visoko. Nekdaj je bilo razmerje med hitrostjo lovskih in bombnih letal 3:2. Danes pa se je to razmerje premaknilo precej v korist bombnih letal.
Dandanes bi morala lovska letala dosegati hitrost 600 kilometrov na uro. Toda mednarodni rekord za suhozemska letala za suhozemska letala znaša samo 567 kilometrov na uro.
Kjer pa je zračni napad, tam je potrebna seveda tudi obram-
ba vas združim, da bi skupaj I najlepša dežela na svetu. Ne delovali za obnovo domovine," zato, ker smo od tam doma, Srbi so pred prvo svetovno temveč, ker to priznavajo vsi vojno imeli svojo neodvisno dr- tujci, ki prihajajo v naše kraje, žavo; Hrvatje so bili pod Mad- Toda po svoji zemljepisni le-žari, Slovenci pa pod Avstrijo, gi se nahaja na prostoru, kjer Vsak del našega naroda je ži- se srečujejo trije narodi: slovel svoje življenje in razvil svo- venski, nemški in italijanski, jo posebno kulturo. Vsak del je Hitler pa na vsak način hoče odnesel od svojih prejšnjih vla- na Jadran, zato je treba uničiti darjev svoj vpliv in vsled teh slovenski narod in to dela brez-vplivov ni bilo mogoče v krat- obzirno. Slovence zapira, mori kem času zliti v enotno celoto in pošilja v Srbijo, na njihove celokupnega naroda.	domove pa pošilja Nemce.
Po vojni je bila vstanovljena In danes govorim odločno	f ,
Jugoslavija in v Beogradu je proti Hitlerju in Mussoliniju, ba pred tem napadom. Ut>ram-bila postavljena centralistična četudi imam v Ljubljani svojo ba pa mora biti ne samo s ta , vladaj v kateri so imeli Srbi družino, ženo in tri sinove v svo- ampak tudi iz sraka samega, nadvlado. To seveda ni šlo in jem rojstnem kraju pa 8 bra- torej zračna obramba. N<*ater rvatje so se zoperstavili, Slo- tov in dve sestri.	izdelovalci letal gredo po si a n
venci pa smo godrnjali.	Hitler je razpršil naš narod, poti in izdelujejo lovska letala
Vendar pa je še nekako šlo. pa četudi bi marsikdo vsled z enim sedežem ter z motorjem, Slovenija je zadnjih 20 let ze- muk in trpljenja izginil, Hitler ki ima 1000 ali pa še več konj-o napredovala in kdor zadnjih nas ne bo zdrobil, naši ljudje se skih sil. Drugi pa izdelujejo 20 let svoje domovine ni več bodo vrnili in bodo obnovili Ju- lovska letala z dvema motorje-videl, je skoro ne bi več poznal goslavijo.	ma in z več sedeži. Stvar pa
in bi se čudil, kako je mogoče Prišel bo čas mirovne konfe- postaja še mnogo bolj zapiete-v primeroma tako kratkem ča- renče in naloga ameriških Slo- na, ker se mora tako lovsko lesu doseči tako velik napredek. vencev je, da dvignejo svoj glas talo spuščati v boj z bombnim Pod Avstrijo Slovenija elek- da kričijo in zahtevajo obnovi- letalom. Za tak boj s težjim or-trike skoro ni imela sedaj jo tev Jugoslavije. Po vojni mora jakom mora lahko lovsko letalo imamo povsod. Dobili smo uhi- biti Jugoslavija federativna dr- imeti seboj na krovu topove, če verzo, zgradili lepe moderne ce- žava in o tem že razpravlja Si- hoče biti kos močnejšemu bomb-ste, dosegli marsikaj drugega, movičeva vlada v Londonu. . niku. Če pa hočejo v lovsko 1 e-
— Slovenija je pa napredovala Da se pa vrnem k svojim talo vdelati topove, morajo biti
vsepovsod.	*	prejšnjim izvajanjem, ko sem | lovska letala mnogo večja in
. Na Hrvatskem je vodil sahio rekel, da je Jugoslavija zadrža-1 težja. S tem pa postanejo obe-hrvatsko politiko, ki je bila na- la Hitlerja dovolj časa, da se Lem bolj nerodna in pocasnej-sprotna Srbom, dr. Vlado Ma- je Anglija pripravila, da je ša. ček. In izvojeval je zmago, ta- slednjič zasedla Iran, moram Najmodernejša evropska in so da je prišlo do sporazuma sedaj povdariti, da je drugi slo- ameriška lovska letala doseza med Hrvati in Srbi in dr. Ma- vanski ' narod, namreč ruski, j0 na uro hitrost 450 do 475 ki ček je stopil v vlado kot mini- vstavil Hitlerja na njegovem h0metrov, so torej sedaj samo še strški podpredsednik.	pohodu in prepričan sem, da bo maj0 hitrejša kakor bombniki.
Slovenci nismo nastopili tako nemška oborožena sila doživela gedaj preskušajo lovska letala ostro kot Hrvati, temveč smo svoj poraz v Rusiji — tedaj bo-1 z dvema motorjema, kar pa še skušali v narodni skupščini pri- do Slovani porazili Hitlerja.
VSEH SLOVANOV DAN
ponovne čestitke vseh članic na sega društva.
Zadnji mesec sem bila z mojim možem v Indianapolisu, Ind., na obisku Mr. Antona Struna, očeta mojega moža. Obiskala sva tudi več tamkajšnjih slovenskih družin. Vse pri
Denver, Colo.—V nedeljo, 5. ^ je jim ^ osobito zato, ker oktobra, točno ob drugi uri po-|imajo tako lepe cvetoče vrtove.
poldne, se prične v mestni dvorani (City Auditorium), na 14. in Curtis, veliki javni shod vseh Slovanov v Denver ju in okolici. Odbor vseh posameznih slovanskih narodov se marljivo trudi, da bo ta dan dostojno^proslav ljen in bo preskrbel za bogat program. Povabljeni so bili razni zastopniki vlade, države, mesta Denvesja in gl. uradniki bratskih podpornih organiza
Lepa hvala družini Zevnik za prijazno postrežbo tako tudi Mr. in Mrs. Gasnik ter vsem drugim, s katerimi smo se sešli Na zopetno veselo svidenje.
Antonija Struna in Frank Struna.
TEKMA KSKJ IGRALCEV GOLFA
Športarji naše Jednote prire-cij, tako bo med drugimi tudi I	jajo vsako leto štiri svoje raz-naš cloradski slavček, Mr. John	lične tekme za prvenstvo in si-Germ, gl. predsednik KSKJ, z	cer v baseball igran j u v basket-njegovim zmožnim kvartetom	bali igranju, v kegljanju in v iz Pueblo, Colo., nastopil ter za	igranju znane ameriške športne krožil en par lepih slovenskih	igre golf. Letošnja tekma teh pesmi, kakor tudi Mr. Adolph	igralcev se bo vršila v soboto Anzick, Jr., iz Denverja, ki tr-	27. in v nedeljo, 28. septembra dijo, da je eden izmed najbolj-	na igrišču Crystal Lawns Coun-ših pevcev v tej okolici, bo z nje-	try kluba v Jolietu, 111. Za naj-govo zmožnostjo pripomogel,	boljše igralce so določene lepe da bo program za Slovence tem-	nagrade. Letošnja udeležba teh bolj popolen. Mr. George Miro-	tekmovalcev obeta presegati slavich je povabil tudi cerkveni	vse dosedanje, kajti iste se bo zbor slovenske fare v Denver ju,	samo iz mesta Indianapolis, kateri so tudi zmožni in dobri	Ind., udeležilo dvajset. Več o pevci. Torej bomo Slovenci,	tej tekmi je priobčeno zopet na pod vodstvom Mr. Miroslavicha	današnji Our Page. dobro zastopani.	Kakor se nam iz Waukegana, Hrvati bodo imeli svojo obi-	111., poroča, je dne 14. sept. pri čajno tamburico, kakor tudi gl.	11. letni mestni tekmi golf igre podpredsednika Hrvatske Brat-	zmagal na Bonnie Brook igriške Zveze ki je ob enem sena-	Šču naš rojak in sobrat Frank tor države Ohio, iz Clevelanda,	Igrin, star 29 let. ki je zaposlen
dnevih vožnje dospel v Norfolk, Va., od tam pa je misija 8. septembra dospela v Wash ington, D. C.
