42. štev. V Kranju. 17. oktobra 1903. IV. leto. Ö0R6JÜCC Političen in gospodarski list. Vabilo na narocbo. ^ ceio leto mnotK, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Kranjski deželni zbor. IV. seja dne 9. oktobra. Začetkom seje je deželni predsednik baron Hein izrekel Najvišjo zahvalo za častitke povodom imendana Nj. Veličanstva. Po prečitanju zapisnika pa je predložil načrt zakona o delavskih stanovanjih. Deželni glavar p), Detela je nato omenjal zadnji hrupni konflikt med glavarjem in večino in priznal, da je treba soglasja med predsednikom in večino. Glavarje hotel omogočiti in podpreti stremljenje, da dela deželni zbor, vsled tega izjavlja, da je odločno proti vsaki obstrukciji in smatra obstrukcijo za nevarno orožje, s katerim se sekajo smrtne rane parlamentarizmu,, in ki ne more roditi drugega, kakor absolutizem ali anarhizem. (Burno pritrjevanje večine.) Poslanec dr. Šušteršič potem prečita izjavo klerikalne stranke, v kateri se jeze klerikalci, da je večina sklenila glasovati proti vsem nujnim predlogom, češ, da se s tem krše na malo dostojen način pravice manjšine. H koncu Šušteršičeva izjava napada barona Heina, češ, da je pristranski in drži z večino ter zlorablja korespon-denčni urad za ponižanje klerikalcev in da se bodo klerikalci poslužili skrajnih odpornih sredstev, kar jih daje poslovnik. (Večina se krohota in razni mejklici lete na dr. Šušteršiča.) Poslanec Luckmann pozdravlja izjavo deželnega glavarja z zadovoljstvom in pravi, da klerikalni nujni predlogi niso drugega, kakor potrata časa. Ž njimi se hoče tiste, ki imajo voljo za delo, zadržati, da ne morejo delati. Klerikalci stavljajo nujne predloge, pa se jim niti ne sanja, kje naj dežela dobi denar, da plača, kar klerikalci predlagajo. Oni so se postavili na stališče: Ce moja ne obvelja, naj gre vse v nič. Pri tem pa ne pomislijo, da s svojo obstrukcijo lahko spravijo deželo v bankerot. (Dr. Šušteršič kriči: To nam nič mar!) Sedanji volilni red obstoji že 20 let in bi zadostoval že še nekaj časa, vsaj toliko časa, da se potom pogajanj pride do spo-razumljenja. Taka sila z volilno reformo ni, da bi se moralo radi nje spraviti deželo v nesrečo. (Živahno pritrjevanje.) Ko sta govorila še poslanca baron Schwegel in M. Arko, je v razpravo posegel tudi deželni predsednik baron Hein, ki odločno zavrača Šužteršičevo očitanje, da hodi z večino deželnega zbora in da zlorablja ko-respondenčni urad v svoje osebne in v namene večine. Za njim se oglasi k besedi poslanec dr. Tavčar, okrog katerega se zbere vsa zbornica. Sprva omeni, da tudi on visoko čisla g. deželnega glavarja, vendar se mu zdi, da je preveč občutljiv. Kar se tiče Šušteršičeve izjave, moram reči — pravi dr. Tavčar — da niso nič drugega kakor pesek v oči volilcem in da jih klerikalci sami ne smatrajo za resne. V dokaz naj služi, kar sami pravite: Ce nam daste volilno reformo, če nam daste šest mandatov, vržemo svoje nujne predloge takoj pod mizo. (Burno odobravanje in ploskanje v zbornici in na galeriji. Klerikalci vpijejo vsevprek, kakor bi jih bil pičil gad.) Dr. Tavčar nadaljuje: Mi hočemo delati, a brez proračuna ne moremo storiti ničesar. Vi pa mečete svojim volilcem le pesek v oči. Predlagali ste n. pr., naj se da 100.000 kron za bedno prebivalstvo, obenem pa pravite: sredstev pa ne damo, ker je večina odgovorna za .vse. (Viharno ploskanje.) Mi prevzamemo to odgovornost, a če se mora govoriti o kaki samopašnosti, je to pristna klerikalna last. Socijalni demokrat v duhovski sutani je govoril o volilni reformi. Kaj mislite, da nismo izpre-videli vaših namenov? Ko bi razmere ne bile take, da Vam volilna reforma obeta večino v zbornici, bili bi Vi prav nasprotnik vsake volilne reforme. (Hrupno pritrjevanje ) Vi rabite obstrukcijo za svojo reklamo, mi pa smo proti tej obstrukciji. Imejte torej svojo obstrukcijo. — Dr. Šušteršič: Saj nam je ne morete braniti. — Dr. Tavčar: Seveda ne, a če bi Vi kdaj dosegli svoj smoter in dobili večino, bomo pa mi obstruirali. (Viharno odobravanje.) Radoveden pa sem, kdaj se bo naveličal te obstrukcije tisti faktor, ki ima pri deželnem zboru važno besedo in kdaj reče: Zaprimo to uto, ker ni za take komedije, kakor jih uganjajo klerikalci. (Odobravanje in ploskanje.) Sedaj vstane poslanec dr. Schweitzer, ki pripoveduje, da klerikalci branijo ugled zbornice in deželno-zborski opravilnik proti večini. — Vse udari v smeh. Med poslušalci se pa sliši vprašanje: Kje pa so tega iz-taknili? Klerikalci pa so stokali: Dr. Schweitzer smeši celo našo stranko. Nato deželni glavar naznani, da je predložil poslanec dr. Ferjančič prošnjo blejske občine, o kateri smo že zadnjič poročali, in da so klerikalci vložili celo vrsto interpelacij. Ob eni uri je glavar zaključil sejo in določil, da se nadaljuje ob 4. uri popoldne. # * * Šele ob 5. uri se je pričela popoldanska seja, ker je prej zboroval odsek. V tej seji se je pričela citati interpelacija glede slovenskega vseučilišča, ki je debela kakor