N" 74 — Sv tpLUME LIL — LETNIK LP._NEW YORK, FRIDAY, APRIL 14, 1944 — PETEK, 14 APRILA l'>44 KRIM BO HITRO IZCISCEN Jugoslovanska fronta London, 12. aprila. — Radijsko poročilo Osvobodilne vojske navaia, da napadajo porVzanske čete sovražne črte v celem predlju od Petrinja do Knina. Sovražnik je utrpel že občutne izgube. Na železniški ^>rog*i Bihač-Bosanska Kruipa so bili poškodovani tiri in sovražna postojanka Gradina je bila zavzeta po osvobodilnih četah. V bitki za ta kraj je bilo ubitih mnogo sovražnikov in precej jih je utonilo v reki Una. Uspešen natpad je bil izveden na progo med Sunja-Šiša-kom ter na več drugih mestih. V Srbiji so dofbile Nediceve eete sveža ojačanja in ravno-tako satelitske bolgarske čete, ki s,e Ibore proti partizanom pri Ivanjici ter v dolini reke Stu-deniea. V vzhodni Bosni je sovražnik precej aktiven. Pri Foči in Kalinovikn je dobil ojačanja iz Sarajeva, Gorazda in Neve-sinja z namenom, da prične voditi zopetno ofenzivo proti o-svobodilnim divizijam. Moštvo 7. brigade se je spoprijelo v boju z SS oddelki divizije Prino Evgen. Nemci so zgubili v tej bitki 73 mrtvih in procej vojnega materijala, ki je prav prišel partizanskim oddelkom. V kraju Vesela so naši uničili električno centralo, ki je dovajala tok v Bugojno. V osredmji Bosni se -čete 5. divizije bore proti Mihajlovi-čovim četnikom. t ju prestolice drvila dalje proti jugu. Simferopol je poglavitna nemška obrambna črta, ki brani oeste in železnice, ki peljejo v pristaniščo ob južni o-bali polotoka. Po teli cestah se sedaj gnete nemška in rumunska armada, ki je prvotno štela okoli 100,(MX) mož, i>n skuša dospeti v Sevastopol ob jugozapadni oiballi. Moskva pa pravi, da se na-ciji iz Seva s topola ne (bodo na noben način mogli rešiti rez mor jo, kajti okoli njega so boj-lie ladjo in zračne sile postavile neprodirno blokado, kakor tudi ob bližnjih pristaniščih Ba-laklavi iti Jalti ob jugovzhodni tibali. Jeremenkova armada je pri Ak-AIanaju ob zapadnem koncu -polotoka Kerč razbila nemške utrdbe, nato pa z veliko naglico vda rila dl/obrežjn ter zavzela Feodosijo in pri tem napredovala 15 milj. Rusi pa so včeraj dosegli velike uspehe tudi v Besaraibiji, kjer se z vseli strani (bližajo Karpatom in iz Ukrajina jo- hi* pognan zadnji sovražik. Kot poroča 44 Pravda'' v Moskvi, je druga ukrajinska armada maršala Ivana S. Kone-va dospela v predmestje Jasi- Berlin priznava, da je armada. ki je zapustila Odeso, zasedla nove postojanke ob zapadnem Sbregu Dnjestra Berlin tudi pravi, da divjajo vroči poulični boji v Tar.nopolu. Nemci na Krimu puščajo za seboj orožje in druge vojaške potrebščine v velikanskih množinah ter beže na trnkih. Svoje romunske tovariše pa puščajo za sdboj. Ruski aeroplani pa zasledujejo bežeče Nemce in jih neusmiljeno obstreljujejo in bombard ira jo. V Macedoniji oddelki ma-cedonskih part-iaanov poškodovali rudniške naprave v Zveto-vu. Pretrgali so tudi kable, ki so dovajali v rudnike električno silo. Pobitih je bilo tekom spopadov v tem kraju več kot 140 Nemcev in bolgarskih policistov. 50 Bolgarov je bilo za-jetiOi in precej vojnega materija la je padlo v roke partizanom. BOJI PRI IDRIJI NA SLOVENSKEM T Sloveniji se vrši ostri boji v več krajih iu bojevanje se nadaljuje v idrijskem okolju. Yrsi napadi sov ražnika so bili odbiti. Nemci u-o imeli precej mrtvih in ranjenih. Uničevanje sovražnega obrežnega brodevja V Dalmaciji oziroma na dalmatinskih otokih pomagajo partizanom zavezniki z napadi ; iz zraka. Več sovražnih obrežnih prevo/imh lffej- ~xn čolnov je bilo spet uničenih. Tri otoku Koreni i pa je bil {»topljen sovražni obrežni pamik. Na kopnem so pri Cavtatu in Pogoraieu naše ediniee razbile eno lokomotivo, dva potni-(ska vatrona in deset tovornih t vin Vrt v GENERAL NEDIČ JE BIL AGENT NEMŠKE ŠPIJONAŽE, _ PRAVI RUSKI ČASNIKAR Iz Moskve smo prejeli brzojavni članek, katerega nam je poslal službeni tisk Vse-^lovauskega odbora v Moskvi in kateri je bil spisan ob priliki tretie obletnice napada na Jugoslavijo. — Članek, katerega je spisal Semjon Belinkov, se glasi: Švicarji izstrelili ameriški bombnik Kot pravi neko poročilo ;z Berna v Švilei. je v Švici pristalo 13 ameriških bon Umikov, ko so se vračali z napada na Nemčijo. En bonibnik so izstrelili švicarski zasledovalni znamenjih pozvan, da se pro-aeroplani. Bombnik je bil po znamenjih pozvan, da se prostovoljno spusti na tla, toda se zci znamenja ni zmenil, nakar so pričeli švicarski aeroplani streljati na bombnik, ki se je po nekaj strelih vnel in je pričel padati. Ko je bombnik pristal na tleh, se je zbralo o-koli njega velika množica ljudi. toda policija jih je morala držati v precejšnji razdalji, ker je eksplodiralo streljivo. do domovine nespremenjeno., Simpatije z velikim bratskim ruskim narodom in globoko sovraštvo do tyajkrutejsoga zatiralca Slovanov — Nemca — vse to je enako ostalo nespremenjeno. 4'Že ob s&mem začetku zasedbe so se pričeli obirati partizani v Sumadiji, Stfbiji, na HrvaŠkem, na Štajerskem in v Sloveniji. Postali so jedro odpora, okrog katerega se je zbirala sila narodovega odpora proti nacifaaizmu. Oborožena borba proti vpadniku se je naglo širila in preteklo leto gi odvrniti od svoje domovine ve dno nevarnost sovražnega vpada in uničevanja ter usužnjeva nja po številčno veliko moenej šem sovražniku. Militantna slo ga in harmooiicna vzajemno s 1 44V aprilu, 1941, so fašisti vpadBi na jugoslovansko ozemlje. Hitlerjevi agentje s pustili tri vhode odprte za n emške, italijanske in madžarske ter bolgarske čete. General Nedič, ki je v v eč kabinetih belgrad-ske vlade držal mesto vojnega ministra ter je bilo istočasno tudi agent nemške špijonaže, je nalašč pu-stil nezavarovan prehod v Vardarsko doKno. Že tekom prvih dni okupacije se je namreč ta ^zdajaleta Vozil d-okrog v nemških štabnih avtih ter je nagovarjal jugoslovanske čete naj prenehajo z vsakim odporom proti Nemcem, ter ti jih satelitom. "Po raztrganju Jugoslavije in Izb risanju njenega imena je Hitler bahaško izjavil, da je vzpostavil svoj krvavi 41 novi red" na Balkanu za bodočih tisoč let. Ali Nemci so v tem slučaju slabo precenili patrijo-tizem Slovanov ter veliko svobodo! j uibnost Srbov, Slovencev in Hrv atov .. . Vpadnik je se-jal v Jugoslaviji veter im adaj žanje vihar. "Jugoslovansko ljudstvo je ostalo zvesto svojim slavnim zgodovinskim tradicijam in je ohranilo svojo veliko lojalnost 3000 AEROPLPANOV