Gospod minister je imel dne 13. septembra svoje nastopno prvo predavanje v Ameriki, in sicer v slovenski cerkveni dvorani na 8. cesti v New Yorku Najprvo je v prijaznih besedah pozdravil navzoče ter je takoj spočetka povdaril trdno prepri čanje, da bo po sedanji vojni Jugoslavija ?opet vstala in njo tudi Slovenija, pa če jo sovražniki še tako razdirajo.
Jugoslovanska vlada je potem, ko je videla, da se armada ne more upirati proti silni nem ški moči, odpotovala iz dežele ne da bi, kakor bi kdo rekel, rešila svojo kožo, temveč da tudi
v	inozemstvu zastopa Jugosla
vi	j o pred narodi in čaka, ko bo hitlerizem uničen.
Hitler, ki je le malo dni prej sklenil z Jugoslavijo prijatelj sko pogodbo, je kar namah za vrgel te obveznosti, ki jih je sprejel s pogodbo, ter je nepri čakovano vdaril na Jugoslavijo z naglico, ki si je niti Amerika ne more predstavljati. Bra ste o tem in v strahu ste priča kovali, kaj še pride.
Od vlade je v inozemstvo od potovalo osem ministrov, katerih namen je pred svetom vzdr žati vlado Jugoslavije.
Minister dr. Krek je oko Afrike prišel v London, dr. Ku har, ki je bil nekdaj naselniški komisar v Parizu, je tudi priše v London ter je sedaj na potu Ameriko.
"Sli smo po svetu," je reke minister Snoj, "ne da bi reši svoje glave, temveč da povemo svetu, da smo tu in da rešimo domovino. Stojim pred vami
boriti si nekaj več pravic; z 'odkritim nasprotstvom nismo hoteli priti na dan, boječ se kakega razkola, fka j ti vedeli smo, da je naše mesto, naša rešitev, naš obstoj, samo v Jugoslaviji. Leta 1931 je prišel na pozori-
BOMBNIKI HITREJŠI KAKOR LOVSKA LETALA
Strokovnjaki v letalstvu ve dno znova naglašajo, kako sil-šče Hitler. Govoril je in govo-1 no naglo se razvija letalska teh-
ni dalo dovoijnih uspehov, da bi bilo mogoče izreči sodbe, kako so se obnesla, ali bolje, kako bi se obnesla.
KAJ STANE RAZNO VOJNO OROŽJE?
Razni vojaški strokovnjaki ril ter napovedoval in preroko-1 nika in da letala postajajo ve-1 gQ dognali, da če hoče ta dežela
val —nikdo mu ni verjel. Napi- dno hitrejša. Se pred nekaj le-	doiti Nemčijo z oboroževanjem
sal je Mein Kampf, in povedal, ti so rekli, da je dovolj, ako lov-	bo mogja potrošiti najmanj
kaj hoče doseči za Nemčijo. To- sko letelo preleti na uro 250 ki-	100 biiijonov dolarjev,
da povedal je, da je treba uni- lometrov. Toda modema leta-	Koliko se je v oboroževanju
čiti Slovane, ako hoče Nemčija la so v skoro vseh modernih dr-	doseglo dosedaj, kažejo števil
priti do svojega cilja. . žavah to število že podvojila.	ke $5,240,000,000. Torej komaj
Najprej je vdaril na Posaar- Tovarne dandanes grade sko-	nekaJ- nad pet odstotkov,
je, kjer tedaj po versailski po- ro same enokrilnike, ker se tako	y jetu 1917 se je potrošilo za
godbi ni smelo biti nobenega zmanjša odpor zraka in s tem	vojno $io,400,000,000, kar je
nemškega vojaka. Hitler pa je omogoča večja hitrost. Čim bolj	komaj io odstotkov, kar bo po-
tja poslal svojo armado, toda je letalo naglo, tem bolj sku-	treba potrošiti sedaj, če bo de-
poveljniku je naročil, da se ta- ša tehnika omogočiti mu, da bi	žela hotela nadkriliti Nemčijo
koj vstavi, ako bi Francozi po- lahko poletelo čim dlje. Pri tem	y orožju.
kazali kako nasprotje. Franco- pa je letalska tehnika prišla v	Kaj stane nekatero orožje?
zi so bili pripravljeni postaviti zagato, iz katere je moderna	poglejmo:
se proti nemški armadi, toda znanost še ni mogla rešiti. Čim	Velika bojna ladja 35,000
London je Franciji naročil, da bolj je krilo narejeno tako, da	tonov, moderno opremljena sta
miruje. In sama Francija se zmore prenesti čim večjo hi-	ne do $70,000,000.
proti Nemcem ni mogla posta- trost, tem bolj ga je treba dalj-	Veliki težki bombnik (voja
viti. šati, kar pa zopet povzroča več-	ško ietalo) stane do $350,000.
Francija je bila tedaj močna, jo težo. Vsled velike teže pa je	Srednji tank stane do $38,
Nemčija pa ne, toda Hitler je letalo zopet manj zmožno za	500
bil drzen in je vdaril in uspel, večje daljave. Tako se torej ta	Veliki osem-palčni top mon-
Anglija je Hitlerju dovolila še Utvar pričenja vrteti v nekakem	tiran na železniškem vozu sta
več. Smel se je polastiti naj- krogu. Novodobna tehnika sil-	ne $195,000.
prej sudetskih krajev, nato cele no" pazi na to, da bi se v bodoče	Lahki bombniki (lažje voja-
Cehoslovaške, dalje Gdanska. porabilo čim manj kuriva. V	ško letalo) stane $135,000. Tedaj je Hitler zahrepenel še tem oziru so začeli dosedanje Protiletalski top 37-milime-
po drugih deželah, čutil se je motorje na bencin nadomeščati	trov stane $20,000.
dovolj močnega in vdaril je na z Dieselovimi motorji, kar se	jop proti tankom'37-milime-
Poljsko, nato pa šel dalje in ce- menda kaj dobro obnaša.	j trov stane $5,000 lo tako daleč, da je po nekaj Zlasti za vojaška letala je ve tednih zlomil francosko arma- like važnosti, kdaj se bo tehni do, ki-je veljala za najmočnej- ki posrečilo iznajti, da se dviga-
Strojna puška za zračno letalo 50-kalibra stane $1,575. Top 105-milimeter (howit-
šo, najmodernejšo na svetu.
Zatem je sklepal z raznimi državami prijateljske zveze, medtem pa zavojeval eno državo za drugo. Napadal je države, s katerimi je imel nenapadalne in prijateljske pogodbe ter jih podjarmljal eno za drugo. Ko je spravil pod se najprej vse zapadne države, ki so mu stale na poti proti Angliji, tedaj je napadel tudi Anglijo, kajti vedel je, da ni oborožena in da še najmanj dve leti ne bo mogla biti dovolj oborožena.
V tem času je Hitler v Berch-tesgaden poklical kneza Pavla, kateremu je naravnost povedal, da bo napadel Rusijo. Knezu Pavlu je najprej ponudil prijateljsko pogodbo jn Jugoslavija jo je sprejela v dobri volji, da bo s tem obvarovana strahot vojne.
Slovenija je, kot sami veste,
nje letal v višavo še poveča.,V zer) stane $25,000.
visokih legah letalo mnogo hit reje leti, ker ima manj zračne ga odpora, poleg tega pa vojaško letalo visoko v zraku ni tako izpostavljeno izstrelkom obrambnih topov, ne glede na to, da lahko letalo mnogo višje leti in ga sovražnik ne sliši o pravem času. Zato so iz velike višine mogoči nenadni zračni napadi. Pri vsem tem pa se je izkazalo, da se je tehnika bombnih letal mnogo hitreje izpopolnjevala kakor tehnika za zgradbo lovskih letal.