kaka masna knjiga. Interpelaciji so dodali celo 429 strani obsegajočo knjigo «Vseuciliski zbornik*, ki se mora po postavi dobesedno prečitati. Gitala se bo menda kar cele tri seje. In če pomislimo, da velja deželo de- 434 želni zbor vsak dan nad 400 kron, bo torej v onih dneh dežela vrgla za brezvestno Šušteršičevo interpelacijo nad 15200 kron. Vrhutega se mora interpelacija natisniti v stenografičnein zapisniku in dežela mora to plačati. In tisek te obširne interpelacije bo veljal okrog 3000 K. Vsega skupaj bo morala dežela plačati iz deželnih sredstev več kakor 6000 kron, katero škodo so ji provzročili naši ljubeznivi in delavni klerikalci, ki jako «ljubijo» kmeta in kateremu vedno pridigujejo, kako delajo zanj. In da so ukradli deželi iz žepa 6000 kron, to jih kaže v popolni luči. Kmetic, ki si volil take poslance, katere ti je napisal kapclan ali mežnar, ali se ti ne zdi prav nič škoda tako proč vrženega denarja? — Seja se zaključi ob 6. uri, ker tajnik ne vidi več citati interpelacije. V. seja dne 10. oktobra. V tej seji se je ves čas čitalo nadaljevanje Šušteršičeve interpelacije glede slovenskega vseučilišča. Seja je trajala tri ure. In naši klerikalci se še vedno upajo be-sedičiti, da ljudstvo zahteva obstrukcijo, da se tako krade deželi denar in čas. Ljudstvo pa čaka in čaka delavnosti deželnega zbora. VI. seja dne 14. oktobra. Takoj po prečitanju zapisnika zadnje seje je podal dr. Šušteršič v imenu svoje stranke in vsled njenega soglasnega sklepa izjavo, v kateri pravi, da so klerikalci pripravljeni zapostaviti svoje nujne predloge na korist raznim važnim točkam. Njegova stranka nima nič proti temu, če se odsekom odkazejo t'stc predloge, ki drugače ne morejo priti na razpravo v zbornico. Njegova stranka tudi ne bo ovirala obravnav v zbornici o takih poročilih odsekov, ki jih smatra klerikalna stranka za potrebna, kakor so regulacija Mirne, podpore za ceste in vodovode, užitninski zakupi, delavska stanovanja, osuševanje barja in razne osebne podpore. Slednjič pravi, naj glavar vpraša, če zbornica privoli v tako postopanje, ki je sicer v nasprotju z deželnozborskim opravilnikom. Deželni glavar je pretrgal sejo za deset minut, da so se poslanci mogli posvetovali o tem. Po zopet otvorjeni seji je dr. Schweitzer najprej vprašal glavarja radi napačnega poročila v graški tTages-pošti» glede njegove zadnje interpelacije v konfiskaciji «Slovenca». Deželni glavar mu je na vprašanje takoj odgovoril. PODLISTEK. Londonsko življenje. Priredil A vrel i j D. Konec . . . Anglež se ne more sprijazniti s krokarijami in s posedanjem po kavarnah. Če gre iz hiše, tedaj obišče navadno gledišče ali «Music-Hall». Vobče pa ne ljubi ničesar bolj kot svoj dom. Tega izkuša opremiti z vsem komfortom, tu se šali, igra, razpravlja v krogu svojcev, tjekaj vabi svoje prijatelje in znance. Zelo težko je tujcu priti v hišo Angleža, kajti v tem svetovnem mestu se zbirajo elementi iz celega sveta, vsled česar je potreba velike previdnosti pri občevanju. Nemogoče pa je združiti v najčestokrat mali in ozki angleški hiši vse znance. Velikanske oddaljenosti v Londonu, osebne zadeve, želje, pogovoriti se o skupnih interesih, potrebe, ostajati večkrat po cel dan v mestu in vrniti se pozno domov, vse to kaže na potrebo lokala, skupnega zbirališča v notranjem mestu. Košček restavracije, Čitalnice, borze, počivališča, vse to je londonski klub. To je naprava po želji vsakega posameznika, košček njegovega drugega doma, V katerem se človek počuti med najpestrejim življenjem domačega. Tu najde njemu enake po duhu, svoje za- Zbornica se je potem vrnila k predlogu dr. Šušteršiča glede rešitve raznih predlog in je najprej izjavil v imenu veleposestnikov baron S c h \v e g e 1, da stoji na tem-le stališču: 1.) Pred vsem se morajo rešiti nujni predlogi klerikalne stranke v smislu opravilnika; 2.) Vse stranke se zjedinijo na program delovanja deželnega zbora, v kateri program naj se sprejmo nujne in potrebne zadeve, ki naj se potem nemudoma rešijo v odsekih; 3.) Čim bodo dognani nujni predlogi, se začne delo deželnega zbora po tem programu. V imenu narodnonapredne stranke je izjavil doktor Tavčar, da se je klub narodno-naprednih posfancev zjedinil že v soboto na enake zahteve, kakor jih je omenjal baron Schwegel in vsled tega pritrjuje izvajanjem predgovornikovim. Po teh dveh izjavah je deželni glavar pretrgal ob poldvanajstih sejo v svrho dogovorjenja med strankami in je odredil, da se seja nadaljuje ob štirih popoldne. V Kranju, 17. oktobra. Iz deželnih zborov. Kakor divja v kranjskem deželnem zboru brezmiselna obstrukcija, tako so segli tudi Nemci v češkem deželnem zboru po tem orožju. Ondi se razpravlja prememba občinskega volilnega reda, in Cehi hočejo, da se častnim članom odvzame volilna pravica. — Tudi v štajarskem deželnem zboru groze kmelski poslanci pod vodstvom barona Hokitanskega, da prično s 1. novembrom obstrukcijo, ako se večina ne bo začela resno baviti z razširjenjem volilne