NAD NEMČIJO Včeraj je že sesati zaporedni dan. napadlo razne nemške kraje nad 3000 ameriških velikih bombnikov in napadalnih ae-roplanov in so y>o pol noma porušili šest tmvarn aa aeroplane in eno letališče v južni Nemčiji in eno na Madžarskem, drugi aeroplani pa so bombardirali razne kraje v Belgiji *n ob fraiooski obali. Ame iški aeroplani so prišli rz Aug'i jo i n Italije in so bombardira Ti tovarne v AugsAmr-gu in ♦Scbweinfurtu ter razne naprave okotti Bi>ditmpešte. Zavezniški bonibniki zadnjih j*edem dni brez prsetanka sta več trpeli. Vsi ti protesti so predpriprava za veliki zavezniški vpad. da nevtralne države tekom napada in bojev, ki bodo sledili, ne bi pomagale Nemčiji s pošiljanjem razlwmegra blaga. — Slieni protesti bodo poslani tudi še Švedski in, Portugalski, ako že niso bili poslani. Newjerseyski faniierji ne marajo japonskih pol jedelskih delavcev Po mednarodni postavi ^o bili letalci vseh bombnikov internirani za čas vojne. Vsega skupaj je sedaj v Švici 53 ame riških bombnikov v še dobrem stanju. Lehman je padel po stopnicah Bivši newyorski governor, Hei^bert Lehman, ki je odše?! pred nedavnim v Kairo, kjer je bilo porovano, da bo iinel ]»osvete t»ii iz zamejilo jugoslovansko vlado glede nudenja pomoči po UNRRA., katere načelnik je, je padel po marmornatih stopnicah v angleški po-slaniški palači v Alžim in si je poškodoval nogo v kolenu. Lehman je bil v angleški po-slanitški palači na gostiji, kot je zdaj prišLo na dan in Angleži radi tega menda niso hoteli poročati v svet, kje se je Lahmarra pripetila nezgoda. Kot piše znani wa^hingtonski dopisnik so na načelnika LTN RRA čakali ameriški uradniki v Kairu par tednov, ker so se ae ropi an pa je razbil nad Dan-sko dva nemška aeroplana. ■ Sinoči so Amerikanci izgubili 58 aeroplanov, 11 bomlbni-kov in dva napadalna aeroplana iz Italije ter 36 bomlbnikov in 8 napadalnih aeroplanov iz Anglije. Srt>ov, Slovencev in Hrvatov je postala dejstvo. *4Uspehi Osvobodilne vojske so danes znani vsemu svetu. Daleč preko mej Jugoslavije gre beseda o bor** »tlilf4i th, P-t Oftlo « Htm Y—fc« N. mmšm AH H C—r— « Itoh IWL 1 * ty^ME Ln. — LETNIK LP._NEW YORK, FRIDAY, APRIL 14, 1944 — PETEK, 14. APRILA, 1344 ~ Ruske armade drve čez Krim in so včeraj zavzele pri-i stanišči Feodosijo na vzhodnem in Jevpatorijo na zapadnem obrežju polotoka, so zavzele prestolico Krima Simferopol in pognale sovražnika proti Sevastopolu, ki je blokiran z vseh strani. Maršal Stalin je v treh ik)1-tioma očistila predel oib vzhodnem bregu Dnjestra ter zavzela O v id io pol o4> ustju Dnjestra. od koder vozi železnica po ferry eez 4 milje široko laguno v Akkennan. Stalin je zapovedal v Moskvi več ur streljati s topovi? da se proslavijo velike zmage. Stalin je prvič v sedanji vojni oznanil tri zmage v enem dne v li. Tilbuhinove in »Jeremenkove čete m: razgrinjajo na vse strani po planjavah srednjega Krima ter napredujejo z velikimi skupinami tankov in kavalerije tako naglo, da pogosto puščajo za seboj velike nemške in ru-munske oodoenost, so mnenja, da bi neselitev japonskih farmarjev končno izpodkopava ekonomsko domače farmarje, ker (bi Japonci dajali na trg pridelke po nizkih cenah, kot se je dogajalo drugod, koder so z domačimi farmarji tekmovali ja/ponski. — Prizadete oblasti se z mnenjem farmarjev ne strinjajo in menijo, da ni patrijotično od njih, da nasprotujejo dobavi dobrih in izkušenih delavcev sedaj, ko je potreba po njih velika. Vstoprte ta mesec v članstvo Rdečega križa. t«.MB»40U FIRDAY, APRIL 14, 1944 Vtt/iNOrURN L. 1891 NEMCI PRODAJAJO VOJNI PLEN V*er ij jo prl^i-o iz Montevideo v Urugvaju poročilo, ki ravi, da >o naciji na španskih ladjah čez Atlantik -krivaj rcpe!jali \ držav« Južne Amerike pravljične zaklade, ki so !i nakradili iui .-vojih roparskih j>ohodili po raznih evrop-i! divnvali. Za prodajo teh za k J a« lov >o »i v prvi vrsti iz-li HtomiOs Aiie> v Argentini ter iščejo razne trgovce in :.ita><» ki radi zbirajo mture umetnine. P<«Š»iIjatvc teli /.ak&ulov -premi ja jo govorice, da so za »imi najvišji uacij*ki veljaki, ki skuhajo spraviti v denar i\na dela največjih mojstrov ter »i - tem zagotoviti velik * v Jirwii Ameriki . t':* tej kupčij" ^e {i ijveekrat >lišj inn*: ll.rmaiti C!ocring. IV>s»k»vau;ie z umetninami pa nima toliko n*i>eha. kot je lo njspe-ino vtiiiotapljanje dragi kameno v in zlatnine v pri-tku vojne. Pa trgovino z dragulji >ta vstavili Anglija in * merilcu /e pred dvema letoma. Medtem ko je bilo za tirale » nn. primeroma lahko dobiti kupce, se najde le malo ku|xw •1 laro slike m drage stare umetnine, kajti o njih ImhIo raz-ntvljitli tudi m« mirovni konferenci in bodo morale priti na-lta I"o*»tor, s katerega sU ga odnesle roparske roke neni--kih tiaeijev. Kdor |»a jui \-ak nrMti /elt dobiti kako slavno sliko" za .....•*< ,]*' -lika pri«tiw in drugič, da je bila v Kv- ■ op i "kupljena.*' \ Rlienor Vire>u vodijo črni trg z umetninami nekateri ovei ki >0 poznani po latinski Ameriki in v Evropi. — ♦ .a hiin« i sinejo ogledati -amo oni, katere smatrajo za po-p loma zamedjive. 1 "motnine -o slirtanjeme. v zelo -kritih 1 i torih. tam *e vrši ku|x*ija in vsaka se tudi prepričali, da juzno-ariieršiki 'bogata-i 0 tako umetniško "navdahnjeni" kot njihovi 'bratje v Kover-Auif 1 iVi in ne kupujejo tako radi dražili umetnin. Za nakup k«- posebno redke umetnine so blagajne miljonarjev v Sever- Vmeifki vedno na široko odprte, jnžno-ameriški miljonarji rnetiiiu nimajo smisla. V Argentino še vedno vozijo španske ladje in dovažajo 1 >t« no zaklade, ki so -i jih Xeinci nagrabili po zasedenih e/elali. Kot rečeno, pa Nemoi v Arirentini ali pa v kateri mri ju-žno-amerišlrf državi, ne najdejo knpeev, ali .-aj ne tail. ki bi nudili kako primemo ceno. Zato že razmišljajo, ka-» bi svoje blago na kak način vtihotapili v Združene države, •r bi inog-li napraviti uuiogo (boljšo kupčLio. Toda Združene ž«v* imajo zelo stroge odrctTbe proti v|ihotap(janju nakratenega blaga in -e posebno, če pride iz naeijskih rok. RAZGLEDNIH SPLIT JE VOJNI CILJ ZAVEZNIKOV IN TITA TITOV PROGRAM Najnatančnejši načrt maršala Tita je dosedaj podal vna-ji minister jugoslovanske osvoH>odihie vlade dr. Josip Smo-«.akn v svojtnu intervju > poročevalcem newyorškega lista f lie New York Times", C. L. Sulzberger jem. Po Smodlakoveni zatrdilu je kidanji cilj osvobodilne voj-. ke fdinole — zmaga. Ko l>o nastopil mir, 1 m» vsem narodom v -Jugoslaviji na • to voljo dano, da si izberejo vlado, kakoršno hočejo imeti. / i-l/ pa bodo imeli ji Ti.io. dr. Smodlaka, dr. Vidmar, Ri'bar in dru$ri voditelji os\oJjodilne fronte in jih bodo tudi izvedli, ker hočejo jti2:o-QVBiiatkenm narodu prinesti tako doliro pričakovano srečo. 