Bombniki so dandanes glavni nosilci zračnih napadov ter danes dosegajo hitrost 375 do 425 kilometrov na uro. To so letala, ki imajo po dva motorja, ki nosijo po eno tono bomb ter morejo leteti nepretrgano 2000 do 4000 kilometrov, ne da bi se jim bilo treba med tem kje
Vojaška puška (rifle) stane do $80.
Torpedo stane $8,500.
Mina stane kakor je velika, od $400 do $1,000.
Krogla za 16-palčni top z eksplozivo stane do $1,505.
Parašut, ki ga rabi vojak za skok iz letala stane do $150.
Zračne bombe od $15 do $40. Kakor je Velika.
Ročna granata stane $1.56.
Te številka kažejo, koliko potroši človeštvo za morilno orožje ,da uničuje, kar s trudom ustvari in se pobija med seboj.
-o-
—V ameriških mesnicah, ki so pod nadzorstvom vlade se letno izdela nad 700 milijonov funtov klobas. Ako bi vse te klobase naložili na en tovorni vlak, bi bil isti dolg 250 milj.
NAJNOVEJŠE VESTI IZ STARE DOMOVINE
TISKOVNA POROČILA POSLANIŠTVA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE

Neprestani upori v Jugoslaviji morali odrezati. Dalje so bili Washington, 15. septembra ranjeni neki nemški poročnik,
(J<50). — Sklepajoč po vesteh, ki so v zadnjih oseminštiridese-tih urah prišle iz zasedene Jugoslavije, delno čez Švico, delno čez švedsko, se v vseh delih zasedene Jugoslavije nadaljuje držav-] ljanska vojna. V Srbiji in prav tako v Sloveniji in v Hrvatski velike množice nadaljujejo boj proti italijanskim, nemškim in izdajalskim oblastim. Vsi trije bratski narodi se složno bore proti skupnim sovražnikiom, brez ozirov na strašne žrtve, ki jih te borbe zahtevajo. Objavljamo nekaj zanimivih poročil, ki jih javlja "International News Service":
Možnost izkrcanja Angležev na dalmatinski obali
Zagreb, 12. septembra. — Italijanske fašistične oblasti so povzele vse mere vojaškega značaja, da bi, kot se vsem dozdeva, preprečile izkrcanje angleških čet na dalmatinski obali. Z uradno cbjavo so razglasile obsedno stanje vzdolž vse dalmatinske obale od Mostarja na jugu do Oguiina v severnem delu. Vse omenjeno ozemlje je pod povelj-ništvom generala Ambrosi-a, poveljnika druge italijanske armi-je.	.
Italijanske vojaške oblasti poudarjajo, da je bila preureditev državnih oblasti v zasedenem ozemlju, da bi se preprečil vdor Angležev čez dalmatinsko oSalo v notranjost.. Po novih ukazih se je morala raba prometnih
štirje nemški vojaki, en nemški telefonski uradnik in šest Hrvatov.
Uradnega pojasnila ni bilo vendar se misli, da so za te nerede odgovorni komunisti — tako pravi Berlin. Vsled teh eksplozij so bile oblasti dolgo časa brez vezi z notranjostjo.
Istočasno smo zvedeli, da so vstaši že četrtič dvignili v zrak železniško progo med Brodom in Sarajevom.
V Zagrebu so oblasti izdale ukaz, da morajo vojaške in oro-žniške čete krožiti po predmestjih in varovati važna poslopja.
Srbski četniki rušijo
Angora, 15. septembra. — Iz vojaških virov smo zvedeli za nov izbruh četniškega bojevanja v Srbiji. Dve važni železniški progi sta pofušeni.
Poročila pravijo, da je bil promet na progi med Beogradom in Nišem prekinjen za oseminštiri-deset ur, ker so četniki napadli vlak, vrgli lokomotivo po klancu navzdol in razdejali železniško progo daleč naokrog. Prvi vlak v Niš je prispel čez dva dni, v spremstvu nemškega oklopnega vlaka in treh lahkih bombnikov, ki so ga vso pot varovali.
Dalje javljajo poročila, da so četniki porušili progo med Sara* jevom in Mostarjem in tako za več dni prekinili zvezo med Bosno in Hercegovino.
Lakota in pomanjkanje
Angora, 15. septembra. —
* Država je prevzela vse občin- brusit na pečino In da jim je njega lastnika gradov Dvora in DRUGA NARODNA JUNAKI- j ske gozdove. Vse pogodbe in vse Ptal. d» »o odšli Turki, ka- Hotemeža pri Radečah. Gradič pravice gozdarskih in rudarskih terim bi polteno posvetili a «vo- turn uporabljajo danet za hi-
sredstev omejiti. Prebivalstvu je I Potniki, ki prihajajo iz Grčije, prepovedano nošenje strelnega j pripovedujejo o strašni lakoti in
drušb so razveljavljene.
Patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo je zaprt in ga bo koncem tega meseca sodilo vojaško sodišče v Beogradu. Obtožen je veleizdaje.
afussolini je izdal povelje, da se vso črno goro postavi pod vojaško upravo. Razlogi za to so "posebni." Dejansko je prišlo ra<Ji odpora naroda proti vsiljivcem in, ker plačanci niso mogli nanj vplivati. Ljudstvo se upira italijanskim oblastim pri vsakem koraku.
V	Zagrebu sta bila ustreljena profesor Sunara in rabi (židovski višji duhovnik) Engel. Sunara je bil doma iz Splita in je bil član Hrvatske Kmetske Stranke.
Italijanski general Coselchi je v spremstvu "Poglavarja" Paveliča obiskal svoje ranjene pristaše, Paveličeve plačance.
Budimpeštanski list "Magyar Sed" javlja, da je bilo v Kragu-jevcu ustreljenih trideset oseb zaradi uboja enega nemškega vojaka. V Trstu je bilo ustreljenih devet Slovencev zaradi poškodovanja državne lastnine. Na Sušaku je izbruhnil požar. Dya vlaka drv, namenjenih za Italijo, sta zgorela. Železniška postaja je uničena in sosednje zgradbe poškodovane.
V	mesecu juliju je na Balkanu padlo več italijanskih vojakov kot na vseh drugih bojiščih skupaj. Samo po italijanskih uradnih poročilih je bilo skero štiristo mrtvih in prav toliko ranjenih.
Zaradi upora je bilo v kon-1 plemiči centracijskem taborišču v Trav
jimi nabrušenimi sabljami.)
S ko s i mesto pelje banovin-ska savska cesta iz Zidanega
ralnico.
Leta 1385 je bil ustanovljen vikariat, leta 1618 pa samostoj-
mostu v Krško. Radeče imajo na župnija. Stara gotska žup-avtobusno zvezo z 2.5 km oddaljenim Zidanim mostom Iz
Radeč se vije tudi cesta na za-pad proti Litiji in na jug v Št. Jani.
Radeče imajo precej znamenito zgodovino. Kraj je bil obljuden ie v prazgodovinski do-
na cerkev sv. Petra je bila zgrajena najbrž v 16. stoletju. Leta 1910 je bila popolnom prenovljena. Glavtii oltar je posvečen sv. Petru, levi stranski oltar Pre3vetemu Srcu Jezusovemu, desni stranski oltar sv. Jožefu. Zraven oltarja sv. Jožefa je ka-
bi, kar pričajo številne prazgo- [ pelica Brezmadežnega spočetja dovinske gomile na hribu pod device Marije. V župni cerkvi mestom iz mlajše kamene dobe ! se nahajajo tudi krasne nove in kosti jamskega medveda, ko-1 orgle. .V stenah župne cerkve so
ščeno orodje ter kamenitna ar-tefakta, kar vse je 1. 1934 našel profesor Brodar v votlini pri Njivicah zahodno od Radeč. Številne so tudi rimske izkopanine, kakor oJtarji vodnih božanstev Neptuna in Savusa (Sava), rimski denar itd. Že v rimskih časih je bilo v Radečah ali na nasprotnem bregu (Ver-rek) važno savsko pristanišče za trgovino iz Italije v Panoni-jo (pokrajino vzhodno od Ljubljane). Tu je bila rimska po-
vzidani trije votivni rimski kamni, od katerih je bil eden posvečen krajevnemu zaščitniku božanstvu Trojan (Atrans), drugi pa bogu Save (Savus).