pravice. — V koroškem deželnem zboru se je sprejel predlog, v katerem se protestira proti «poslovenjenju* koroških sodišč. StarČevičeva slavnost se je vršila minulo nedeljo v Zagrebu in na Šestinah na najslovesnejši način. Slav-nosti se je udeležilo okrog 20.000 ljudi. Prišla so odposlanstva iz Istre, Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Nekaj vencev so položili na Starčevičevo gomilo, med njimi je bil krasen srebrn venec, ki so ga žrtvovale vrle hrvatske žene. Najveselejše, kar se je zgodilo pri celi slavnosti, je pa sklep čiste stranke prava, ki se je na skupščini v nedeljo združila s hrvatsko stranko prava. Sedaj je združena vsa hrvatska opozicija pod imenom: Hrvatska stranka prava. Kriza na Ogrskem še vedno ni poravnana. Cesar je zadnje dni ponudil Lukacsu nalogo sestaviti novo ministrstvo, a Lukacs je to odkloni!. Vladna stranka se je veznike v trgovinskem oziru, da ne stoji popolnoma osamljen sredi pehanja in drvenja. Londonski klub stoji v sredi med hišo in svetom ter združuje vsakega nekaj. V njem se uresničuje poželjenje, da ni človek ločen od svoje rodbine, navezan le na slučajno inteligenco gostil-ničarjevo, temveč da ostane tudi med ogromno množico ljudstva svoj gospod. Seveda govorim tu le o pravih angleških klubih ne oziraje se na mnogoštevilne, po Nemcih ustanovljene, tudi ime klub noseče krokarske beznice. «National-Liberal-Klub» velja sedaj za največjega: on šteje nad 5000 članov. Poslanci, žurnalisti in vse, kar stoji v zvezi s politiko, se zbira v njem. Najimenitneji je Marlborough - Klub v Pall Mali; v njem se zbira le najvišja aristokracija po rodu in duhu. Častniki zahajajo v Army-and Navy-Klub, učenjaki, boljši pisatelji pa v Athenaeum. Ker pa ljubi Anglež daljna potovanja, obstoji v te svrhe klub Travellers. Pristopnina in udnina nista po naših pojmih nizki, a vendar malenkostni v primeri z ostalimi londonskimi cenami in s tem, kar se nudi svojim članom. Najnižja letna udnina znaša v našem denarju krog 150 kron. Uslužbenci v teh klubih so plačani dobro. Tajnik dobiva letne plače do 12.000 kron in čez, zato namreč zjedinila, da se parlament na noben način ne odreče pravici vplivati na določitev armadnega jezika. Cesar pa tega stališča ne pri pozna in vsled tega Lukacs ni prevzel sestave ministrstva. Pravijo, da prevzame Tisza sestavo. Tedenske politične vesti. Klerikalna posojilnica v Vaclavskih Mezeficih je šla v konkurz. — Dunajski listi poročajo, da je bil vodja macedonske revolucije, Boris Sarafov, umorjen. — Italijanski kralj in kraljica sta bila te dni v Parizu, kjer sta bila najslovesnejše sprejeta. Dopisi. Iz Radovljice. Že v drugič se je treba v »Gorenjcu* pritoževati zoper edinega radovljiškega peka, ki ni skoro nikdar trezen in peče tak kruh, da Bog pomagaj, sami pa si ne moremo pomagati, ker zdaj ni v Radovljici nobenega pekovskega konkurenta, pa tudi me-rodajni krogi se nič ne brigajo 7a take javne zadeve, ki so v kvar prebivalstvu. Ali je vreden koncesije človek, ki tako malomarno izvršuje kako obrt? A za Radovljico je vse dobro in moramo vse pohlevno potrpeti, le davkov oziroma doklad nam nočejo izpregledati. Koliko časa še bodo tukaj trajale take klaverne razmere? Imeli bi še več potožiti, ali kaj nam pomaga tu vzdihovati, ker nismo deležni farovške milosti! Ako pa se pritoži dekanova kuharica, da jo pohujšujejo kure, ki s svojim poskočnim petelinom preveč očitno kažejo kurjo ljubezen na trati pred farovžem, se bode že prihodnjo nedeljo oklicalo, da se več ne smejo izpuščati kure na mestni trg! In zdaj naj še kdo reče, da ne vladajo v Radovljici — klerikalci! Morda bo v prihodnje kaj boljše. Bomo videli! Iz Mojstrane. (Naša šola.) [Konec.] Višji krogi bi nam vendar smeli priznati in potrditi naš naveden prostor, ki je primeroma v sredini med obema vasicama, in za nas bi bilo dokaj pripravno in nam tudi nekoliko ustreženo. Dovolj nas je stalo že truda ali brez uspeha. Ko si je lansko leto pri prvi komisiji ogledal okrajni šolski svet naš zgoraj omenjeni prostor, so se culi razni izgovori, češ, da je na prepihu in še celo, da ni zdrav kraj, vrhutega pa še razne druge izgovore. Smelo lahko trdimo, da pri nas ni kraja, ki bi bil nezdrav. Taki izgovori so le smešni. — Letos je bila nova občinska volitev, pri kateri smo zmagali z večino naših kandidatov. Mislili smo, da bode odslej večja edinost med Dovžani in pa ima on tudi težko delo, izpolnjevati in zjedinjevati časih popolnoma si nasprotujoče želje na tisoče broječih članov. KaW že rečeno, ima Anglež v svojih klubih svoj drugi dom. Tu najde, ko se vrne zaprašen od svojih opravkov, izvrstne kopeli, tu se zamore preobleči, shraniti svoje dragocenosti. Dopoldne je videti gospode, ki pridejo v klub z velikimi kovčeki: v njih so poleg drugih potrebščin tudi gotovo frak, srajca, lakasti čevlji itd., da se zamorejo preobleči za gledišče ali obed. Sicer se pa sme nositi poljubna obleka. V klubih vlada popolna osebna prostost. Vsak član pride in gre, kadar