Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. ID 1Ô. vs&ce^a meseca. Ceoa jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v ^Dolenjske Novice'' na-leto 1 gld.f za pot leta ôO kr, — Naročnino m dopise tieniti dati, plaća za dvostopoo petit-vrsto 8 kr, za sprejema J. Kralec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Cepljeuje trt.
(Jlanek v zadnjih ,,nol. Nov." o bizeljskih vinogradih me je napotil, da nekoliko spreg-o-vorini o zelenem cepljenji ameriških trt z našimi domačimi.
Dné 31. inaja /.amoj^el sem si og'ledati nove vinograde na i)Í7,ťljskini ter pouřiti se v cepljenji zelenih trt, katero opravilo se je bilo pričelo ravno zadnji Leden maja.
Oglasil sem se pri svojem tovariňii g"OS|i. nadiicitelju Skuiieeu, kateri me je preprijazno sprejel in mi pokazal na šolskem vrtu natanko tri načine cepljenja zelenih Irt. oamrei kopiilacijo po (iroetejevem naiinii. katera se mi je najliolj dopala; potem tako zvano kmeíko cepljenje in cepljenje za kozo. Rekel je, da so vsi trije načini dobri, ce je le dovolj spretna roka, ki jih izvršuje.
Kar sem videl na šolskem vrtu, sem videl potem áe v vinogradu gospoda Jatiežica, slove-
řega sadjerejca. (ïosp. Janežií je razkazoval drage volje meni in se šestero drugim, ki so prišli ravno ta dan iz Kostanjevice in od Sv. Križa og-ledat si nove vinograde, svoj vinog-rad, ki meri dva orala ter so v njem videti 4 leta, 3 leta in 2 leti stari nasadi. Trte so deloma cepljene v zemlji z zamagki, deloma pa zelene in potem po-grubane ali pa Že zelene cepljefie odrezane in potem po-sajene enako, kakor ee sadijo řeznice.
Trte so lile tako ohloiene z grozdići, da sem se k;ir íudil. Gosp. Janežié nie je zag'otovil, da na zeleno cepljene trte in potem pogrubane že prihodnje leto rodijo. Do letos so zeleno cepljene povezovali z bombažem, kakorSni se rabi za nogovice plesti ; letoa pa so prijeli za povezovanje rabiti tudi gumilastiko, ki se dá za ta po.sel prav dobro in s pridom vporabiti ; pa tudi ni predraga. Iz jednega dekagrama elastike, kt stane 20 kr., se doli 74 vezil. Dobi ae pa pri „Juliju Ixibkind-u, Stillgasse Nr. 3, VII. Bez. na Dunaji".
I'riSedSi domu, sem precej priřel na šolskem vrtu Irte požlahtnovati. AH, ker nisem ve-
PiiLffifll.
Skušnjava.
ťosl, p. T.
Rilo je o petib zvečer nekega prav dolgočasnega zimskega dne meseca svečana. Nastala je l>iia že taka tema, da trudne, mlade delalke v neki hamiiurški pj'odajalnici niso skoiaj več videle šivati. Vedno bližje k oktiu so se pomikale, da bi si vkoristile še poslednje žarke zahajajočega solm^a. Fa liidi delalnica ni bila, kar si bodi; tesen prostor, malo zračen, komaj z naj potreb-nejšiiii preskrl)ljen, vrh tega pa prenapolnjen z bledimi lici revnih, slabo plačanih šivilj.
„Moj Bog!" vzdihne ena teh deklic, „ta grški vzorec posneti je pa vendar kaj iežko. in tako me boli glava ! Jaz le ne vem, zakaj dii gospa Leonora zopet popravljati to Icrilo, ko ga je komaj enkrat na sebi imela. Kako čudne so bogatiitke! Vse jim na misel pride".
„Daj mi sem svoje delo!" odgovori soseda, jaz ga bom dokončala. Ti y)a pojdi domu in spravi se v posteljo, ako ne, utegneš mi zares še zboleti".
„Saj imaš ti sè svojim še dovolj opraviti", reče bolno dekle,
„Tvoje in «voje bom izvrSila; samo eno ali k večemu dve uri čez navado bom delala, pa bo vse storjeno".