0T7ATXLJEM je znano, kako so je vse podražilo, in xwvMiaka UuH tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki sasigurajo redno doptifijuje fieta, UUlo gredo upravniitvu na teke i tem, da Imajo Tedne, če ie mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI KE BI OBNOVILI svojo HABoeniiro Se danes? DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK ki rinjp poljudna navodila, kaka poatatl ameriški državiian. Polf^ TjiraSnnJ. ki Jtb navadno »odnlkl pfavljo pri tz;>ltu m dr Žnaljanstvo. rw-btijp krijiflediti današnjim poročilom. Zemljevidi »o v barvah. - Gena 50 centov Naročite pri: 41G L A S U NARODA", 216 West 18tfa Street, New York 11, N. Y. 484848484848485353234848484848535323482353532323535353532323 532323484848535353232323485348535323532348234848535353235323 "GLAS NARODA" __fre»ce or rat rmopur_ ! rnak Nm, fi^jpi; Imm BnU. ^TraaauraroaeDh Lapaba, Hm. Jrtaaa «f Mi«« a« tka atpmatlna ud ......... of abova Htliai; >1« m mm k jem BTKSBT. NHW toulk U. N. I. ______51stYear "OiM VftMda" la lanted erery daj azcept Saturday«, BusT. Adrertlaement on Ag manut. ' 7jk CMLO ZJBTO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN £ANADO: EA POL LETA »3.50; ZA CETBT LETA 92.—._ I "slaviji I^hI vodstvom marini a Tita. Tz t lanka p« \ zcmaii :': *4Po»j.'ic"'iu- ji- osvf>l>oji-no o-zemiji -rjrf) iovnnsko) organizirano \ »r. knt.-i • dcJnje, kotj kraje«*in p.-.^itir-r 1 ortraa po kr» ta. k-'' v»i nUta ► »nsl.vo ol>ea-t nov ali me.V-rnov "vojt arn km-j ai" itic-la t,i (Mibor, k i pomaga -Ui'ift" va doluva^nje1 Osvobodilni -.of-ki. V-a Titd^ki in ženske nad 17 let sta-' ■rost iniaj«. pn^leo de nlns ' vfnn f.-kka'ni *. ]crajerv?i* odb- ri izberejo / >tcpnike za1 Oeni-r^lni odbor 7,-> osvobojen.^ •Tu' mi.ie za ta odl>or je lajno. Okrajšano se eentralni ed^r :-u e n n i \yy' ' 1 fAnti fa^:- v'r.o Vije-V NnrorrfeL'a Jniro «la v* "c. > <*Poi«>ir i»oliti"'32e aanunlsJtracije ali uprav . vsak k a jf-vai • »dboi >e tlve \nžni naio , iri: n-iobrazit' m Izbira1« zaTo . zn vojsko. x olerozjib ki o!-vr.boj<»n«i w kot let« j dni. \, r nepisnt.-iiih l.hnii . Hki p-iij • nepisu; j^' dcs'>.v • z u-"tr«uo - ";;> >oi otp a-v. a >e je s tcm| ol>en 'iii r a :v: -* . V o.vvob' j jeni'; krajil.il .H.-r.teiavije iz I baja dimes vrT- easopisja nef^ol v <*oli Jugoslaviji pred vojno Miio^l listi so t'skaiii vsled pomanjkanja papirja kar na obratni strani nernš/kib propa-trandaili letnikov' — te vrste nov i ne lepijo na -tene, zidove in v javnih prostorih -ploh. da j-b ljudstvo rita. Xaeisfieiio pannfTete uporabljajo tudi ra zvijamo eiirareH. ker manjka <;birajrtfh eisraretnih papire-l.ov. Zaloge za vojsko se zbirajo p: ostovoljno. \'asi in okrožja tekmujejo me]0 Th-var v Bosni.. a v letu 19+:} pa j*- bilo to r-a-ti deležno neko naselja v Liki. težka naloga jt- bile organiziranje finane v osvobojenih predel jih. Vsakoja^i ko-\ ane'i 'n papirnati denar je priznan kot zakonito menjalno sredstvo. Obstajajo šp stari d i naj* ji, novi dinarji, hrvatska k mi e, nemške marke in italijanske lire. Centnalni odbor A^OJ je raapiisal vojno po s o-1 jilo .">00 miKjoncv dinarjev s od-t. obrestmi in to posojilo j. bilo tako uspešno, da so se bon-di prodajali eelo 'v okupiranih krajih, kot na primer v Zagrebu in Beoirradu Tn to po cen;, ki je bila trikrat višja kot nominalna- Ta je morda eden najboljših dWknzov. koliko vere ima narod v (VntraTni orlbor iti njegov politični pravee "Politično je AVXOJ organizacija. v kateri ,so vk.ljueene| v>e stranke, r>d kaitoliške do koiLDunisbi-cne. V nekaterih kra jih je vpliv', osobito slovemskih katolikov, zelo moean, in kadar , se osvobodi kak kraj, jc prvo. . kar ]>i ide na vr>to, sflužba 1m>ž- j ja v lokalni cerkvi; ljudje pri-' de jo iz c«1^ okolice, da dajo krstiti ?rroje otlroke, ker niso iirveFi prilike za to, dokler so bili p< očenjali s pravoslavnimi cei^rvami, a srbski četniki so |>a na ta naein ^kruniii rim sko katoliške in muslimanske r elieve. Spričo tega ni nič čudnega, da dalmatinske žene kličejo vojakom maršala 'Pita kadolT' ti pridejo V kak novo os\T»lwjen kraj: 14 Živela Devica Marija im partizana!" _"CentraM odbor je dal o-, o mosrel sovražnik' drugače dobro uporabiti naj J'l 'ntl^ Ttaliji ali i>a vBu-Vii ** ZOJSA .-voix>jvniTL krajem zakonooajo in upravno telo s polno pravico, da zastopa borbeni jugoslovanski narod pivd mednarodno , jaivitosijo. Xa nacionalnem ]x»-lju jt' galv-ni cilj oflbora, da zagotovi enakopravnost vseh na-rodnosti in verske svoboščnue j po načinih Atlantskega čar-t«i ja. tkpisnjoč daljo način in uspeli o Titovega* bojevanja proti r,ikiFpatorjii. pi-ec zaključuje: "X>benega dvonita ni, da so i o jih naglo g>Lnečih rezerv. 4*Jugoslaviji Nemci ujk> | rahljajo nekaj svojih najbolj-j sili čet — čet, ki >o zelo potreb ne na li.ugih frontah. Zavez niki, nasprotno, potrebujejo razmeroma majhne komando < iliirk-e in pa, raziunljivo, Ti-j t«ne partizane Spričo teh dej-' sttn- je stanje v tem ožim za Nenuee opasno. "N*ax, da ni mogoče zalagati njih vojske v Grčiji in Albaniji tur na Kgej-kein otočju «])o železnici preko Niša in Soluna. Radi tesra -o -e odločili z^ ohiežno plo\bo katero pa bi bilo kaj hitro konec ako bi zavezniki dobi H Split v >vo-je roke." x l>ejstvo, da je eden od naj ugl: dnejših in konzeivativnih strokov njakov podal vojno a-nalizo. ki se nanaša izključno rta partizane, je za nas važno, ker podčrtuje neizpodbitno veliko vlogo in naraščajočo silo Tita na Balkanu. Vlo^ra pa postaja ~e značilne j-a z ozirom proiliranja rdeče armade proti Balkanu in na zavezniške na-či1te zn koordinacijo s Tito\ imi silami na drrriri strani. l>au's. spričo velike zavez-i iii^! odrasli. Nobenega pranja. Spi lahko na stanovanju ali zunaj. Iztrebila so priporočila. TeVfoti: TRafa Igar 7 -8891. __': ___1 _____J?: 1 Major George Fiolding Elliot ♦ vojni -trokovnjak velikega nowvoiskega dnovnjflva L 4 He , i-ald Tribune*' je posvetil svoj jolanok 6. aprila zaveizniŠki stra togi ji na Jadranu, naglas a joč. I d a je zavzet.je Splita verjetno cilj zjttvcznikov in Tita. V tem Miii-lu je tudi napisal o tem predmetu svoj član k, katerega v glavnem pore« dotfi'č'-Tii na železnico, ki pelje v Split od severa in katera je navadno glavna obratna proga in južno-zapadno mesta Jajce, okoli HO milj severno vzhod no od Splita. To predel je vežo s Splitom o^sta ob kateri drže Xotm-ci dve ali več mest. izrecno važni, od katerih sta Sinj in Livno Sinj so nedavno napadli zavezniki iz zraka in istočasno je tudi pod napadi Titovih sil. "Iz vsega toga je razvidno, da so na poti do Splita čisti otočje z namenom, da se odpre po enii straui kopna pot do Splita iz goratega predel ja v ozadju. ]>o morju pa preko očiščenih in zavzetih otokov. Oil j te strategije bi bil zavezniški napad na sam Split. Ako bi se ta načrt izvedlo, tedaj bi prišel Tito do Inke in do prometne ceste, katera veže to luko z njegovo glavno silo. Tako bi mogel dobivati zavezniško pomoč urravnost iz Italije. To bi tvorilo za nem!3ke čete in dostavne proge na Balkanu veliko večjo oipasnost, kot je -ed.