se mu zljubi. Nikomur se ni potreba brigati za druge, vsled česar se brez poznanja medsebojno ne pozdravlja. Ako kdo želi družbe, tedaj je potreba dotičnemu le ozreti se in gotovo jo najde. Tu se razpravlja o trgovskih poslih, tam o politiki, o drugih zanimivih vprašanjih, tam se zopet igra, bere, piše, kadi in tudi dremlje v prostornem naslanjaču. Akoravno zahajajo v klube navadno le moški, vendar je dovoljeno članom v gotovi uri popoldne pripeljati seboj svoje dame in pogostiti jih s čajem — in takrat cvete flirt. Dalje zamore vsak član privesti seboj svojega znanca, ako je upisal prej obe imeni v vedno odprti knjigi, in tujci, ki se hočejo nastaniti v Londonu le malo časa, zamorejo to storiti po priporočilu kakega člana v klubih, ne da bi zato plačali le vinarja. 435 Mojstranci, toda glejte, dovški možje so nam pred vo-litvijo obljubovali na vso moč edinost in boljšo bodočnost v občini. In mož-beseda niso bili dolgo časa, kakor lahko razvidimo iz prošnje, katero smo izročili županstvu, da naj bi nova šola stala na središču. Župan skliče odbornike k seji, v kateri pa je občinski odbor zavrgel našo prošnjo. Možje odborniki, s tem ste pokazali, da nočete ničesar storiti za Mojstrano. — Med drugim se sedaj kujejo tudi predlogi, da bi se povečala stara šola in da bi tako bili manjši troški. To se pa ne pomisli, da bi bila v nekaj letih zopet premajhna in zopet bi prišla na površje nova večja šola, ki bi pa stala še več žrtev. Pred seboj imamo že slučaj, kako se je pred dvajsetimi leti zidala takrat sedanja šola, ki je dandanes že premajhna. Nespametno bi torej bilo delati novih troškov na staro šolo, kar bi stalo tudi več tisočakov, poleg tega pa je šola zgrajena še v nepripravnem kraju. Ko bi šolski vrt moral biti še zraven kupljen, bi šola še sedaj ne imela nobenega, zraven prikupljen pa bi stal več nego nov prostor za šolo. Ce hočemo torej zidati šolo, bodimo previdni in ne glejmo na par tisočakov, zidajmo rajše trirazrednico, ki naj bi stala v za obe vasi enako pripravnem kraju, ker le potem bi imeli s šolo gotov mir, naši potomci pa bi nam bili prav gotovo hvaležni in se ponosno spominjali svojih prednikov. — Kakor smo zadnjič čitali v članku »Gorenjca* štev. 3G o napakah in površnosti pri zidanju šolskih poslopij, reči moramo, da je popolnoma resničen. Želimo te, da bi ta članek našel še kaj več uspehov v sedanjih in bodočih krogih in da bi bila tudi naša nova šola enakopravno in pravilno zgrajena, čeprav nam je žrtvovati nekaj več. Več mojstranskih posestnikov. Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. G. Hinko Paternost, učitelj v Šmartnem pri Kranju, je imenovan nadučiteljem v Predosljih. — Poštar g. Anton Kolbe na Vačah je imenovan poštarjem v Št. Vidu nad LjubHano. — Prestavljena sta davčna praktikanta Rikard Koller iz Ribnice v Kranjsko goro in Josip Golob iz Vrknike v Tržič. Poročil se je minulo sredo g. Josip Moravec, trgovec v Novem mestu, z gospico Zinko Teplvjevo iz Kranja. — Minuli četrtek pa se je vršila v Škofji Loki poroka g. Frana Verhunca, sodnega avskultanta v Bjelini (Bosna), z gospico Matildo Paverjevo iz Škofje Loke. Bilo srečno! Jako pameten sklep je storil občinski odbor občine Jesenice, zbran v seji dne 11. oktobra 1903. Sklenil je namreč soglasno naslednjo izjavo: »Občinski odbor obsoja pogubonosno obstrukcijo, obžaluje nedelavnost visokega deželnega zbora kranjskega in prosi, naj visoka zbornica začne z rednim delovanjem. Glede volilne reforme izjavlja soglasno, da se mu ta zadeva ne zdi nujna, ampak je mnenja, naj se taista reši po temeljitem posvetovanju v korist celokupne dežele.* Desetletnica »Slovenskega planinskega društva* v Ljubljani. Minulo soboto in nedeljo je praznovalo naše vrlo planinsko društvo svojo desetletnico in s tem pokazalo, koliko simpatij vživa med celim slovenskim narodom. V soboto zvečer se je vršila v prostorni »Sokolovi* telovadnici veselica, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička. Med navdušenimi govori, petjem in godbo je prav hitro minul večer. V nedeljo dopoldne je bilo slavnostno zborovanje. Največje zanimanje je vzbudilo poročilo o nesramnem nastopanju nemškega planinskega društva, ki si lasti naše planine kot svojo last in izkuša povsod škodovati našemu društvu. Proti takemu nastopanju nemških privandrancev se je najodločneje ugovarjalo in sklenilo, da se nikakor ne sprejme neke sprave, katere žele Nemci. »Slovensko planinsko društvo* bo hodilo svojo pot. Pri banketu se je izreklo več krasnih na-pitnic ustanoviteljem društva gg. Hauptmanu, Korenčanu in Škofu, častnima članoma g. župniku Jak. Aljažu in 436 prof. dr. Frischaufu, bivšemu načelniku radovljiške podružnice g. Hugonu Robleku itd. Iz Berolina je pozdravil društvo brzojavno g. prof. dr. Jos. Tominšek, iz Rima pa g. dr. Vlad. Foerster. Društvu želimo najlepših vspehov v njegovem prihodnjem delovanju. Urivanje nemščine. Slovenski kolesar nam piše: V radovljiškem okraju blizu Brezij ima cesta med