Bolna šivilja se brani še nekaj časa, saj je iz lastne skušnje vedela, kako težavno je delati še eno ali celo dve uri, kadar je Človek že ves triiden in ga že boli giava in hrbet in oČi in prstje in vse, A čutila se je čezdalje slabšo, zato sprejme slednjič ponndbo svoje prijateljice ter pravi; „Zares si mi dobra, Cecilija, in jaz poj-dem tudi rada domu".
Cecilija prijazno pozdravi odhajajočo in potem začne sè svojo spretno roko vpletati umetni pisani nakit na svileno krilo Leonorino.
Kmalo pa roko pobesi in globoko izdihne. Britka skrb jo je težila. Za borno sobico, v kteri
del, da se ostanek mladike nad za po/.lahtiieiije vzetim očeaom v malo dnéh posusi in potem tik ořesa odpade, sem mislil, da se mi cepljenje ni posrečilo ter sem jça pořezal. Ker sem ga pa pustil, odganja tako lepo, da je veselje. Ko je cepljena mladika pognala in pokazala Hstje, se navadno 14 dni po cepljenji odveže, da se vez ne zareže v yedno debeleíío se mladiko.
Gospod Gustav Del-Cot iz Brežic, ki je bil, da-si izobražen mož, silno neveren Tomaž gledé na trtno uš, tajil jo je, kakor nekateri pekel, pa pomagalo mu ni seveda nič, je bil ravno tako neveren, da bi se dali kmalu napraviti novi vinogradi. Ali kakor ga je poprej niala uŽ do dobrega prepričala, da rew živi, tako so ga liizeljcani prepričali, da se dajo napraviti novi vinogradi v kratkem času. ljetos je poklical iz Hizeljskega spretne ljudi v svoj vinograd v Avguštinali, v tukajšnji občini, kateri so mu v malo dneh nekaj tisoÈ trt požlabtnili. Ravno te dni sem to ce))-ljenje pregledoval ter sem se prepričal, da jili je ie malo, ki se niso prijele.
V tukajšnjem .solskem vrtu smo začetkom aprila, in kar se ni ťa čas prijelo, začetkom maja cepili ameriške trte v zemlji s klešČi in koruznimi stroČki, ker zama.ški so bili predragi.
Piav dobro se je sponeslo cepljenje v maju Nekatere trte so xe po poldrugi meter visoke mladike odgnale. Ker je moj današnji dopis že malo predolg. Vam bom drugikrat sporočal o naših poskuievalnib vinogradih,*)
v IVskej guri aeiti ^lisdal t.rt.H (T.jiljeus s koriiKuitni stTOťki : veííiiioma so Rfi »lal)o pijiiefile. lirez (!™ma Je vstrok v tťiM. ker st) ti struiki jeli giiiti, Tsleil áisar se ,ie Cfitiit; otiiiijal ill lie prijel.	Umliiik!
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Kakor pri na.'i v Novem Mestu in Ljubljani, tako fio tudi drugod po Avstriji v množili krajih obhajali slovesno pet in dvajset letnico slavne bitke pri Kustoci na Laškem, V Ljubljani bodo postavili spomenik v tei bitki palim vojakom, ki bode stal 4(100 g)d.
Drîavni zbor .se peča le bolj z gospodarskimi reemi, ker nima prave odločne večine, ki bi hotela kaj ukreniti tudi o narodnih in verskih rečel). Kaie se, da se vendar Poljaki se niso popolnoma zvezali z liberalnimi Nemci — čutijo še vendar i»aje, da so Slovani, lîrez dvoma bi se zvezali K nami, poštenimi konservativnimi Nemci, Mladočehi, ako Ui li zadnji ne Idli nekako čudni. Zadnji čas se vendar kaže, da bodo polagoma prišli na pot, po katerej so hodili StaroČelii, kajti očitno so spoznali, da se nikakor ne vjemajo s poslaiiL-em VaSa ti m , ki je v nekem govoru „noril" za liusijo. .teleti bi pač bilo, da dobi državni zbor zopet večino, kakoršita je i)iia v prejšnjem.