-nja. 4ok: moralni in poli tieni iminek na celem Balkanu in posebno bi vplivalo na mie elemente v Bolgariji, ki streme za tem, da iztrgajo svojo d ♦•želo iz nemške z/veze. "Faktično, tako izboljšanje partizanskega položaja bi mo jrlo X'emci prisiliti k neugodnim odločitvam — da se umaknejo iz svojih utrjenih pozicij ali pa pošljejo tja nadaljne čete Pokvarjeno ženitovanje Serg. Daniel Patrick Mulligan so j,- v N ewark u. N. .1., /. elikinii slavnostiiii poročil z Viiss Winifred -MeCaulcv Mul-igan jo na poroko prišol i/, rojaškega ta'l»orišča v Tennes-jce. Po poroki si * jo v hotelu Ki nora na ženitovnnjo z1«!;! <* *> 1.;<> sor«»dnik«»v in znancox li vse jo kazalci, da I o ženilo .'anje kar najlepšo in nad v-.-l'cscIo. In ko so bili -vatjo v imjN j< ;em razpoloženju, prideta dva letektiva. ki ju Mull'gan vpraša: i * Iv jo jo vaše jiovabilo "Tukaj,"* je rekel prvi do ektiv in T'ia pokazal srninij-ko naporno povedjo, drn^i det-!: iv pa jo -topi lik prod njoga. Srgt. .MnlliiraiK jo moral pu ititi svojo - V.ito ill jo -oi /. d !oktivoma na Family ct-o, zinoč ■ kan krompir. in dve sia i delioi čaja. '"Nato jo iz žopa jMitiirn velik šop atneriško'_ra deiKirja." je pripove«ioval Davi-, "tako velikega, da mogel ž njin zadaviti tudi slona. IzvVko | je bankovoc za !rHM». gi polož ! na mizo in odšel." I Žabja srca presaja V Uorkijevom zdravstvene n zavodu v Morenesti -j-ce i?i drugo nde tudi pri živalih - toplo krvjo in slednjič tudi pri človeku. Naivečje svetovno zabavišče Najv-čjc zabavišče in trgov sko središče na svetu, ki je }»ri j vat na astnina. je Ro-k. fe !ei I < 'ontor N'o\v Vorkn. Njegov; j po-'opja jiokrvajo 1"J a k rov je v njih izaju/donih ^ ljudi, obiskovalcev pa je \ s,-dan najmanj 1J5,0fK> ljudi. Tobak kot denar I prvih časih, ko -o -o Ijn-I dje pričeli naseljevati v Ame riki je tobak veljal za den ir, j katerim -o plarovali b airo i tudi plačevali delavci*. 1'rad slaei!o za davke in dnine pri . »to |bine __.'______ slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA ----f V PESMARICI ! r-loknioa — m *t>..r * j (J ton »tini'wpfvnm J 2 Oi.r.lr >v mi ftkl zrcr ?7 3 T .i > i i> T\rf- /!.«.r i 4 i »t Si.i /'..in mi-Snr' >! rri,.ikl !i 1 In me^jint st>or !' 7. I.lra n. — r i rri^^int rf»ir * \ltnnt«l;l o«lmevt — rn tm>!ki U ' tensUl 7t">r * h:irllnn movperrim 9 K a ( f:« tr> Iz i s.ifn .i 1?« — mi.fl' « \\\ *bi>r | lft — zh » im «ni»*ve. rn»-*HT)1 )/ , ibrr in Bore-mlJevanj**m ( e!hi« 'Viru 11 P^ilin L".« — n Mmnuprrr. m* (i* *anl zhi.r in ■prem)J«»v,i'»)t | j ir!n?ri»»l O CKNA SAM'' 50 centov KilMAP || To *«i linnrerlnt- jw-nii /a moški* jI,-iti mešan«' «l»»rc. Ii:it«-r*> jt- n^lits- .M Itil in * ftsinmalcžlri i/il:il M A-; TE»1 1. IIOI.MAK. organi*! in jji pfvnvodja pri sv. Viilu, (lert- iv land. Ohio. Nanrf'itt* to zhlrko t-rl; KVJICARM SI OVKNIC ITHI,. (I rOMPANY 21« West 18tli Street New York 11. N. Y. fi r. » QUa " _ FIRDAY, APRIL 11, 1944 TRANOTUEN L SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO llllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllll! Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: $3.50 Združeni narodi potrebujejo ves odvisni žive«, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdekiti VICTORY VRT Pripravite se za to delo še sedaj! V LlOl IN TltrVŽNI PLATNENI VEZAVI Skoro 1400 strani — 760 811 k Popolni voditelj za vaf vojni vrt. Popolna wmkm fcwtfc maka trtraa. vmmku allka — mmagm NOVE Mil novih llartraetjt EDINA VRTNARSKA ENCIKLO PKIIIJA ZA DOMAČO POTREBO! NU rtrnmm M — rmf >mo. rtm- TulaU j« v ml umi knjigi VSE KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 11.000 flankov ran podrobno pojasni vm o vrtnarvtvu, • uditvi In •rjaojo. o gnojenju In oskrbi vrta. Najnorejft« p a je VRTNARSTVO BREZ KEMIJE; nova metofe ca raMrvanje Akodljivccr. foj«n> divjih rant lin. nove eeatavine rotile! — Abeeedno kazalo vaai pore takoj, kar telite. Prirejeno sa vsako ponebje v Združenih driavah. sa vsako zemljo In vsako sezono. To knjigo je uredil E. L. D .SEYMOUR. B. S. A., poznana oseba v vrtnarstvu, ki ca cenijo vrtnarski Iz- mlrnrl KNJIOAKHA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Wert 18th Street New York 11, N. Y. SONART REKORDI Nove J«-ry slovenske W. Kopnvitk In plošče![ njegov Koprivisk orkester MW6— Wedding Pollut (N« bom k muil!«, TI p« Jf»t, pa ti da na murel«! Wedding Walts Slovenski Walts Pojo Rucnich eeetr« Mtti«-J*ep P..:ka « ilat" potico M*ffjm Marine — [m.I k.t 575—Terfzink« — polka N'a platiinrah—val«>k Lepe Melodije O.iquesne University Tamburica Orkester MS7* Na Marijan« jx-Ika KJ<- «^niut'7jiib živali, žlveClli os subein, v morju in v zraku, tabo da bo vsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral z vellklui zanimanjem, k«-r bo v njej nuAol marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu rli»sedaj ge ul bilo znano. Prvotno Je bilo nameravano to veliko <1eIo Izdati v i»e!ib knjigah, toda Je slednjič izšla v eni sami knjigi, ki [>a pri vnem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVIJENJA AAIEr RIŠKK DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral loree. ker navaja in izpisuje vse živali, ki Jilije dovoljeno In prepovedauo streljati; farmer, ker so popisane živali. Id na polju koristijo ali Škodujejo ter sled njiC riblt, ki r iso v knjigi naštete VSI-RIBE. Ki ŽIVE V AMERIŠKIH VO DAH. Poleg |>oIJudnepi (Htplsa In pripovedovanja vsehuje knjiga 3*7 SLIK (f®. tojrrafij); 6 slik v naravnih barva/i v velikosti rele strani, ter ima Tit nt rani. Velikost knjige Je 9 x 6 Infer. Knjiga opisujr nesavre. ptife, rib«, ka-fe in živali, ki mo ravnotnko na »ifbern kot v vodi donia. — Vezana Jo v racWtio platno z zlatimi črkami XF" V AXGLKSriXI Cena $3."»« Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y. m brez — ne takih pritlikavih ■n -'krivdnih l>orovcev, kakršni ra>tejo pri nas na Krasu in \ !*orah — lepa, visoka drevesa m? ,kako% na Gorenjskem kje morje je svetflo, l>olj kot naše in zelo malo slano, zrak pa čist ni težak in ojjojen kakor na Ja-Iranu. Ko sva splavala, brez--krlmo kakor doma «o naju zibali visoki valovi; komaj pre-vi-oke«a irreboua. >e zbojsš, daj ne hi pogoltnil Vode, če pljusk-ih" čezte. Kio pal išče ni boi»ve fcaj: na mivki je šotor, dva od-rlelka ima: moslki in ženski, kake štiri metre od bre^ra, obali vzjx>reden je nizek zid. ee ho-plavati. zlez<*š čezenj. Na plaval a sva se in se odpra vila še na okro«r; tod in tam in1 I m) mostu: oh morju je lep pai k. fWxrosr Odynije je bilo vse (polno Vojakov, da ni hilo mogoče na oddaljenejše griče. VcasOi so je dišalo topovsko streljanje — vaje. Tudi v trdnjavo Hel nisva. -nnela, sieer pa: kaj hi tam? Raj nisva bila med * vojaki. ki so se prav dobro zavedali. da iih l>o zelo malo ostalo v'vojni, 'ki je že pred vrati. Polotok zapira in varuje Gdvnijo. na rtu pa je trdnjava Hel. Prof; večeru Je žarelo rositi. fMjra.vila sva ^e na kolo,< rudarjev, je bila končana. Približno 20,000 stavkarjev se je že prej vrnilo na del'o v Doncasterj-u in Hems worth u. Dosežen je bil sporazum nied uuijo in kompanijami. M'lani eksekutivneira odbora rudarske unije so izjavili, da bodo ziditevali mamhit za |m> polno oblast v mezdnih popraja-njih. Oni so odobrili novi sta-fnli-zacijski naert. "Rudarska linija ima okrog: 70,0(X> elanov. -l—tU1,!'' !- ss'iRrmnr^ tit . jniiiiii-s^.^H'r'^iii.:^:'-;:! iii^auJiu-H.^iTiitt.- ^.iimra;.:.::.!^!!..:^: Ttj. > j» i a:;a!3!!B d imajo velik uspeh II Prepričajte se m mm milu —m■mi. i iriwiiiiiiiiniiiii ii'iiiiiinmiiiiiiiiiiJiMiiwiiiiiiiiiii i a^iTit'waK^iBi^^iaii^'yKiinw^^ s^^aiaffv«^«* lir^i^Mi * TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pošti. R«t jf ZHlnga Mi knjiži«- »'In otnfjwji, 1*» j»r|pnrtem pa te potoval |m> 'J deželi ml kra ui do kraja in razširjal i»voje ;iirke. INptvm.jan je bil vi"d-.•> txl svojih U(Vihw, ali zna-litw* ,H' bilo, tla *»pn*jemal U-h «' iz višjih kao Wktjra diK' m- s|Mfliajal Konfucij v i-pivinstvu taeli u-f rem-ev visokega plemiškega nnlu. (irvoiili »o o razaiiL Uiioi»U in .primerjali njih vr«-«l-iuist t. (airotii na okol^eiue. kako >»• iiimv kakem jxukiicu Utiti (lotitoviai. Vpraša torej Konfucij, -ki jp vcbe«* iinel nava^lo cjMašan-.11 h in (m lirovorih mVm-ev navijat i svoj*, nauke, eij^ca i^iimn! t n-li: 4'.Vo. t« daj. moj ljubi (Gag, kaj je tvoje n(TH»n>*T Kateri »»oklic -e ti /A, najlepši ln vre dc-n, da bi ira nastopil ?•* Nni n»fe»den ie, visok lirust. rtttjdo i»ra^i: *M>, n*»j^4er, Jaat Imuo vojak! ^ irr«-ni in žrtvuj«*!!! svoje i\ '.i;n.ie z;r doiiaivino. Če pa Mr em \ iMkjii in prežetiem so- v . I'\e. Imuiio mi vojaki sto-:•-'> df- pretaka -' a n »la \TieLra .junaš»k<'ira "i?* "O, moj u l,Ki ii.h«hI In oa'lra • oi^-vni iipitr«»\" mif>np«ie1 bom od! provimce do piovince, od fcraja do kraja in navduševal boni nfr>že, «la prej ko slej zajx>dijo ita^>ati. ovej. moj Tien. k.dko boš služil domovini Tim ie bil zelo mlad človek, irtileira. mirneara značaja ter v a vel jo njo-iiore^a človek^ julija. p.>lMiznosti in |x>niyn<)sti ljubijeT»<-e Konfucijev in vseira ljudstva. Otožno zre zdaj k zemlji in k<*r mora, olavn- biti ali vojvoda a Hi kot irovoiTiik delovati "za domov.tio. Kden -e ^»oju.jc druiri iH^sr^duje 5 ti na]»rnvi m r. Zame ni po-la \ee." Kopiueij pa ira vendar le vzijodbifdi z besedami: 'Spomni so. moj sin. koliko »e prokori^neyra b't sira i ti \ zvi Šetiecra dela in zrnH fi! Ali re^ tvoj raziFiu ne najde "ničesar, kar bi bilo vredno tvojega bla-^ LM srca T" "Da zares!" vzklikne ve> radosti Tien. "Postal bi' -vetovalee na-eiru cesnrja. Sli-ka1! bi mu v>o irtozo ^ ojne in i ves svoj/vipliv l>i »porabil v to, raj l*i vlada vsa oja dejanja in nebanja tako uraAimla.. da Ni ne moirli nikdar nastati spori n M/d narodi ,da bi torej n'-' !->l:u vojne ne bilo!'* 44 Tu ix>tem bi za tvoja so-i'e< nca ne bilo več t>f\-la.. Ta--titam ti .nvoj Tieu.,t pnMtivi K< nfiiei j .ves liti ji ti zroč na sNoj.-^;, 1 }ubljenca; potmi kakor do nevkoTienilib daljav pri bonbijo-ti zamaknjen, nadalju ji« trover: "1-jubežen 1h> prišla iz iicIk s — nova zapoved brat ojjubja 1m» ra^rlrš^-na — Tiie<1 kralji in nanmli »emlje be zavladal vce-ni viir!" BITKA ZA JUGOSLAVIJO Xe m nemo pa ni/isliti, da l>o - na temi, tako važnem odseku o- - stalo tudi v nadalje šr- vso pri - starem Prišel bo trenotek, 'ko r se 1m» treba odločiti za popotno® - (osv obojenje BaHrana. .1 utr< i«k - van^slka amvada >i je »adela i ime osvobodilne vojake. V le-j - tu 19+4 1k» irotovo napravila s ' ]K>uioeio zavozuikov vse. da bo ^ tecja imena tudi vredna. f "R'nm lM *» f Imenovanje generala Sir M. ^'ilsoiia za fvrhovnegu poveljnika Sitnlozeirtlja, omejuje ita*-lijansko fronto — ki je prepuščena poveljstvu generala Sir Harolda Ai;-k-andra— na preji ros t od>Ok južnega e^ropske-i-ra 'l>oji>\v-a. Vsi 'komentatohgi A)irlaš;: jo. da je na tapotu važni razvoj z novimi podvigi v Sredozemlju. Izg-leda, da so Xeiiici zasluti M ne v almost. Z vso naglico jačajo svoje posadka na Ba'lkauu in ]>redvsem v .luirosta vi.fi. Veda vno cibjav!j«-no vojn<> po!vw"-il(t ircneralne^a štaba O-vvolK>lilne vojske navaja neni)-:'ke drvizije. ki so neposredno ud"'ledene'v (»peracijah v Ju^o-4a\"ij'. Samo v Bosni. Hercegovini. Iteihitac-ji in Bana-tu jili po»ro4-ilo na^teje 30. od teh je 1*2 \ akciji. (Med Tijinri je nekaj uaj>olid-nej^ih d'ivizij nemške armade M"no:rr. je al]>-iusikih divizij, jp<»-sebno iz^'H žbanih in oprenrije-nih za težavno ba!*kan>ko oze-jnlje .rusrosbuvansko vojno po rorik« onncnja 14 divizij, ki bi jih lahko imenovali "čistilna anuada ju^ro-loivaTLskili gora" Te divizije so: divizija Princ Eviren 1, 114, 118. 197, 270. 271. 264. t; in 'Mi9. Zjitinji dvo i not rt; izi ran" - Nadalje s»ta na teremi š<» dve konjenici diviziji !im ena mora v sli a. To j( oirromna annada. skoraj tako Tiioena. 