Leta 1862 je bila zgrajena železniška proga _ Zidani most-Zagreb-Sisak. Do tega leta so blago (sadje, vino, žito, drva, deske, železo, apno) po Savi prevažali večinoma po splavih in ladjah. Tedaj je bil ob Savi kaj živahen promet. V Radečah so nalagali na ladje železno ru-
NJA FRANCOZOV
KAKO ZNAJO JUDJE RAČUNATI
staja (34. mansio) ob cesti Ne-. ^ ki sQ jo kopali y svibenski in
viodunum (Drnovo pri Leskov cu) — Celeia (Celje).
V viharnih časih srednjega veka so mogočni plemiči zidali svoje gradove večinoma na strmih hribovih in bregovih. Rade-ški Stari grad je zgradila okoli
radeški okolici. V Radečah je bil tudi rudarski urad. Sedaj prevažajo po Savi večinoma les in sadje.
V Jugoslaviji so Radeče lepo napredvale in 25. avgusta 1925
V	Beauvaisju v severni Fran-j Nek starokopiten judovski ciji so nedavno skupno z udele- lastnik tovarne je bil zelo je-ženci i ž vse Francije obhajali v zen, ko ga je eden izmed njego-čast drugi veliki narodni junaki-1 vi h delavcev prosil za povišanji (prva je sveta Ivana Orlean- nje plače in da preveč trdo deska), Ivani Hachette, tradicio-| la. Gospodar mu je začel pri-nalno ljudsko veselico z zgodo- digc.ati, da ima lahko delo; vinskimi igrami, čeprav Ivana sploh da nič ne dela! Le pu-Hachette ni bila,še proglašena slušaj me: "Leto ima 365 dni; za svetnico, se tudi cerkveni kro-1 v tem času spiš navadno po gi udeležujejo njenih proslav, 'osem ur na dan, kar znaša 122 (
Leganda pripoveduje o tej na- dni spanja, ostane torej še 243 rodni junakinji: Kralj Ludovik'dni. Osem ur na dan porabiš II. Francoski se je bojeval s Kar- navadno zase, k^r znači zopet lom Drznim Burgundskim, kate- 121 dni. V moji tovarni imaš ri je skušal zavzeti mesto Bcau- vsafc dan pol ure časa za luneh, vais. Tedaj pa je dvajsetletna kar znaša 15 dni, torej ti ostane dekle, Ivana 1'Aisne, pozvala še 106 dni. Ob nedeljah si do-prebivalce, naj se branijo in jih ma, torej je zopet 52 dni manj, je podžigala v boju. Ivana je ostane ti še 54 dni. Ob sobotah planila na sovražnikovega zasta- popoldne greš domov; to tvori vonošo in mu iztrgala zastavo iz j zopet 26 dni, ostane ti še 28 dni. rok. Ljudski glas ji je nadel pri-1 "Na leto imaš dva tedna po-devek "La Hachette," kar pome-ščitnic, en teden si pa bolan; toni "majhna sekira."	' rej ti ostane samo še sedem dni
V	spomin junaštva tega hra-za delo. Na praznik Novega le-braga dekleta so v prejšnjih ča-^ta, na Washingtonov rojstni sih prirejali samo procesije. Iz- dan, na Spominski dan, 4. juli-za srede prejšnjega stoletja pa j a, na Delovski praznik in na imajo tudi posvetno proslavo Zahvalni dan, tako tudi o Boži-njej v čast in sicer pred-mestno ču se ne dela v moji tovarni in hišo v Beauvaisju, kjer stoji kip na Yom kippur praznik. Le do-Ivane Hachette. Tudi v Parizu, bro preračunaj, kako in čemu in sicer v Luksemburškem par- naj ti plačo povišam; saj si mi ku, stoji njen kip.	celo ti dolžan!"
leta 1000 ena izmed panog Svi- 80 bile P°v*dignjene v mesto
orožja.
Hrvatska vlada je omenjeni ukaz italijanskih oblasti objavi-
pomanjkanju v krajih ki so jih zasedli Italijani
jugoslovanskih »iku ^treljenih sedemdeset oseb.
1 "Reuter" poroča, da je bilo v
benskih grofov, ki so se odtlej imenovali Radeški gospodje. Svibenski ali Ostrovrharji so bili poleg Turjačanov (Auer-spergov) najstarejši kranjski Njih prvotna lastnina
Za gospodarski razvoj Radeč je velikega pomena lesna in papirna industrija, ki sega daleč nazaj v 19. stoletje. Velika papirnica Brata Piatnik v Njivicah pod Žebnikom izdeluje pred-
la s pripombo, da je ukaz samo videli, kako so se sestradani
Zatrjuje jo,"da"šo zlasitnimi očmi j	Sadu postreljenih in po-! čini. Svibenski grad je baje
bešenih s^dem tisoč ljudi, v ^
je bil starodavni Svibenski grad i V8e* Pomenim in karlnupa (Schafenberg), ki se je dvi-'Plr- Prijazno mesto ima zava-
gal na silno strmi in visoki pe-!rovano	u^odno PodnebJe
romantično okolico ter je
^adiffrankTvskTgrof Arnulf ^ P"P™vno za letovišče.
začasen in da bo veljal samo, dokler bo trajala vojna. Dobro obveščeni krogi pravijo, da so italijanske oblasti uvedle vojaški nadzor nad hryatskimi državnimi oblastmi zato, ker se boje možnosti, da bi somišljeniki dr. Mačka, ki jih Italijani imenujejo "izdajalci," sodelovali z angleško vojsko.
Iz teh podatkov je jasno razvidno, da se hrvatske množice, ki so po veliki večini vdane dr. Vladimiri u Mačku, upirajo proti italijanski zasedbi.
Italija se še vedno bojuje na Balkanu Rim, 14. septembra. — čeprav je bila vojna na Balkanu končana pred tremi meseci, poroča italijanska vlada v zadnji
i Scmbcru čez šeststo, v Srbobra-' Svibenski 1. 928. Sledil mu jej V neposredni bližini Radeč se ' nu okrog »tiristopetdeset. V . najstarejši sin Oton kot gospo- vije romantična savska dolina mnogih vaseh so pobili vse pre- dar gradu na Svibnsm, drugi s Savo, ki nosi po vsakem Več-bivalstvo in hiše porušili do tal. [sin Ortclf je zgradil grad Oj-| jem deževju od zgodnje pomla-Nemike oblasti so izdale ukaz,1 stri vrh ob izlivu Ljubljanice v di do pozne jeseni splave z ut-da so morajo .prfjavfti vsi čast-1 Savo, tretji sin ATifcilf pa Žeb-1 rjenimi -apiavarji. Kaj lep je niki in vojaki jugoslovanske voj-1 niški grad pri Radečah. Ena pogled z radeškega mostu, ka-ske.	,	! panoga Svibenskih |je ustanovi- j dar se vrstijo ob lepem vreme-
dvanajst "Malih glavarjev" I Pavelič je Pomilostil V3e kriv-1 la tudi Planinski grad (Planina nir splav za splavom, kakor bi V vladi ip nedavno izbruhnil ce> ki 33 bili obsojeni po jugo- pri Sevnici) in se nazvala po- jih ne bilo konca
| slovanskem vojnem zakoniku, j slej po tem gradu ter bila v Neka angleška radio po3taja f sorodstvu s sv. Eno. Pod rade-
spor med vojsko (Kvaternik) in plačanci. Za kazen so vlado "preustrojili" in jo napolnili s "strokovnjaki." Kvaterniku so se oddolžili s tem, da so mu sina postavili za "državnega tajnika."