Z našimi slovenskimi poslanci smemo biti pač zadovoljni : vsako priliko poraínjo, da bi koristili svojim volilcem. Gosp. ITajfer n. pr, je zopet pokazal, kako mu bije srce, za naie ubogo kmetsko ljudstvo. — Ker bodo 1. Í8ííf) pregledali 'gruiitni kataster, ker je ta odvisen od tega, da se postavi povsod prava cena zemskim pridelkom, in ker doslej v tej reČi ni nobenega pravila, ko je veudar znano, da je čisti dobiček iz gruntov vedno manjši, je potreba, da se razpise posestnikom le pravičen in enakomern davek, zato stavi g. 1'tajfer in tovariši prediog; Visoka zbornica
prebiva, že doigo časa ni nič plačala. Zdaj jo gospodinja tirja. Z(! ji je pretila, da jo hoče izginiti,
„Ne morem plačati", šepeče ubogo dekle samo pri sebi. „Joj, kako je lo straštio, ako bom morala po ulicah klatiti se, brez stanovanja, in zdaj v tej zimi ! — Kaj pa je to?" pretrga svoje žalostne misli, ko obrne krilo in žep otiplje, „To je gotovo pozabila gospa Leonora", Cecilija potegne iz žepa lep mrežast robec. Pa še nekaj je bilo zraven -— bankovec.
V sobi se je bilo že do dobrega stemnilo. Cecilija pogleda okoli sebe. in ko vidi, da je nobena šivilja ne opazuje, potisne bankovec v svoj žep. To se je v trenotku zgodilo. Lica so ji zagorela. Naglo in glasno ji tolče srce, „Deset dolarjev! to mi je srečo doneslo", mrmra Cecilija sama pri sebi; in potem si zopet pravi, kakor da bi hotela pomiriti svojo nepokojno vest; „Gospa Leonora pač ne bo pogrešala tega denarja, saj ga ima v vsej obilnosti. A meni, meni pa vsega primanjkuje, nimam doma, nimam strehe.
nimam kruha". - Lica ji gorijo, roke se ji tresejo, in tako ona nadaljuje svoje delo.
Pozno v noč je že bilo, ko se Cecilija vrača po mrzlih, sč sneiTom pokiitih uiicaii proti domu. Tesna, mrzla, temna sobica bilo je njeno stanovanje. Sleče se in stisne .se v posteljo, toda svoje večerne molitve nocoj tii mogla opraviti. .Mi mar ni bil deset-doiar,>ik[ bankovec, kteri je sta! med njo in njenim Stvarnikom?
Deset dolarjev! Leta in leta že ni imela Cecilija toliko denarja skupaj. Po noči je večkrat kviško poskočila, na pol v spanji, na pol zbujena. Zdelo^ se ji je, kakor da se ji tatje bližajo, da ji hočejo vkrasti njen zaklad. Dolga, nemirna strašna noč je bila to! Komaj posijejo prvi žarki jutranje svitlobe skozi malo oknice, že je bila deklica po koncu. Kako je bila zmučena'! kako jo je glava bolela! „Ne ne!" zakliČe, „tega ne morem prenašati. Nikakor nočem imeti več tatvine ua svoji vesti! Kajši bom hodila od hiše do hiše ill 81 kruha prosila in na javnem trgu na trdi
naj sklene : 0. kr. vlada se pozove, da naj skrlii zato, da se avtentično tJoloři vsakoletna cena vseh reři fťaklorjev), po katerili je mog'occ enakomerno preračiiniti grujitne prihodke, ali da naj napravi poHtaviii predloff, pa posije v odobrenje deželnim odborom in kmetijskim družbam ter oíícbrencř^a predloži državnemu zboru.
Kaj je novega po áirokem svetu?
Trodržavna zveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo se je [)onovila. Videti je, da jej liofc po-iag-oma pristopiti tudi Aiig-lija.
V	deželno raastavo v PragO, ki je res velikanska, pride okoli ](>, avgusta nino^o Rusov.