'ka.kor annci-da. ki ojM-rira v Italiji proti zavodi.ikoni 'n ki so jo v zadnjih dreli še ]>ojaeali a novimi divizijami iz Grčije in Alba-ni.ie. Xa drugi s trail i Jadrana je |H>trfmi1a'kem odprta resni ogroža Boljrrari-ro. ^Tidžarsko in Tfumunijo, ki ira Hitler ne n*i>li prepaistlti volji z:nveznrkov. Zato je jhi-silal na.fl>oljse divizije na Bal-fcan, iVprarv jih drugod tako kn*aro potreliuje. «Vo% eealo ziivez.ii.Ško fasado na J.ulraini. \*sako\ sem dolina Save, I>o nave in T>rine. Po pm*ili dveh -e steka imnun>ki petrolej v Xeuieijo. v Tiasprotni smeri pa -živila za nemško divizije na BtfiW-ianu in po srrškem otočju To »o trla\Tie železniške proge Budrmipe-ta—Beogrstd Xiš— Solun in Zagreb—Sarajevo— Jugoslm an^ki domoljubi vodi-*> iruorib'ko vojno tako v sever ni Bo^ni in na Hrvaškemu ka-k<> i*v D&ilmaeiji, Bribi.p. Siove-Tiji in ('mi ™r»ri. Slamo \ Toesecih nrtv*>uilimu in deeemlbru lan^ketra leta so lrporniki na edrni železuišlki pro^i. ki veže Zagreb ts Tirrvw»- Bkiitu Priniorjeni, razKlejal'i 13 tovornih vlakov. 12 lokomotiv 4*2 vagonov in 2 mosta ter razrušili 1400 metrov železniškega tira, tako da je bil promet na ]jronri ustavljen 18 drri. Železni-k a iproira Zagreb—Beosrrad j<" od 13. decembra dalje popol-noma pretrg-aua Tako tudi železnišJka prosra Zagreb—Kar loivac Xiti dlklojmi vlaki ki se jib ]>o^lnžujejo Nemci, niti tarfkov ske patrulje po cestahh, ki naj bi podpirale lahko nemško pehoto, ne morejo očistiti mest m za« Tuši ti upora. Yojfca v Jngwlavijii je poseb-tie vn»fe. Njen namen je motiti »/vtia-žnikrrve 'komunikacije in povzročiti mu 3m \'o6jo škodo na ljudeh in materialu Ta »vojna nima najm«ena. da bi kionieno veljavno osvoibodila določena ozemlja. Zato je po- Mali Oglasi GDYNIJA JSrjxmiinjtuii, se, ko sva se še pred par leti — tesno piled se-' da njo vojno — vozila s prija-' teljom, v G ktljueitvijo bi izgubil večino!< ]>oTjJke tn?€fv4oe. Odvmija bi seveda »veliko prido^fila.** N'ekani drgne te, ko zjigledaš ' stare hiše s jpoonnelimi }>ol.js"ki-mi orli. ki so ponekod na njih ledeni ali pa papirnat5 kljuka- 1 sti križi, "(fdansk — nekidaj 1 naše invito." ^o govorili Ptv ' lijaki zdaj so bile povsod po cestnh m-niške zastave, ki se je 1 z njiur okitilo >"\ o1mm1ho mesto. Kakih deset minut kasneje >e je vlak ustavil \ Odvniji. OdSla s^a v "Port andkwf" komo-ta ozek, kauienit ]>roreeej Tialvne. Bost ve. če so vedeli, da -«• . 1m> tako kmalu vnelo. Tudi ženske >o govorile, da je treba bn\ niti vero in domovino, da je ydnj pravzanrav \ -nj -am<> en sovražnik, da so bili še težji easT. ko se je bilo treba boje vati na dve strani. »Tz pristanišča sna odšla proti jravemu mestu. Greš 1V7 viadukte, pod teboj se v i jejo d\ojiee tničmie k morju, po as-faTitiraurh cestah hodiš. vi-v»-ke palače z modernimi veliki mi okn1} to ^rf»milj«*t-jo. okusuo uire:en<' trjrovine so v njih — fallca V- OjdvTfrja. ^e oreš na levo. od morja vstran, zagfe--daš nizke liolme. trava ra-le na njih. le tam. kjer kopljejo, zasipalo ali grndiio. so kupi rjn-ve ilovice. Ob liomcih in pro-t 'imrr iu stoje vilo. Po lepili eestali sva sla xez 'rričo k mor in. Vso je T-nidovi-to zeleno; ob morju msfo Ittti-sti, bukve, največ ,pa jo borov Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročnf da ae poslužujejo — UNITED STATES j oziroma C A N A D T A If POSTAL MONEY ORDER. NAD 40 LET BERE "GLAS NARODA'" Tukaj vam pošiljam $4.00 in sicer $350 za naročnino, 50c. p.m za zemljevid, da bom videl, po kater ill terajih se vojna suče. (Mas Xaroda sem pričel brati 'leta 1902, ko sem prišel na Tli oni; s, \V. Va. Ko sem prišel leta 1901 v Ameriko, ^em bil v Saflv-serjevi tiskarni iui Oreemvch St.. ]K>zneje pa sem bil v njegovem uradu na Cortland St. Bil sem že tudi v novem uradu na 21(5 West IStli St. Zelo rad l>erem dopisa- im š<* ]»osebno dopi-e. ki jih piše Vince Palčič. Želim, da bi -e š<» večknit ogia>il. John 1 >kros< -k. SniithoTL Pa. I NOVO NEMŠKO OROŽJE Xeiu^i >o prieedi oznanjati neko 4'novo orožje", ki ga hočejo prav nazadnje porabiti proti zaveznikom. To je izstrelek, ki vsebuje neko kemično snov, ki premeni v led vsako stvar na razdaljo 500 jardov z i mrazom TJTI2 stopinj Fahrenheita pod ničlo. "Radio National", uradna nemška radijska postaja pravi, da izstrelek, ko se razpoei, povzroča tak mraz, da zmrzne vsaka živa stvar in da postane jeklo ali pa cement tako trd. da se zdro/bi pri najmanjšem dotiku. Xeinski radio pravi, da -o bile angleške Oblatsti pred nekaj dnevi zelo začudene, ker -o v Rokavskem prelivu med Se-] vernim morjem in Thamso na-' enkrat nastale ledene re in radio pravi, da jili je povzročilo "novo orožje". To zairotovilo pa amrleške mornariške oblasti odleono zavračajo in pravijo: itV Rokavskem prelivu ali pa v neposrednem delu Severnega Tnorja ni bilo videti n<» I bene ledene gore že od ledene j <1o1h». I ____ --- I Odnošaji med Novozelandijo i in Sovietsko Rusijo j Med diplomatskimi zastopniki Rusije iu Nove Zelandije v( , Londonu so bile izmoTijane li-' -tine aflede vi»ostavitve dinlo- i . v . . . . , matskib oilnošajev in izmenja-I ve zastopnikov med obema dr-' žavama. mtDAY, APRIL 14, 1944 virrimiTUiw f_ m PROKLETfl :: Spisal EMILE EICHEBOUEQ Iz francoščine prestavil J. L. <13) Iz slovanske preteklosti in sedanjosti -: Spisal Dr. Ernest Turk - (Nadaljevanje.} Lahko so spoznali v cestnem prahu odtis ranjenč-evih rok, ki se je gotovo trudil, da bi se bil vzdignil. To je kazalo, <'.i ni smrt nastopila- hipoma, pa je tudi pojasnjevalo, kako je i les da yo našli mrfiiea nekaj korakov od krvne mlake ležeči. V pivem hipu so mislili, da sc je bilo posrečilo žrtvi \ d i črniti se, ter da s e je miorjenec šele potem zgrudil na i 1 jo. Oe so pa natančneje pregledovali tla, od krvne nta-i do kamenov, so opazili dve vzporedni Črti, ki -sta bili razno vtisnjeni v prah, in ki nifeta mogli izvirati edino le od a vega, najsi bi se le ta mogel vleči dalje. Potem sta vid KI i .'■rt: čez sledi debelih če v ;jev, katerih žreblji so se globoko ' i vtisnili V tla- Tudi so zapodili, da so koraki le tu'koma IBi drug za dragim in da so bile pet«4 ognjene proti grob-Tz tega so laliiko Oklepali, da je morilec \4!ekel žrtev dalje .1 n ali katera druga oseba, ki je sla nazaj. Ivo so končali to zasledovanj^ so preiskali mrliča na-i.