Dobrim poljem in Posavcem dolg in strm klanec, kjer sta se ponesrečila že dva kolesarja. Oba sta bila menda Slovenca. Vsled teh nesreč sta postavljeni zgoraj nad klancem in nekoliko nižje ob cesti dve tabli z napisom, ki kolesarje opozarja in svari, da je pot doli v klanec zelo nevarna in da naj se stopi s kolesa. Ta dva svarilna napisa sta tam gotovo na mestu, nikakor pa ni na mestu to, da je na obeh tablah napis najprej nemški in šele potem slovenski! Ali je oni kraj v kaki nemški pokrajini, ali po oni cesti potujejo le nemški kolesarji? Kdo je tam dal postaviti oni dve tabli in Slovencem na njih zemlji na tak način usiljuje nemščino kakor da bi bili na Kranjskem še vedno gospodarji — Nemci? Čas bi bilo, da se že enkrat zavemo in gospodoželjnim Nemcem tudi v takih zadevali ne pustimo prezirati in poniževati naše narodnosti! Občinski odbor Koroška Bela je v svoji izvanredni seji z dne 12. oktobra t. I. sklenil prositi visoki deželni zbor: 1.) Naj blagovoli kričeče razmere učiteljskih plač na Kranjskem primerno izboljšati ali pa provzročiti, da se ljudsko učiteljstvo podržavi. 2.) Prošnja tukajšnje občine za podporo zgradbe nove ljudske šole in vodovoda na Javorniku in Koroški Beli naj se upošteva kot zelo potrebna, ne pa volilna reforma, katere ljudstvo po večini ne razume, kar se tupatam povdarja, da je to ljudski glas. Občinski odbor na Koroški Beli, dne 12. oktobra 1903. Anton Potočnik, župan; Jožef Vidic in Jurij Soklič, svetovalca; Franc Venveger, Janko Baraga, Jožef Hkavc, Jožef Rozman, Janez Rožič, Jožef Triplat, Martin Noč, Valentin Lipove, Lovro Noč. Jožef Krevljič, Valentin Korošec, odborniki. — Prošnja se je izročila deželnemu poslancu Jož. Pogačniku, da jo predloži deželnemu zboru. Občine gorenjske, posnemajte ta korak! Konsumno društvo pri Sv. Ani nad Tržičem bo šlo — kakor poroča uradni list — rakom žvižgat in se nahaja v likvidaciji. Ubogi kmetje, ki ste prizadeti vsled lahkomišljene in brezvestne špekulacije naših klerikalcev, kdaj se boste vendar spametovali? Narodna zavest naših klerikalcev. Slovenski na-prednjaki smo čestokrat tarča, v katero prav po nepotrebnem streljajo naši nasprotniki-klerikalci, ki nam očitajo narodno izdajstvo in bogsigavedi kaj še vse. Zadnji čas pa se je pripetil slučaj, ki kaže v popolni nagoti, koliko je vredno vse hvalisanje teh najbolj hinavskih kle-petcev in zaščitnikov slovenske narodnosti. Vodja tako-imenovane katoliško-n a r o d n e (?) stranke dr. Ivan Šu-steršič je vpisal svojega sina v prvi gimnazijski razred, nemški oddelek, da mu tako zagotovi nemško vzgojo in da ga odtuji slovenskemu narodu. Klerikalci imajo narodnost pač samo na jeziku. Pozor! Prijatelj našega lista nam poroča, da je pisarniški pomočnik Roschaj (Rožaj) pri okrajnem glavarstvu v Radovljici prestavljen v Kranj. Iz Radovljice ga je pregnalo «Gorenjčevo» «Svarilo*. Torej pozor na obe strani! — K temu poročilu smo prejeli pa od druge strani še naslednje pismo: Kranjcem se naznanja, da bo prestavljen kakor se čuje, tisti veliki »doftar* iz radovljiškega grabna, kakor se bo vedel spominjati cenjeni »Gorenjec*, ko je pisal o njem dne 29. avgusta in 5. septembra. Podpisani mu voščimo, da bi imel v Kranju še več klijentev kakor v svoji prejšnji službi, sicer ta gospod ni posebno po ceni za patente preskrbovati, kajti pri njem stane samo 2—100 gld. Vrhutega ima ta gospod še to dobro lastnost, da se rad okrog vozi s fijakarjcin in dobro je ter pije na troške svojih klijentov. Več njegovih »prijateljev«. Omnibus iz Lesec na Bohinjsko Bistrico. Gospod Josip Ažman, restavrater na Bledu in na Bohinjski Bistrici, je dobil dovoljenje za omnibus iz postaje Lesce skozi Bled na Bohinjsko Bistrico, in sicer odide iz Bohinjske Bistrice (restavracija Ažman) zjutraj ob 545 in pride na postajo Lesce ob 8*30 zjutraj. Iz Lesec odide popoldne ob 3*15 in pride na Bohinjsko Bistrico ob 6. uri zvečer. Vozi vsak dan. Cena brez prtljage K 2*20. Domača veselica se vrši v nedeljo, dne 18. oktobra 1903 v Trevnovi gostilni na Savi. Vspored.obsega vinsko trgatev z godbo na lok in plesom. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 1 krono za osebo. Čisti prebitek se podari Ciril-Metodovi podružnici na Jesenicah. Z ozirom na dober namen se pceplačila hvaležno sprejmo. Vstop je dovoljen samo vabljenim. Posledice besede «smrkavec». Na Bohinjski Bistrici so se, kakor se poroča, te dni domači fantje v gostilni Antona Zadnika po dokončanem delu nekoliko napili. Med tem pride v gostilno neki železniški delavec Biondič in začne prepir. Ker ga je eden izmed fantov imenoval smrkavca, je začel udrihati z nožem okrog sebe in enega fanta tako zadel, da je bil na mestu mrtev, druge tri je pa smrtno nevarno ranil in potem zbežal. Orožniki so ga vjeli in izročili sodišču. Na Bohinjski Bistrici bi bilo sedaj, ko je tamkaj delavcev od vseh strani, pač potrebno, da se uvede stalna nočna straža. Ljubezniv mož. Kajžar Franc Janežič v Zgornji Beli št. 36, občina Preddvor, je