Somišljenike Hrvatske Kmetske Stranke so pognali iz državnih in samoupravnih služb ter mnoge od njih pozaprli v Kupin-cu in Bosanskem Petrovcu. Druge so poslali na prisilno delo v
uradni izjavi, da je bila v mese cu avgustu v Jugoslaviji, Grški; koncentracijskem taboru na oto-in Albaniji 426 Italijanov ubi- ku Pagu za razvažanje soli s sa-
tjem, ki je njih denarno kritje i bilo židovskega izvora, so postavili "komisarje." Italijan Ma-ruzzi je "komisar" največje lesne industrije v Jugoslaviji, "Na-šice."
Nabirali so vojake za rusko v roKan cemiKov. bojno črto. Odziv je bil. seveda i« neredi * Zagrebu slab. Pustili so jim stare voja- «
tih in 866 ranjenih. Uradno poročilo imenuje Jugoslavijo, Grško in Albanijo še vedno "italijanska bojna črta" in podčrtuje upornost balkanskih narodov. Ljubljana dve uri v rokah
četnikov Bern, 14. septembra (JČO brezžično) — Dopisnik Colum-bla Brcadcasting System-a javlja, da je Ljubljana sinoči hila nad dve uri v rokah četnikov Eksplozije in
Zagreb, 14. septembra. — V zagrebški telefonski centrali so danes eksplodirale štiri bombe in ubile nemškega častnika in trinajst drugih oseb.
V drugem delu mesta je bilo šest hrvatskih vojakov ranjenih s streli iz strojnice.
Prva bomba je eksplodirala ob pol eni popoldne na glavni pošti. Dvajset minut kasneje so sledile tri daljnje eksplozije. Vse zagrebške telefonske zveze so bile s tem poškodovane in telefon-
-	ski promet onemogočen. Kdaj
-	ga bodo vzpostavili ni znano.
Major Moehring, častnik nemškega oddelka za zvezo, je bil ranjen v glavo. Dodeljen je bil poveljniku nemških čet za zvezo, generalu Edmundu Gleise von
Horstenau. '
Hrvat Rajkovič, vodja neke
je objavila, da je blizu Beogra-1 škim Starim gradom so se že da odšla v zruk smodnišniva in j zgodaj naselili ljudje in tako je zaloga gorljivih tekočin. Istoča-1 nastal trg. ki se leta 1206 prsno je bila poškodovana tovarna ! viČ imenuje v zgodovini. Izmed letal. Razdejanji železniških j Ostrovrharjev je posebno znan prog, telefonskih zvez in brezžič- Viljem Ostrovrhar, ki je končal nih postaj ter porušene ceste, vse to ovira in delno onemogoča pre-I mikanje vojaških edinic.
Po istih vesteh je vsa črna gora v Gblasti upornikov. plemeniti C in ameriŠKEGA ministra g. lane G. Arthur Lane, bivši minister Združenih držav v Beogra-
Pri Zidanem mostu (^97 m) sc konča slikovita Savinjska do-
mokolnicami.
Italijani in Nemci "kupujejo" pravice od hrvatskih gospodar-skih družb in podjetij. Podje- > Je	Kraljevemu posla-
l-; niiv> donamri lrritip! ^u g. Konstantinu toticu pismo s sledečo vsebino:
svoje življenje pri Grebinju na Koroškem leta 1293 v bitki Ko-
lina, tam so čez Savinjo izpeljani trije mostovi, in dcer ka-meniti most za osebni in tovorni promet (iz leta 1825-1826) in dva železniška moštva (iz le-! ta 1849 in leta 1931). (Zidani most je dobil ime po kamnitem mostu, ki ga je dal zgraditi ba-
rošcev in Goričanov z grofom j b3nbCrški vojvoda Leopold VI.
ške obleke, samo cepice so jim zamenjali. Avstrijski častniki so zopet dobili svoje stare čine in avstrijska odlikovanja. Tudi stare avstrijske zastave so znova v rabi.
Odnošaji z Madžarsko so ostri, ker je Hrvatska zahtevala, da ji vrnejo Medjimurje. Do spora je prišlo tudi z Italijo, ko so Hrvati zahtevali, naj se uredi svobodno pristanišče v Splitu.
V promet so izročili zrakoplo-vno »zvezo Berlin-Graz-Zagreb-Sarajevo. Vsa letala in vsi piloti so nemški.
Navzlic nadzorstvu nad cenami se vse draži, zlasti živež in obleke. Prodajo vseh,stvari so omejili.
Vlada je "podržavila" važne tvornice, tako Tesličevo v Sisku, tovarno železa v Capragu, — železniških voz v Brodu in veliko
skuDine hrvatskih plačancev, je ■■	■■ i^f
bilTnjen v nogo to so mu jo fcvljarnico Bat. v Borov«.
"9. septembra 1941 "Dragi moj Konstantin:
"V pismu prilagam nakazilo časnikarske družbe 'Time, Inc.,' glaseče se za $1,000, kolikor sem prejel za svoj članek, ki sem ga
ki
Vam ga prilagam kot prispevek za 'Jugoslovanski Vojni Fond.'
"Z najtoplejšimi pozdravi "Vam vdani "(Arthur Bliss Lane)" •-o-
Oglejmo si Radeče in okolico
Dolenjske Radeče (195 m, 1,-300 prebivalcev) so na desnem bregu Save ob izlivu Sopote, kjer se savska dolina nekoliko razširi, in so zvezane po 84 m dolgem in skoraj 6 m širokem železnem mostu z istoimensko postajo, ki je na nasprotnem bregu pod navpično steno Brusa. (Brus ima baje ime po naslednjem dogodku. Ko so se nekoč Radečam približali Turki, so vsi moški zbežali v hribe in se tam poskrili. Ko so pa Turki odšli, so se tudi možje vrnili domov. Pripovedovali so potem
Ulrikom Vovbrškim. (Pravljica pripoveduje, da je dobil Viljem Ostrovrhar zlat prstan od kralja pritlikavcev v dar in sicer pod pogojem, da mu pomaga v Jtoju z drugim kraljem pritlikavcev. Ko je njegova žena izvedela o sestanku s pritlikavcem, je pregovorila, svojega moža, da ni šel na pomoč pritlikavcu. Nekega dne so Ostrovrhar ju zopet pokaže pritlikavec, mu očita nezvestobo in mu prerokuje nesrečo v ljubezni, prijateljstvu in vojski. Od tega časa dalje je bil Ostrovrhar žalosten, naveličal se je življenja, šel v vojsko in bil ubit v bitki pri Grebinju na Koroškem leta 1293.)
Leta 1336 sta avstrijska vojvoda Albreht in Oton podarila Frideriku Žovneškemu, poznejšemu celjskemu grofu, poleg Laškega in Zidanega mostu tudi Radeški Stari grad. Celjski grofje so gospodovali na gradu do leta 1456. Razvaline romantičnega gradu so še danes vidne na razglednem pobočju nad mestom. Pod Starim gradom so zgladili nov grad, ki so ga Habsburžani kot fevd dajali raznim rodbinam v zakup. Grad je še danes ohranjen in je last rodbine Trinkove. V njem je bil nekoč sedež deželnega sodišča.
V bližini župne cerkve stoji gradič* Turn. Na oglu gradiča
okoli leta 1222. Ta most je dal podreti leta 1442 cesar Friderik III. v boju 5 Celjani.)
Nadaljnje izletišče je dolina Sopote, ob tej dolini ležita Žeb-nik s cerkvijo Žalostne Matere tožje (477 m — 1 uro) in $vib-no (580 m) s krasno leta'1324 zgrajen« gotsko cerkvijo in z razvalinami starega gradu (643 m — 2 uri). Nad dolino Sopote kraljuje na severni strani Kum (1219 m — 3 in pol ure) s cerkvijo sv. Jošta in sv. Neže ter planinsko kočo SPD, na južni strani pa Jatna (856 m). S Kurfia, najvišje gore na Dolenjskem, in z Lisce (979 m — 4 ure) onkraj Save je prekrasen razgled preko Posavja, ki spada med najlepše kraje Slovenije. (Dr. V. T.) —-o-
nemčija osvobodila
francoske Častnike
Chalons-Sur-Marne (okupirano francosko ozemlje). — Te dni je bil vsled ukaza iz Berlina iz nemškega koncentracijskega taborišča odpuščen zadnji oddelek francoskih častnikov, veteranov minile svetovne vojne; tukajšnje ljudstvo je došli vojaški vlak z navdušenjem pozdravilo.