-neje. Pa župan je zrstomj vprašal narvzoče, ali se ubitega '.ideniča kdo »opominja. Nihče ni poznal žrtve. Po da\jšem posvetovanju se odVoči župan, da sprejnle - lica. Trije močni možje vzdignejo mrtvega mladeniča in se povrnejo počasi iv F remi con rt. 1 Žrtov so položili v vtiži žnpnikovega ilrada na mizo in ! i ko črrio sukno razgrnejo čez njo. Poljski čuvaj, in dva nga moža ostaneta pri mrliču. Neki mož pa odide, da na-ani sodniku in žamdarskemiu načelniku »v St. Irunu o ža^ 1 - ■ in cm dogodku Meseca, junija vs tajajc ljudje ■zgodaj na deželi. Sobice no vidimo že pred četrto uro. Osobito kosci so zgodaj na lu, kujti radi si uporabljajo lilad, -ker trava je mnogo meh-jšte in (lažje jo je kosil;, dokler je še težka od lose.. Prvi ko-sci, ki so prišli na pristavo, so prinedi že vest o dejstvu, ki sV? je bilo zgodilo pomoči v bližini seuilIonski, na -ti v Freinicourt. Pri^ovedali so, kako so naznanili žu-nu, lutko je le ta poiskal mrliča z mnogimi možmi; kako so tem* mrtveca prenesli v Fremicouri: in kako sedaj pričaku-o, da pride policija in žandarji. "To je strašno, to je strašno!" sta vpili dekieta, obe ka-r: iz sebe od strahu. f * liueila, ki ni mogla vso noo zatiHniti očesa, ker so jo vedno i vedno obhajale strašno -slutnje, je slišala te glasove iu to nitje -.jKxlaj. L'rno skoči iz postelje, ogrne, se v domače •lačilc, odpre malo d tiri svoje so1k> ter posluha i*Ir. vetlo, kdo je storil ta zločin?" povpraša eden izmed hlapcovl **Ne, šo zlocmee pač ni ratzvpil svojega dela po ulicah '■micourtskih Pač me msu ne Ix^de pomagalo, temu rato-1 iniku in naj se makar še taikto dobro skrije. Žandarji ga dobijo!" *4 Pozna jo žrtev V "Ke. Zdi se, da Je tujete!" 44Tako! — Kako so ga ubili?" ** Menijo, da so ga ustielili s puško ali ssamokresoan." 4 4 Da bi ga potem oropal i?" 14Seveda! Kdo bode pač ubijal človeka za veselje?" 44B?1 je mlad?" 4'01o rnflad, kaikor pravijo. Kvecfremn d vaj set le tem!" 44Ah, ubo^i človek," zavpije ena obeh deklet-. In kJlioi in vpitje je začelo rznova. Sl'&a.ti ni bilo drugega, ikor preklinjanje morilca. liueila zaikrlč* blesti ter pade, kakor je bila na tla, kakor jo bila podrla strrla. Rouvcnait je tu
  • oinagat deklici, katero io iv oaiesvesti. Vzdigne jo ter nese na njeno ležišče ter nežnejšo skrbjo poskusi, da jo zopet obudi. A" tem zapustijo kose napo-(o deloma na travnike, deloma v hleve. Lucila polagoma zopet zave. Boječ se, da bi ga uteg-t mlada deklica Spraševati, se Bouvenat hitro odstnani ter ropi postopni »ah na vzdol. | Prvo, ftaar ugleda tu, je bila piilka, ki se je je bil poslužil liter, da je izršiJ zločin. IlTtro jc obesi tja, kjer je visela raj, na k ornim -ki plašč Pot tin stopi, roke v žepih, mimo 'riše, 2 jako zadovoljnim obrazom, kakor da je vso noč dobro L Gre eez pristavo, stopi v hleve ter tam' pogleda, kakor r ; v«d no. Ko »e l ju e iki zave, pogleda najprej začudeno okrog sebe, '»om se ji nag loma poprrne spomin.. Videla je pred selx>j trajno istmo, neizprosmo. i-rako grdi poša-ti. Pod bridkim iarcem usode je čutila uničeno. Na ruenem mrtvaško •detn o»braizu se je zroalilo vse obenem: lxVlest, obup, jeza iri iu«. N*jene oči so bile =uihe, v n j b pa je čuden svit. zdelo * je, katkor da freska jo tr. njih iskre. Plffne v sredino -obe ter zamolklo zahrone kakor razlju-t* na zver. Kakor v mrzlici si vrže doVge valove razpuščenah is za hrbet ter si ponovno krčevito pritisne roki na čelo. Nazmlnje, kako- da »e je hitro odločila, vzame iz oniare < no volneno otdeko in kratek črn plašč ter se hitro obleče- Ravno je dokončala to delo, ko se odpro vrata. Obrnivš^ set zajeda »vojega oeet^. Nli videla njagovih vdrtih oči, ni videla njegovega oela, ! se je bMo n»srubančilo v eni sarnd noči, ni videla njegovega topnega obličja; misliila je samo na flflocrn. Njt>ne oci aažarc in mečejo strele. Telo naguc nazaj ter egrie roko proti očetu in zavpije nanj s hripavian glasom• ^Morikw!" Mol Mer ni 'bil jripravjjen na ta neusmiljeni, a jezni krik onmliiie, kakor da ga je zadela strela v' srce. Pa kmaih: - 4 mu x**^1^ »tara neupogljiva energija in zanrpije: . "'Luoifa, nesrečna tstre-ar!" (Nadaljevanje prihodnjič.) Te usode tudi ni mogel preprečiti bosanski ban Tvrtko, ki se je dal že leta 1377 kronati za kralja Bosne -in Srbije ter je poslati kmezu Lazarju močno bosansko vojsko na pomoč zo-oer Turke na Kosovem im se dal poezneje leta 1390 dklicati ^udi za kralja Hrvatske in Da3-ouacije, kajti po smrti Tvrtka ^ ]K>lifična nezrelost in notranje razprtije omogočile vmie-še-vanje Madžara\\ Benečimo\* :rcpadn kijev ske kneževine je prevzela vodstvo mos-kovi-^o suzgla^iT za carja in raz.%11 državo na vzhod in jugovtzhod, ko .fe Tatarmri vze] Kazan in Astrahan. S eni a j je Volga jk>-stala glavna rusika pronnetna ž!la, od katere se je širil ruski vpfiv v Prednjo in Osrednjo Acmjo ter čm Ural v Sibirijo. "Ze za Ivana Groznega so fru^ki ♦koza k i prekoračili Ural, premagali kana sibirskih Tat a rov in zavzeli njihovo prestolnica Silbi-r. V nadalnjih bojih so rudki kozaki osvojili Sibirije naprej do Irtisa. S tem se jc začdla ruska kolonizacija Sibirije, kjeir je našel ruski kmei poTmejf dovoJj neizrabljene ir rodovitne zemlje, ki jo je z mii n m delom osvojil. Rusi sc zgradili mesto Tobolsk in z£ Iv a novih naslednikov so na stala mesta Tonn^k, Nerčins* in Nikolajevsk. Odtod so Rusi središče vzhodne Sibirije prenesli v drugi polovici 19. sto letja v Vladivostok in prodrli do Tihega oceana, razen teg£ pa so pokorili Kavkaz, zaokro '/ili ozendje vzhodno od Kaspi šikesra jezera in izaisedti zahod ni Tuik-e^tan. S tem so meje ru^e držaf\'e na jugu Sibirije ^koro dosegle \isoiko planote Pmrnir v Osrednji Aziji, pra\ tako pa so se že pred pred tenn razširile tudi v Evropi, ko « se Rus: 7^ipletli v boje s Švedti in Turki, d a rešijo vprašanje izhoda na Baltsko i-n Čvn< r.ijorje. Ti boji so biK za Ruse zmnwiti; kajti švedska je prenehala biti velesila ob Bal-t k.u in je morala o Petra Velilkega, po 7neje v Kapoleonovi dobi pa šr Finsko, medtem ko so Turki prepustili Rusom Azov in nefca/tere druge kraje ob Črnem morju ter se odpovedali vrhov-nemm gospod=tvu nad Tatar: na Krimn. ki so ga Rusi anefr-tira-li. Tako se je prvotno jed-"o TTT^-e d ^žnve v rn-^ F^n^H -zalIv *ti Baltic morje, na zapadu se je z oeetn> in iskali potmoei v slovanski Vfzajeninosti (Pri slovanskih narodiih je pod vplivom narodnega preporoda in na podlagi raziskovanja lastne preteklosti in narodne tvornosti v Območju zgodovine, jezika, iknifiiževnosti in prava vzTiiknil slovanski nacionalizem,, ki se je obrnil v : več snueri. Prva smer \ obliki kul-. turnega nacionalizma se je razvila pri majhnih slovanskih na rodili, katerim je pretila nevarnost. ela se bodo y>opolnoma razkrojili v tujem elementu. Pri Poljakih in Rusih pa se je slovanski nacionalizem razvil v mesianrzein kajti po zadnji delitvi Poljske na koncu 18. stoletja se je pojavil mistični nauk, da ta zemlja ne trpi samo za svoje, marveč tudi za tuje grehe in na ta način kakor iMesija odjem-lje grehe sveta. To je bil trpni mr^sJianizem, elo-e:m f o ruski slarvjanofili oznanjali dejavni uiesianitzem, po 'kat.creni je Rusija poklicana, da reši človeštvo, ker se bo za-padna 'kultura razkrojila in bo propadla. "R-i tem je Rn?