tako pretepel svojo ženo, da je vsa črna po životu in so jo morali prepeljati v deželno bolnico. Žena bi bila med vožnjo skoro umrla. Orožniki so odpeljali silovitega moža v zapor. Iz Škofje Loke se nam poroča, da se vrši v torek, dne 20. oktobra dopoldne kolavdacija nove cestne proge v Podgori ter se bo izročila ta cesta javnemu prometu. Iz Ribnega. Dne 27. m. ra. se je vršila volitev občinskega odbora za občino Bohinjska Bela-Ribno, in je bil izvoljen županom Janez Burja, posestnik na Bohinjski Beli; občinskim svetovalcem pa Gabrijel Ferjan, posestnik in gostilničar na Ribnem, Friderik Olifčič, posestnik in gostilničar, in Matija Gogola, posestnik, slednja dva na Bohinjski Beli. Najvišje odlikovanje. Grand Prix je dobil domači izdelek : Kranjski redilni prašek za prašiče, dr. pl. Trn-kôczyja redilno in varstveno sredstvo, v mednarodni razstavi živil v kristalni palači v Londonu 1. 1903. The International Food, Grocery & Allied Trades Exhibition August-September 1903 Crystal Palace London, S. E. Foreign Section. Drobiž z Gorenjskega. V Stobu pri Domžalah je vrgla svinja posestniku Francu Jermanu 20 mladih. — V papirnici v Medvodah je v soboto dne 10. t. m. pri delu zgrabil stroj 18-letno Cecilijo Kalan za desno roko in ji odtrgal sredinec. Prepeljali so jo v deželno bolnico. — Škofovi zavodi se otvorijo v Št. Vidu leta 1904. — Iz Most pri Žirovnici se poroča, da je Janez Rev. posestnika in lesotržca sin, pretečeni teden žagal na očetovi žagi pri cirkularu. Pri tem pa mu je tako nesrečno iz-podrsnilo, da si je na levi roki odrezal tri prste. — Ponesrečil se je v potoku, ki teče skozi gozd pri Mošnjah, 10. t. m. Jakob Bevec iz Kamne gorice. Njegova žena ga je našla mrtvega ležati v plitvi vodi. Najbrž se je onesvestil, padel v vodo in utonil. — Na Hrušici je dne 10. t. m. ponesrečil pri predorni zgradbi zidar Mile Pupic. Po naključju je prišel med dva gibajoča se trama, ki sta ga stisnila s tako silo, da sta mu zlomila vse prsne kosti. Pupič je umrl na mestu. — V cerkljanskem lovu za strmolskim gradom je ustrelil lovcem dobro znani «Je-kovc* velikega, 5 kilogramov težkega divjega mačka. — V Bohinjski Bistrici snujejo katoliško izobraževalno društvo. Križem sveta. Visoka odlika. Na letošnji »Splošni nemški razstavi za obrtnost, industrijo in kmetijstvo* v Ustju so dosegli nov, odličen uspeh «Singerjevi» šivalni stroji, odlikovani, kakor znano, že na veliki pariški svetovni razstavi z darilom: «Grand Prix». «Singer in drug, delniška družba za šivalne stroje* je bila namreč edina izložiteljica, ki je odnesla dvoje prvih daril, namreč častno diplomo k zlati svetinji za šivalne stroje in diplomo k zlati svetinji za umetno vezenje. Te odlike so nov dokaz za svetovno-znano dobroto « originalnih Singerjevih šivalnih strojev*, kakor tudi za njih delovanje na polju modernega umetnega vezenja. Moža so ji pojedli. Nedavno je prišel v Stubici v Fellnerjevo lekarno nek kmet iz okolice Oroslavja, a ženo je pustil na trgu čakati pred lekarno. Kmet se je moral nekaj dalje ča«a muditi v lekarni, ker mu lekarnar ni mogel takoj dati drobiža. Med tem je šla žena v župno cerkev. Ko je mož opravil svoj posel ter ni našel žene pred lekarno, mislil si je, da je že odšla domov ter je tudi sam korakal proti domu. Med tem je prišla žena iz cerkve in ker ni našla moža pred lekarno, šla je v lekarno po njega. Tu ji je lekarnar povedal, da je mož že odšel. Žena pa je začela vsa preplašena kričati: «Moža ste mi pojedli. Dajte mi moža nazaj!« Lekarnar si je prizadeval ženo pomiriti, toda zaman. Neprestano je kričala, da so ji pojedli moža. Šla je na trg, vrgla se na tla ter neusmiljeno vpila: «Moža so mi pojedli!« Ker so se začeli zbirati ljudje okoli lekarne, telefoniral je lekarnar, naj pride občinski uradnik. Toda prišel je le občinski prisežnik in kakor bi ne verjel lekarnarju, začel je kmeta iskati po lekarni. Končno pa je le verjel ter odstranil obupano ženo, ki je ves čas jokala do doma, toda doma je bila vsa srečna v objemu svojega pojedenega moža. Ta dogodek razlaga tako, da v ondotnih krajih kmetje res verujejo, da v lekarnah kuhajo ljudi. Celo napol izobraženi ljudje pripovedujejo, da potrebujejo lekarnarji posebno rumenolase ljudi. Obesijo jih za noge, in pena, ki jim potem stopi iz ust, je najhujši strup, ki ga lekarnarji rabijo. Stavka premogarjev v Trbovljah in Hrastniku se je začela minoli teden. Premogarji so ustavili delo, ker zahtevajo zvišanje plače in sicer: dnevno plačo za rudo-kope najmanj 3 K na dan, za prevozače 2 60 K in za mlade delavce in ženske 1*60 K. Dozdaj so plačali nekaterim po 58 do 60 v. na dan. Dozdaj ravnateljstvo premogokopov ni ugodilo zahtevam. Stavkujočih je okoli 3000. V pondeljek je ostavilo delo okoli 600 delavcev v premogovniku v Zagorju. Delavci so povsod mirni ter ne provzročajo nikakih izgredov. Mir vzdržujejo orožniki, ki so iz vseh krajev tja poklicani, Vojaki so v Celju pripravljeni, da se vsak Čas lahko odpeljejo v Trbovlje. Skrajno krivično je, da plača ravnateljstvo, ki ima velikanski dobiček pri premogu, tako slabo svoje delavce. V Trbovljah je kakor izumrlo, na kolodvoru je vse tiho; kjer so prej naložili na dan po 200 vagonov premoga, se zdaj niti košček ne odpošlje. Cenjenim naročnikom, katerim je potekla s 1. oktobrom 1.1. naročnina in še niso vplačali dotičnega zneska, smo danes priložili nakaznice, katerih naj se poslužijo, da jim pošiljanje lista ne prestane. Gospodarske stvari. Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo po dobavni ponudbi oddajalo za leto 1904 dobavo naslednjih potrebščin in sicer: stenjev (tohtov), bakelj, cunj za politiranje, volne za cedenje, prediva, asbesta, trde masti, kolomaza, mila za mažo in pranje, kovanega in komerčnega železa, raznih vrst plo- 437 ščevin, različnega železnega blaga, kakor: pletenin, verig, raznih žebljev, vijakov in žičnih cvekov, nadalje kemičnih in navadnih izdelkov, kakor lakov, barvnega blaga, kemikalij (tudi bakrene galice za galvanske baterije), kleja, smirka itd., pozamenterijskega in krojnega blaga, vrvar-skih izdelkov, usnjevine, stekla in ščetarske robe. Ponudbe se morajo najkasneje do 25. oktobra 1903 do 12. ure opoludne vposlati zgoraj imenovanemu ravnateljstvu, kjer se lahko pogledajo natančnejši pogoji, zaznamki in ponudbeni uzorci, ki se pa tudi proti plačilu poštnine dopošljejo. Dobavni razpis se tudi lahko vpogleda v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobava lesa in pragov C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo 21. oktobra 1903 ob 12. uri na borzi v Bruslju vršila nova ponudbena razprava za dobavo lesa, katerega potrebuje belgijska državna železnica za leto 1903. Na isti borzi se bo v kratkem vršila ponudbena razprava za dobavo približno 215.000 hrastovih ali bukovih pragov in hrastovih lesenih kosov, ki se potrebujejo za leto 1905. Natančnejša pojasnila se dobe v pisarni gospoda De Rudder, Administrateur des Voies et Travaux, Rue de Souvain, II. Brüssel in v pisarni Commission de réception du matériel de la voie Rue d' Idalie 32. Brüssel. Listnica upravniàtva. Gospod Ivan Kuralt, Severna Amerika: Potrjujemo, da smo prejeli dva dolarja kot naročnino < Gorenjca*. Hvala I Pozdrav iz domovine! Zaloga „Belske kisle vode" Vellacher Sauerbrunnen 7—20 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 7 zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Vsi kmetovalci se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d. obdržati zdrave,močne, ješče in debele če se jim pri-mešuje h krmi && živinski prašek ä& iz lekarne JPioooli ,pri Angelju', Ivjixfc>lj&nei Dunajska cesta. En zavoj »/« kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izboruo zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati. Z odličnim spoštovanjem And. Kocjančič. Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. I. 199—1 Janez Sartori ************ Radovljica (Gorenjsko) Trgovina z železnino, šivalnimi in poljedelskimi stroji vsake vrste. Nagrobni križi, štedilniki za vzidati kakor tudi iz ploče-vire, železne ograje, kovanje za okna in vrata, vsake vrste stavbinske železnine i. 1.d, 201-1 3078^4 riginalni5inger¡{Vi§iValn¡stroji 438 Tedenski sejem v Kranju dne 12. t. m. Prignalo seje 114 glav goveje živine, 3 telet, 112 prašičev, 1 ovca, — koz, 240 buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 775, prosa K 050. ovsa K G-—, rži K 6'60, ajde K 9-—, ječmena K 6*50, fižol ribničan K 9*60, koks K 10 50, mandalon K 9'—. Darila. Upravništvo našega lista je prejelo. Za dijaško kuhinjo v Kranju: Mihael Ropret (podjetje g. pl. Cecconi) iz Bohinjsko Bistrice 6 k'on. Za Preširnov spomenik: (Jospa Kepolijeva je nabrala o priliki nedeljskega semnja v veseli družbi v ^ositilni g. Kmeta na Kokrici G kron. Dso v konstrukciji in izvršitvi vzgledni. so neobhodno potrebni za domačo uporabo in obrt. so najbolj razširjeni v tovarniških podpjetjih. so neiu-ekosljivi v vstrajnosti in trpež-nosti. so najpripravnejši za moderno umetno vezenje. Prihodnji brezplačni učni tečaj za Vezenje in razstava se vrši v gostilni Hiršman, Radovljica-predm estje od 15. do 30. oktobra t. 1. Vstop je vsakomur prost! Singer iti drug delniška družba za šivalne stroje 200—1 Ljubljana, sv. Petra cesta 4. Zahvala. Za društvo svobodomislečih slovenskih akademikov <9ava» na Dunaju so darovali sledeči gospodje iz Kranja: 20 K; g. V. Majdič, 10 K; g. Ciril Pire, 5 K: g. K. Savnik, g. dr. E. Šavnik, g. Janko Majdi«"-, g. A. Šlamberger, 4 K; g. K. Kokalj, 3 K; g. dr. Prevc in g. dr. Štempihar. Odbor društva jim izreka tem potom najprisrčnejo zahvalo. Za odbor med. Gabrijel Hočevar pliil. Gv. Sajovic tč, predsednik. tč. tajnikov nam. „Pri Primožu" Trgovina z oblačilnim, špecerijskim, steklenim in materi-jalnim blagom, lišpom (Aufputz), drobnino; zaloga raznega blaga za šivilje in krojače, perila in obleke. Zaloga šopkov za neveste, nagrobnih vencev in trakov z napisi. Klajno apno za živino. Špirit in žganje. Šipe in kit. Suhe in oljnate barve, laki, iirnež, čopiči vseh vrst. Okraski za rakve. V podružnici „pri Blažku": Špecerijsko blago, moka, žito, šolske potrebščine, slad-_ karije in igrače. 