-o-
Obmmbno-varčevalni b o ndi serije E se dobe v tako nizki zre. testni vrednosti kot $25; nakup-
NAZNANILO iN ZAHVALA
p:trtim srccm naznanjamo nem našim sorodnikom, prija-itijeni in znancem, da je preminula moja ljubljena soproea in ekrbna žena
Mary Spetich
reje na ŽELE
Ptkc fra je bila rojena 31. marca, leta 1895 v vari Koče. fara Sla vina ua Notranjskem. V Ameriko je prišla leta 1920. Umrla je 20. avgusta. 1941 v Cleveland Clinic bolnišnici, kamer se je bila podala v tretje na operacijo., kateri pa je pcdlerla. Bckhala je sama zadnje tri mesece. Vendar nirmo pnčakcvali, da nsr br tako nagle zapustila. O, kako kruta je Emrl pravice, ki ne izbira. ;unpok ukloniti se je treba ob določeni nam uri. ter dati račun božjemu Sodniku.
Pofftebne obrede in sv. maio zadušnicc so epravili Rev. Matt A. Jager, v cerkvi Presvetera Srca Jezusovega. Pokcpana je bila dne 25. avrusta na pokopališču sv. Križa v Akron. Ohio.
Dc!žncst nas veže. da £e na tem mestu prisrčno zahvalimo društvi sv. Srca Marije, it. 111 KSKJ za točno izplačane operacijo, pedporc in p^cnutnino; društvu Majnik. št. 28 SDZ za izplačana operacijsko pod per o in posmrtnino; Slovenski ženski zvezi, podružnici št. 6 za izplačano pesmrtnino.
Naša prisrčna zahvala Rev. Matt A Jajjru za cbuke in pad;-litcv sr. zakramentov pckcjnici. tako tudi za molitev pri krsti. Dalje hvala za molitev pri krsti, društvu sv. Srca Marije, št. 111 KSKJ in Slovenski ženski zvezi.
Dalje naša prisrčna zahvale vsem darovalcem za naročen« sv. meš? zadušnice in sicer sledečim: Društvu sv. Srca Marije, št. 111 KSKJ; društvu Majnik, št. 28 SDZ; Slovenski ženski zvezi, podružnici št. 6; Mrs. Frances Shabcc družina. Mr. John Spetich družina. (Mr. in Mrs. Štefan Trenta. Mr. in Mrs. A mirt* Zeleznik, Mr. in Mrs. Edward O'Breza, Jennie Rožic. Mrs. Postic. Mr. in Mrs. John Zupic, Mr. in Mrs. Jchn Stopar. Mrs. Jchn Matic. Mr. in Mrs. Matija Groooi, Oltarno društvo, Mrs. Frances Lah. Mr. Anten Aucin družina, Mr. Frank Trenta, Mrs. Andre* Lccau. Mr. in Mrs. AlberfMuren, Mr. in Mrs. Henry Muren. Mr. John Tancek družina. Mr. in Mrs. Anton Ošaben. Mr in Mrs. Frank Smrdel Mr. in Mrs. George Porok, Frank in Josephine Porok. Mrs. Angeline Mi ich. Mrs. Mar? Steinr.r, Mr. in Mrs. Jchn Beičič. Mr. Frank Smole. Mr. in Mrs. Mike Pristcv. Mr. in Mrs. Louis Rošanc iz Lcrain. Ohie; Mr. Frank Žagar družina, Mr. in Mrs. Joseph Lu-kežič st.. Mrs Jennie Čx, Mr. in Mrs. Andmv Blazich. Mrs. Mary Železnikar. Mr. in Mrs. Jerry Zupec iz Clevelanda: Mr. in Mrs. Jchn Lintol Mr. in Mrs. Anten Stopar, Mr. in Mrs. Matt Usnik, Mre. Maiy Shamrcv,* Mrs. Mars- Mekina.
Naš? prisrčna zahvala sledečim darovalcem krasnih vencev in ki jih je pikejna v sve jem življenju take ljubila: Prijatelji iz Clevelanda. Mr. Mike Repič družina iz Clevelanda. Mr. Mike Po-stcvic družina, sosedje, Mr. in Mrs. Klančar. Mrs. Marinic. Mr. in Mis. A. J. Gradisher. Mrs. Miller. Mrs. L. Bonna in Sr. Mrs. Norman Genet, Mrs. VerUy. Pauls Market. James Vnukich. Mr. \u-gust Maver družina. Mr. in Mrr. John Meglich, Mre. Chorba. Mrs. Clark. Mr. Jernej Penkc diužina, Mrs. Marv Verde. Mrs. MoUy Zdiavje. Mr. in Mrs. John Spetich družina. Mr. in Mrs. Frank Šahe« družina. We$t Virginia; Mrs. Martha Kist iz Clevelanda. O.: Mi s. Marv Stopar iz Clevelarda. O.; Mrs. Anna Klanchar iz Clevelanda. O.; Frank in Jcacphine Porok. Frank. Stanley m Agnea Smrdel. Proces« Department, Chemical Unicn Local 13913, M "o. Ec-ma i Clark. Mr. Rov Clark. Zabavni klub "Kras "
Lepa hvala vsem. ki dali sveje avtomobile na razpolago in vsem, ki so se v tako velikem številu udeležili pagreba. Lepa hvala kade t in ia m društva sv. Srca Mr.iije. št. 111 KSKJ. ki so take lepo držale častno stražo pri krsti ter se udeležile pogreba.
Hvala lepa sorodnikom, ee3/d«m in prijateljem v Barbertona, kakor tudi družinam Mike Repič. Mrs. Mary Stepar, Mrs. Anna Klanchar, Mrs. Martha Kosi iz Clevelanda za vso izkazano pomoč v naših bridkih urah in za tolažbe. Dal jo lepa hvala vsem tistim, ki ste prišli pokojno kropit in za njo molili.
Slučajne, če se je katero ime v tej zahvali vsled pomale izpustile, naj se nam oprosti, ker velja vsakemu iskrena zahvala. Bog Vam povrni vsem!
Blagopc kojnico nam nepozabljeno ljubljeno ženo. priporočamo v molitev in blag spomin. Naj v miru božjem počiva.
Žalujoči ostali:	' .f
FRANK SPETICH. soprog. JACOB ŽELE v Pennsylvaniji, brat; JOSEPHINE ŽELE v starem kraju, mati; MRS. JENNIE BI8CAK v Barbertonu. sestric na ter veliko sorodnikov in prijateljev.
Baibcrton. Ohio. dne 20. septembra. 1941.
UU1UVV. X iipUVCUUVDII SU ^Uktl" J,.»v..v. ------ --- — — »	.	. d.O Wf
pvojim ženam, da so šli sabljeJ je grb Gutmannsthala, prejš- na cena istih pa je
Josip Stare:
LISJAKOV* HČI
POVEST
7) "Toda, kje si bil toliko ča- hrupni ples razudanih strasti, njegova žena. [\ | sa?" mp je očitala, "nikjer te Spoznal je svojo brezumnost,i Res je bilo v postu nekoliko nisem našla in sama sem mora-, sprevidel pa tudi, da teta Bri^ bolje. Deževno vreme ni dalo | la domov. Ali se to spodobi: giu predaleč zavaja njegovo prilike, da bi se gospe izkazova-oženienemu možu, pustiti mla- ženo in da ji preveč budi tisto1 le v novih
"Kako?" je vprašala nečaki nja radovedno.
"Prav lahko. Spoznajo ti maskiranega človeka po hoji, po vedenju ali po drugem znamenju in mu zašepetajo na uho kaj neprijetnega, bodisi res ali ne. Najrajši povedo ženam, da so jim možje nezvesti, ali pa narobe. Dasi je morda grda laž, vzbudili so sumnjo in ta je dovolj. Sedaj umeješ, draga Klotilda, zakaj sem rekla, da je na maskaradah 'mešano/ Tebi ne tajim, da tudi sama rada zahajam v tO mešanico; preoblečeni se, da me nihče ne spozna, potem pa opazujem ljudi, čemu je kdo prišel na plesišče, in kratkočasim se, da bi se nikjer ne mogla bolje. Kadar sem posebno dobre volje, časih tudi koga nekoliko podražim,
češ, čemu pa je predptrst."