(> pod £ i ga Ta zavest, da je ruski narod v teku stoletij pora-z'1 svoje nemšk$, .^K-edske, tatarske in turšike nasprotnike ter usfvrril državo. ob-ega danes slroro pol Evrope in »velik del Azije. Ozemlje od Turčije do Afganistana je predstavljalo pred isveto\-uo vojno zelo zanimive in jako važno politično področje. Tu so se križali interesi velikih držav Na severu je bila velika Rudija, katere stoletno stremljenje je bilo obrnjeno k oceanom in je zato težilo k dostopu elo velikega širokega morja. Kei tem morju pa je go- spodovala Velika Britanija, ki ^ je imeia velik strah pred eks-'P RIROCNIK panzivnam težnjami in moz- Kako f(a tal>ora sita meriPla svoie nvoči v raznih mednarexlnih vprašanjih predvojne dol>e, zla sti pa v času aneks i j.-k i h in balkanskih kriz. Na Balkanu se je s Koso\ega polja eniprla pot turškemu valu na -ever in zapad v hi-\at-ske in slovenske pokrajine. Ko so drugi narodi mogli x*>sveča-1i v>e svoje sil«* ge>sj>odarskemu in kulturnemu razvoj'u, so |K>-stale jugoslov anske ]xjkrajku za dolga desetletja krvava jišČa. \'eč ko jm>1 tisočletja se j-«* na našem ozemlju bojeval strahoten hoj za svobodo. Evropa je za našimi ledji lahko ?:a.zvijala svojo omiko, medtem ko je naš narod nosil najhujše žrtve te borbe Jugoslovani so dobili časten pridevek "ante-murale christianitati:>," to je predzidje krščanstva in v Ik«*-ba.h z orjaišiko osrnansko naonav-o in Balkfinom in pa -e pozneje združila z južno Bol-igtirijo v eno držr:: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y, KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. -—--i IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I O R E 28 Magda (I i,T;i > Alojzij Krili«' I Spisal Damir Felgel 19 Tokraj in onkraj Sotle Spisal Fridtrfiri Žolna Kreutzerjeva sonata Spisal Ij. N. Tolstoj 3 Andrej Ternovc SdIkhI Ivan Albreht Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Spillmao 22 Balade in romance Spisal A. Aškere 23 Zbrani spisi za mladino Spisal EniMl*Tt eianjrl 24 Andersonove pripovedke za mladino Prire — Pavel eiolin 30 Potopljeni zvon ( Itrra » — <;**rhMrt Flaueftiuirin 31 Revizor Nikolaj VasiljeT** 32 Spodobni ljudje (Igra » — iai«oYe»» 33 Orne maske » ljrra > — L. A n» I rej t> 15 Suneški invalid Spisal Silvester KoSutnik 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ojfrinec 34 Antingone i Itrra i Poslovenil C. Oolar Edini vojni bond, za katerega \ vam l»o žal. jp nnii ki ga niste . kupili! 25 Duhovni boj (Izdala družba »v. Mohorja) L Skupolt 136 - Sveti Just f (I«ra) — Spisal dr. F. Petranlo 37 ! Fabiola in Neža (Igra) — Poslovenil J. r«idberSek 26 Denar Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogrftj 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer 1 (Igra> — J. Frbežnlkin F. Roje ^p^Ker je zaloga teh knjig zelo omejena, je pri naročilu priporočljivo ome-IS^iiiti več Zbirk, da nam bo na ta način mogoče vsakega zadovoljiti. lje*ni, ki so ga prinesle dolifrve Poljake, kot iklin zarila v srednjo Evropo, proti jiigotfapadn pa se je razširila do Pnita in si pridobila polovico Črnega mo-3 ja. S "temi pridobitvami jie jpos^tala Rusija vodilna ..sila v Bvropi, ki je zadala težak *jk>-raz tudi NV.ipoleonu in vzbudila iv evropskih narodih, ki so bili pod njegovim vodstvom upanje, da se je mogoče osvo>-bod'iti- Šele ;slova>nskra hrabrost in požrtrvov ali i o st sta po-trm vzdraimili Xemci, da so za-mabili za orožje in se v osrvo-4>oidilnih bojih rešili XajM>l nmeara j anna. Razen t ejra je Rusija, kateri so Turki moraK priznati pravico, da zaŠeiti krir stjane v Tnreiji, podpirala Srbe :n Bolgare v bojili proti Turkom za obnovo državne >a-im>stoinositfi. Te boje pa y>odžižrod prnl vplivom naeel francoske revolucije in. nove romantične suien^ ki so se pr'leele uveljavlja tli v književnosti, jezikoslovju in zgodovini. Pri tem so slovanski izobraženci .spoznali, da je pretetve pioti t«^-mu žalostnemu stanju v ideju združen ja vsah Slovanov, v slo vans k i medsebojni ^ximoei in v -lovan^ki vzajemnosti.. To vseslovans'ko vzajemnost so si nekateri predstavljali tudi politično, ko so inil-lili na politično združenje Slovanov pod o-krfl jem Rn-ije, drugi pa le kot literarno in kulturno združenje Slovanov na osnov: skupnega slovanskoea književnega jeai-•ka. Toda ta sremfljenja so za-dela na težke ovire, ki jih SLo-vanr r.^so znaji premagati, čeprav s*o v revolucij ski dobi leta 184^ sklicali slovanski slnxl »v Prago, ki naj bi določi? j>o-litiko salovanskih narod'ov v A»v stri.fi, zla>t.i na|>ram tež^ijami Niemcev in Madžarov. Na shod so pri-li poleg zastcpnžlkov Poljakov, Rusinov in Slovakov tudi zastopniki Hrvatov, Srbov in SloveTKwv. Vorls^tvo na shodu so imeli <"Vh'i. med katerimi je prevladoval zgodovinar Pa lae;lr\*, ki je bil1 zoper- politični panslavwem, ker se je bal premoči re-akcioname Rusije in jc zasitnpal nazor, da je treba o-brnitfti AvHriio in V nji pri-lboriti premoč Slovanov. Todn na shodu so se pojavili tudi radikalni elementi, nijed katerimi se je od 1:koval Rus Balai-nin, ki je zahteval, da je treba Avstrijo zrušiti, če hočjo S3/> van i doseči s^-efbodo in u^ta no-v iti' demioOcraticno slovamsikc fedrt^ac: jo. Na shodu in v Pra-eri meseca junija 1848 je prišlo do n^nrirov. po ulicah iso se boji iu gradile so se barikade. Tedaj pa- je praiški rvo-jaski poveljnik dal bomihatrdi-raiti Prago in v -sjpJošmi znne-s-niavi se je slovanski kongres rai7w!, v Avstrija pa je nato po zatrdi revoluciji povsod zavladal popolni absolutizem, ki ga je pozneje rv ustanTiih l>orbah zamemal dualizmi, ko se je Avstrija združila z Ogrsko. Nastala je avst/ro-ogrsfka monarhija, v kateri po si Nemci in Madžarfi razdelil'} vso oblast naid dragimi narodi. Med temi so bali najbolj »prizadeti SLo-