V	Franciji precej pojema navdušenje za K u sij o,
Rusija zatira Poljake, kolikor more; zadnji cas jih skasa odpraviti iz vseh vradniřkili .slnžeh. Ta država bi rada vse porušila in popravoslavila (potegnil;) rada vse v razkohio rusko cerkev), kar je v enem kraju krivično, tudi na Ruskem; ne more bili praviťuo.
Nemški mladi cesar jako rad potuje. Sedaj se na Angleškem jako dobro zabava.
Parne!, bivài vodja katoliških Ircev je zgubil po svojem nespodobnem življenju vso veljavo, ali Irr-i imajo dovulj družili moz, ki bodo zagovarjali njih svete pravice.
PiŘc se uam:
Iz Novega Mesta. — Dasej ee skleoejo áole, gimu&zijíika m obe Ijadski, s bt. mašo ob 8. ari. Vapeh je sploh dtber. Na gimnaziji je med 207 dijaki 21 odličnjakov, prvi red jih ima
139, ponavljali po počitnicah bodo 21, drugi red jih je ujelo 22, tretji pa 2 SploSen rspeb je torej res dober.
Ustmeno maturo je delalo od 2.— 4. julija izmed 23 osmošolcer 18. Izmed teh so jo prestali 4 z odiiko, 7 z diibrim Tspeboni, 5 mora ponavljati iz enega predmeta čez dva meseca, dva pa 3ta paia za celo leto.
Pri tej priliki ne smem pozabiti bližnje šole dekliSke v Šmihelo. Vrle âolske seetre ne pod-učujejo namreč samo glubonemib, ampak imajo tudi dekliško in notranjo večrazredno âolo. V zadiijej, žal, je pač manj nčenk kakor bi 2;aslu-žtla izvrstno vodjena áola. Prepričali smo se o tem 28 juuija m 5. .julija. Naj Vam o tej reči nekoliko povem.
V notranje) soli podučojejo b'age šolske sestre v pr^'dmetib, kakor se to aplob gndi v podobnih dekliâkib zavodih n. pr. v slovenskem, nemškem jezika, ročnih debb itd. zlasti pa imajo za razvedrilo in poduk večkrat tudi miČne domaČe predstave — slovenske in nemSke. Navadno ne vabijo tujcev. Zadnjič vendar so povabile nekatere od-ličneje osebe. 28. junija in na izrečno prošnjo 5. julija Dekleta bo se odlikovala v slovenske] igrici (Riba:Čaii, TržiČan in PivČan) ter v nemákej (Rečena anžinja) tako, da smo se vsi čudili. Zlasti ao kazale deklice v zadnjej dolgej predstavi, da se ne uče le mehanično, starveč, da Čutijo, kar gOToré, kajti ni ga bilo akorej suhega očesa, ko je pela, govorila ujeta, „mala grofica" pred Zamorska kraljico, ki je sramotila Mater božjo ter zahtevala naj se jej dekbca odpové Take igre res bistrijo um in blažijo srcć.
klopi spavala, kokor to. Precej bom nesla denar zopet nazaj, kjer sem ga vzela. Kakor se hude sanje iz glave izbijajo, tako bom sku.šaia pozabiti na. to strašno iioÈ''.
Ogrne se z veliko ruto čez pleča in teče proti hiSi, naravnost v sobo, kjer je delala. Izmed ostalih sivilij àe nobena ni bila priAIa. .Se je iežalo tu krilo Leonorino Brž vtakne Cecilija bankovec spet v žep k vezanemu robcu, kjer ga je bila prejšnji večer vzela. Potem pa vzdihne globoko gJoboko. líilo ji je, kakor bi se bil odvalil težak kamen od njenega srca. ,tZdaj bom spet prosto dihala", pravi. „O Oče nebeški ! Zdaj se le razumem, kaj sem te tolikokrat prosila, ko ,sem molila; Ne vpelji nas v skušnjavo!" —
Deset let je preteklo. Uboga šivilja postala je med tem iojenitna gospa. Cecilija se je dobro offložila, dobila je zvestega moža, dospela je do sreie, do bogastva.
Necega dne sedi pri peči in se greje. „Kar ne morem vedeti, kam da je izginil ta denar",
veli svojemu možu. iJavi sem ga pustila na miži pri svojem delu, to vem za gotovo. Otroci ga niso nikamor zanesli, saj jih še notri ni bilo''.