Brigita je zamolčala, da je bila prav sama največja naga-jivka in opravljivka, ki je znašala v reduto fae laži in govorice, kar jih je pobrala po mestu. Obrekovala je takorekoč "na debelo." Poleg tega se je znala preobleči, kakor da je še mlada deklica, moške pa je dražila, da so kakor neumni postopali za njo.
Prav v reduti je Brigita pokazala, k^j je v mlajših letih izkusila po velikih mestih. Dasi ni vsega razodela nečakinji, povedala ji je dovolj, da ji je popolnoma razvnela silno občutno domišljijo. Klotilda je mislila sedaj le na mas'kaTado in je trdno sklenila, da mora okusiti tudi to veselje.
"Teta, precej v nedeljo pojdem z vami v reduto," je rekla.
"Zakaj bi ne šla," ji pritrdi teta. "Saj bodo tudi druge gospe tam; le poznali jih ne bode-va, vsaj vseh ne. Ali to ti rečem, dobro moraš paziti, da naju nihče ne spozna." •
Potem sta snovali, kako se oblečeta, koga bosta dražili in kako se osvetita nekim gospem, ki so ju na ledu prezirale in ce jima razžaljivo umikale, kakor bi jih bilo sram njiju druščine. Nekatere so bile celo tako drzne, da so se posmehovale in si šepetale, kadar je zdrknila Mrakova žena s kakim častnikom mimo njih.
"Naj le pridejo!" se je zagrozila teta, "jaz jih spoznam, če se ne vem kako preoblečejo."
Hitro sta izdelali ves bojni načrt in preskrbeli vsega, česar je bilo treba; le Mraku še nista povedali, da se nameravati udeležiti prihodnje maskaradene zabave; brez njegove vednosti pa Klotilda po noči vendarle ni mogla z doma.
"Lovro, v nedeljo pojdeva s teto v reduto," je rekla torej Klotilda popolnoma nedolžno svojemu možu.
"Dobro; jaz pojdem tudi z vama," je odgovoril Lovro, ne da bi se količkaj upiral. To ženo nekoliko osupne, zakaj mož bi jo motil v njenih osnovah; zato ga je poskusila odvrniti od njegovega naklepa.
"To bo pa nekaj čudno," je pričel Lovro čez nekaj časa; "ako vidijo ljudje tebe, takoj^ uganejo, da sem tudi jaz na plesišču, in iskali me bodo, dokler me ne iztaknejo."
"Ce je tako, maski ram se pa še jaz; zakaj bi se kdaj prav od srca ne pošalil in ne razveselil," se je odrezal Lovro odločno.
Klotilda ga je debelo pogledala, ali si ni upala mu ugovarjati; vendar se zanašala na teto, da ga potisne na stran, če bi jima bil na poti.
In tako je tudi bilo. Zvedena Brigita je Lovru preskrbela črn domino in ga učila, kako mora izpreminjati glas, da ga ne ovadi jezik; najbolje pa bo, če se dela nemega in ne govori ničesar.
Takoj prvo nedeljo po svetih
treh kraljih je bilo v reduti kaj živahno. Ženske so bile vse ma-skirane, le moški so prišli tudi v navadni obleki pogledat pred-pustni ples. Sredi dvorane pod lestencem jih je stala gosta tolpa in med njimi je bilo tudi dosti častnikov. Le Ahnenfelsa ni bilo videti. Brigita mu je brez Klotildinega znanja skrivaj razodela, da prideta na ples, in mu tudi izdala, kako bosta oblečeni, da jih lahko spozna.
Ahnenfels se je torej gosposki preoblekel ter dal nase svilen domino in nihče bi ne bil mislil, da je to vojak. Hitro je zasledil Klotildo in se je oklenil, da je ni izpustil vso noč. Vedno skupaj sta se sedaj zasukala za drugimi v splošnem plesu ali pa sta posedela kje v kotu in se menila in kratkočasila, kakor jima je govorilo srce. Nič ju ni motilo, ako ju je včasih kaka maska podražila; saj ju ni nihče poznal.
Lovro pa se ni nikdar niti ozrl nanju. Brigita mu je poslala prav zgovorno in premeteno žensko masko, ki ga je tako kratkočasila, da je pozabil na ženo in sploh vse druge ozi-re, katerih je imel sicer polno glavo. Bilo je, kakor bi se ga bil v zavedni maski oklenil sam hudobec. Cesto je čul iz njenih ust take, da ga je bilo sram samega sebe, in vesel je bil, da ni prišel brez"*Tnaske v to čudno mešanico. Včasih se ie že hotel otresti nepozvane družice, ali zopet mu je godilo njeno sladko blebetanje in kar ločiti se je ni mogel, kakor da ga je začarala do dobra.
Bilo je že pozno proti jutru, ko je ukleti Lovro zapazil, da so ljudje že odhajali. Končno se je nekoliko streznil in se ogledoval po svojih ljudeh; toda ni jih mogel več najti. "Odšli sta brez mene in Bog ve, kdaj že," je umoval sam pri sebi in se tudi odpravil domov.
Kakor skesan grešnik je stopal po Starem trgu in bi bil najrajši vrgel črno masko raz sebe; toda sram ga je bilo, da bi ga ne spoznale pobožne ženice, ki so se že napotile k Svetemu Jakobu k prvi maši. Nekoliko laže mu je bjlo, ko je za seboj zaklenil vežna* vrata in stopal tiho' po temnih stopnicah v prvo nadstropje. Srečno se je zmuznil v prednjo sobo, rje da bi bil srečal koga domačih. Postalo ga je sram svoje žene.
Res je bilo sicer, da je bila še lahkomiselnejša in da ni poznala drugega nego veselje in zopet veselje; ali tega ni nikdar tajila, dočim je bil on oster v svojih mislih in željah ter skromen in pobožen.
Tisti dan pa se je dlj zamudil na plesišču nego ona! Še je upal in se tolažil, da je morda vendarle zgrešil Klotildo in da je še ni doma. Prav varno je odprl vrata v spalnico. Na tleh pred posteljama je brlela po-nočna svetilka in pri slabem svitu je videl, da je žena že le? žala pogrnjena v mehke blazine. Tiho se je hotel sleči in smukniti v posteljo, da bi je ne vzbudil; ali kakor je prestopil, so zakripali čevlji, zato si ni upal dalje. Kakor uklet je stal pri vratih in si ni ni vedel svetovati.
Klotilda se skoro ni mogla vzdržati smeha. Prišla je ne-ikoliko pred njim domov; pa še ni spala; preveč je bila razvne-ta od sladkih užitkov. Moževa zadrega ji je bila dobro došla, da se je nekoliko pošalila ž njim.
"Kdo je?" je vzkliknila kakor v spanju. Lovro se kar ni ganil; ona pa se je vzdignila, pomanila si nekoliko oči in ga debelo pogledala, rekoč:
"Lovro, ali si ti?"
"Jaz sem, jaz," je odgovoril mož in si snel masko z obraza.
oženjenemu do ženo in se izgubiti, kdo ve kam in do ranega jutra9"
novih pomladanskih oble-nenasito hrepenenje po užitku'kah; počakati so morale do Ve-
........... _ .	. in veselju. Klotilda je bila si-j like noči. Prehitro pa se je Lo-
"Oprosti mi, Klotilda!" j6 je cer mlada, otrok ni imela, in za-jvro veselil, da so takrat zaprli
to se mu je zdelo celo dobro,(gledališče. Po praznikih so pri-ako se včasih nekoliko poveselijšli angleški jahači in so ob La-
prosil Lovro.
"Sklenili smo da si za nekaj časa ogledamo predpustno veselje, ti pa se kar za vso noč izgubiš med to mešanico, ki jo sme gosposki" človek opazovati, le skozi masko. Ne, ne, tega bi si ne bila mislila v sanjah! Kaj bi' rekel tvoj oče, ko bi to vedel?"