54—11 HT Priporočilo. Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo dobro urejeno delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejšem kroju, kakor tudi zalojro blaga za moške obleke ter izdelanih oblek in havelokov. Zavezujem se vsakemu p. n. odjemalcu, oziroma naročniku dobro in natančno postreči. Z ozirom na to se nadejam, da mi bo slavno občinstvo v mestu in na deželi izkazalo svojo naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Lovrenc Rebolj 180—8 krojač v Kranju. "tj to to M m mi II 80& ji W:¥i:ši :•:•»:«• mM Trgovina z železnino „MERKUR" PETIH MAJDIČ v Celju, Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. PP* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ""^I * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. Cene nizke. ¡1¡I 11$ V:Y'.\v . „i„Li-,,-, ,uu^,\,Mf,,fm^w^ CD CD 3. m o i N< O CD Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 144—16 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane Šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopoštjejo na zahtevanje zastonj. šlinatfo -peči, %>lj«ni Špitalske ulice št. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papiije. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). 11—55 Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki innakaznicami. Ivan Schindler, Dunaj III. 1. pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in 98—14 obrtne potrebe, kot: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, trije) je, čistilnice za žito, lu-šlilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, ^jrfl^\ ,. mline za golanje, kotle za V^Hilli^> kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse priprave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje soda-vode in penečih se vin, stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodjaza ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Piše naj se naravnost: Ivan Schindler, Dunaj III./l. Erdberjrstr. 12. 441 Kranjska redilna štupa *e». prašiče it* acr i pujsiu>. Doktorja pl. Trnkoczy-ja krmilno in varstveno sredstvo za Varstvo, da raje žro, za Vzgojo, za meso in mast. Pri trgovcih se dobiva 1 zavoj za 60 vinarjev ali po pošti 5 zavojev v glavni zalogi: Lekarna Trnkoczv, LJubljana. Zahvalnice prihajajo vsak dan. Uradno poverilo. Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 filerje in 2 vinarja. Ljubljana, tretjega oktobra edentisučdevetstoena. (Notarski pečat.) Ivan 1'ljiiitun, c. kr. notar. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušnjo en zavojček redilnega praška (moka) za prašiče. Človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako, da so se čez nekoliko dni močno izreddi, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška (moke) za prašiče. Belišce, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovanjem Josip Engliach železniški nadziratelj. i Trgovina z železnino in špecerijskim blagom | S .JKSJtfCUR" peler jKajdič v Kranju. 9 > l/l CO 08 Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, železne brane, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne križe, v o d n e' ž a g e, p i 1 e, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovolepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za obijanje stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, plaht za vo-zove, železnih peči, Roman- in Portland-cement, traverze stare železniške šine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodniake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. N M 85 si 442 2—42 1 registrovana zadruga z omejeno zavezo je pričelo poslovati dne I. januvarja 1903 v Kranju na glavnem trgu v hiši g. K. Floriana št. 194. Uraduje se vsak dan ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne, ob ponedeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge se obrestujejo po S 4V*°/o brez vsakega odbitka ter plačuje „Kreditno društvo" rentni davek za vlagatelje iz svojega. Obresti se računajo od 1. oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do 1. oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Nevzdignene obresti se prištevajo koncem leta kapitalu. Posojila se dovoljujejo na osobni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. V upravnem svetu so: Franc Kreimer, podpredsednik. Janko Majdič, predsednik. Rudolf Kokalj, pisarniški ravnatelj. Karol Jäger. Josip Kovač. Nadzorstvo: Vinko Majdič. Peter Mayr. Dr. Valentin Štempihar. Ciril Pire. Ivan Rakove. bhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, la četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom ■Ume za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti zupne cerkve. —Upravništvu naj^e blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij c(iorenjca>. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju. 95