"Prosim te, draga Klotilda, miruj; saj se kesam do dna srca!"
'^Glej ga licemerca! Po dne-
da se je ne loti tista otožnost, ki človeka le prerada privede v blaznico. Ali nobene stvari ni uživati čez mero. Toda prav tega žena ni hotela razumeti.
Lovru je ni bilo treba primerjati drugim razsipnim gospem; dovolj je bilo, da je odprl svoje knjige, in videl je, kako so od dne do dne naraščali računi in da utegnejo veliki stroški naposled presegati dohodke naj-
termanovem drevoredu odprli nekak cirkus, kamor so slehern večer privabili toliko ljudi, da je pod njimi kar pokala lesena zgradba.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Ameriški prostovoljci za
kanadsko armado Major Carl G.	načel-
nik državne naborne komisije
za Ohio je izdal izjavo, da se vi je zgolj svetnik, po noči pa bi boljših let. Take skrbi so belile bo vse ameriške prostovoljce za
si dvakrat nadomestil, kar zamudi po dnevi."
"Obljubim ti, sladka Klotil-dica, da nikdar več ne pojdem v reduto; to ni zame."
glavo trezno razsqjajočemu tr govcu Mraku. Za sedaj.se je še tolažil, da -bo predpust skoro pri kraju in da bo potem bolje. Nekoliko oblek za izprehode, to
"Tako, sedaj to ni zate; se- je vse, kar bo še potrebovala daj sem ti sladka Klotilda; kdo ti je bil pa po noči sladek?"
"Nihče; saj sem ti rekel, da me ne vidi več nobena maskara-da! Nevednega človeka te čarovnice zavajajo, da jih poslu-! ša in se zamudi, da sam ne ve do kdaj."
Pri tem se je Klotilda na ves glas zasmejala in ga tudi potolažila:
"Kako si še nedolžen, Lovro moj! £do bi ti zameril nekoliko zabave! Prav vesela sem, da si se tudi to oživel; človeku je kar hudo, ako te vidi zmeraj le tožnega in resnega."
"Bodisi, kakor hoče, ali v re^ duto lfe ne pojdem. Zate je to in za.teto; vedve vesta, koliko se spodobi in koliko ne. Jaz pa nisem za takšne burke. Kaj bi i rekli ljudje, ako bi me spozna-' li? Smejali bi se mi; smešen: pa nečem biti. Ne, nikdar več me ne bo! Rajši počakam, da mi poveš potem drugo jutro, kako je bilo."
Za zlobne naklepe tete Brigi-te se prva maskarada v reduti ni mogla končati bolje nego tako, da so se te veselice Lovru do dobra pristudile. Sedaj sta imeli z nečakinjo za vsako nedeljo zvečer popolno svobodo in i lahko sta se kratkočasili in veselili v reduti ali kje drugje. Mrak jima ni bil več na poti.! Toda prav ta svoboda je do do-j bra podkopala še tisto malo za-! konske sreče, kolikor je je bilo pri Mrakovih.
VIII.
Lovro Mrak se je kmalu zopet vzdramil iz omotice, ki je obšla tudi njega in ga vlekla v
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MandeFs Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50f
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
15702 Watcrloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo po pošti
Lastnik te lekarne je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ
VLOGE
r tej posojilnici
zavarovane do $5.000.00 po Federal Savinjrs & Loan Insurance Corporation. Washin?ton, D. C.
Sprejemamo
osebne vloge.
in druStvene
* Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St Clair Ave. HEnderson 5670 Cleveland, Ohio
kanadsko armado oprostilo službovanja v naši armadi.
Zaeno se je te dni obvestilo vseh 51 nabornih postaj v Clevelandu, naj ne jemljejo več nabornikov ali rekrutov, ki so bili letos pred 1. julijem 28 let stari. To predlogo bo menda tudi kongresna zbornica v kratkem potrdila, ker je bila že sprejeta v senatu.
-o-
DUHOVNIK IZUMITELJ . AVTOMOBILA
Rustico, Kanada. — Državni odbor Za postavljanje spomenikov je določil ta kraj za postavitev primernega spomenika bivšemu tukajšnjemu župniku Rev. Georges-u A. Belcourt-u, ki se je 24. junija, leta 1866 peljal s svojo izdplano kočijo brez konja. Našlo se je namreč zapriseženo izjavo neke priče ali očividca, ki je bil tedaj navzoč.
Father Belcourt je bil zelo nadarjen mehanik in inženjer; svojo delavnico je imel poleg župnišča. Ta prvi avtomobil je | izdeloval celo leto. Nekoč je v j cerkvi oznanil, naj pridejo verniki prihodnjo nedeljo na družaben sestanek na cerkveni vrt, kjer jim boo nekaj posebnega pokazal. Povabilu se je odzvalo nad tisoč faranov. Kako začudeno so isti gledali svojega župnika, ko se je v kadečem vozu (kočiji) še precej naglo pe-jljal po bližnji cesti, kake pol milje v razdalji in nazaj, kajti voz je bil narejen na parni pogon. Ta prvi avtomobil, ki je 1 ?mel samo en sedež je bil oprem-z ročno zavoro.
Kasneje je Father Belcourt šnje veke. Pn kr^anskem nau
svoj izum izboljšal, da se jeku se jedalaotrokom^log^
lahko v njem vedno naokrog naj narišejo sliko, ko Bog Ada-
vozil in to celo v večje razdalje.ma in Evo izganja Uwa.V an-do otoka princa Edvvarda in do'gleščmi se rabi za izgan afc be-
mesta Charlottetovvn. Pokojni] seda "drive," ki v sedanjem ča-
izumitelj je bil za župnika v,su pomeni voziti avto. Tako je tej naselbini od leta 1859 do neka deklica pnnesla svojo za-
nimivo sliko: Na starem Fordu je Bog Oče sedel za volanom, za njim v zadnjem sedežu pa sta Adam in Eva žalostnega obraza gledala na raj, katerega morata zapustiti.
--o--
1869.
MODERNA RAZLAGA SVETOPISEMSKIH ZGODB Milicaukee, Wis. Tukajšnji kat. list Herald Citizen poroča o zanimjvem dogodku, ki se je pripetil v neki šoli, kateri kaže, kako se je današnja mladina vživela v moderno motorizirano življenje, da si v njega duhu razlaga vse prej-
_Krt ima posebno nadarjenost v svojih podzemeljskih rovih in sicer to, da lahko enako hitro po istih teka in leta naprej aH pa ritensko. _
PIŠITF, PO CENIK SLOVENSKIH KNJIG
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Natioiis
(V angleškem jeziku)
RECEPTI VSEH NARODOV
q.	oo
otane samo ^r ^
l^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani45^!
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ld mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti.	•
Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBTJSHING CO.
216 i0**! Sčreet : : New York. N.. T.
PBRSONAL
o
A IN S

Ameriška Domovina
i
je
S SLOVENSKI DNEVNIK
I


ki izhaja v Clevelandu vsak dan razen ob nedeljah in praznikih
V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih.
AMERIŠKA DOMOVINA
je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah.
!
Na razpolago za financiranje nakupa 0 avtomobila # gospodarskih predmetov Za:
0 družinske in hišne potrebščine 0 popravo posestva 0 plačilo zavarovalninske premije
0 poravnavo računov
-To je nekaj tipičnih namenov-
Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba, da bi bili vlagatelj.
THE NORTH AMERICAN BANK CO.
6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd.
•	Cleveland. Ohio
i
i
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Qhio
1
t
rJi
THE CLEVELAND R A I L W A Y C O M P A N Y
>	tA^o j	i vgv^ LV^ I V^ iv«/,-1tvg/,: j ^v^/^ iv*1^ L^/J tv«^:'. ^: v» jt,;	uv* ^:v^ .. *
Rojak se je čudil
kako je mogoče da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa je tak nevednež. Nekega dneva je to "pogruntal." Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikan-skega Slovenca," kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on in zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vi. Stane za c^Io leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; za pol leta $3.00. Naročnino pošljite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road,	Chicago Illinois