„Jaz pa vem, ljuba mati! kam je izginil", oglasi se mali f^ojzek, Ijubeznjiv, osemletni deček. „Nista li bila dva bankovca?"
„Se vé du sta bila, ali kaj veš ti o tem?"
„Videl sem, kako je Polona gori v svoji sobi nekaj vtaknila pod pleteničico, v kteri ima svoje Šivanje. Hil sem radoveden, pa sem poèakal. daje spet odšla. In tam sem nasel dva bankovca skupaj zavita, enega za pet in druzega za dva dolarja".
„Motiš se, dete moje!" ga krepko zavrne oče. „Polona je tako poštena, da ga na svetu nima para".
„To je sicer resnica", odgovori njegova soproga; „ali dragi moj!" nadaljuje z zamolklim pa resnim glasom, „ako je tudi najbolj poâteua stvar božja pod solncem, vendar more priti tre-notek, huda sknSnjava in . . , "
(Konec prihodnjfi.)
SloTCDski prizor je proTzročil doTolj smeha, îive podobe kakor sr. Alojzij t slari itd. so nam obnjale rajska Čutila.- SleđojiS nas je prav milo presenetila še učenka, ki je t lepej slovenščini z zgovorno besedo voščila v Imena samostana srečo za god ail. g. proštn Petrn Urhn. Bog blagoslovi delovanje vnetih šolskih sester, ter jim daj mnogo nčenk — gluhonemih in zdravih I
Letina oam obeta slabo. Ozimina je slaba; rž je požehla, pšenico pa tare rja. Huda ura nas plaši pogostoma, pa tudi Škodo nam je uže pri-zidela; v tržkej gori ntmreč je 12. tega meseca velik del pobila toča. Sicer pa je trta bogato obložena z grozdjem. Bog ga obvari ter pripelji do popolne zoritve.
Iz Stopič. Imam Vam danes le žalostne reči poročati. PreteČeni mesec bila sta dva požara tnkaj Prvi je bil na Hribo, kjer je pogorelo par zidanic in par hramov. Škoda ni bila ravno velika. Zažgali so baje otroci.
Dné 26. junija bil je pa ogenj veČji in sicer T Gabriji, kjer je petim gospodarjem: Fr, Lu-žarju, J. Hrovatiku, Fr. Kramarčičn, A. Umek in Hel. Zebnik vae poslopje zgorelo; tudi nekaj drobnice in prašičev. Fr. Kramarčičn zgorel je celó dveletni otrok. Škoda je velika, posebno zato, ker ljudstvo ni premožno, a pogorelci, ki so bili le za male svote Eavaravani, ai ne bodo z lahka opomogli. Tudi tu se pripoveduje, da so ogenj zanetili otroci, igraje se z žveplenkami. Ne morem si kaj, da bi pri tej priliki ne opozoril sta-rišev, da naj bolj pazijo na svoje otroke. Stariši! mar ste že pozabili, kakáno dolžnost imate do svojih otrok? Vzgojajte jih v strahu božjem, imejte jih vedno pred očmi in če slednje ai vselej mogoče, dajte jim dela, da se ga že v mladosti privadijo in da oe bodo postopači ter vam tako-le v Škodo. Če dražega nimate, zmešajte jim fižol in bob in zbirajo naj ga; tako jih bote tudi navadili ubogljivosti.
Še to Vam imam poročati, da je v nedeljo dné 5, t. m. zvečer v Dolžu v cerkev treščilo, ravno ko je cerkvenik „Zdrava Marija" zvonil. V cerkvi je napravila mnogo škode in če bi ne bilo toliko dežja, bi znabiti še cerkev jela goreti, ker je neki tram še zjutraj telel, ko so cerkev preiskali. Tudi cerkvenik bi mrtev obležal, ako ne bi pritekli vaščani, ki so videli, ko je strela udarila v cerkev ter našli tam cerkvenika t nezavesti in zelt5 opečenega. Dolgo bo moral ležati prej ko ozdravi.
Iz SenMerneja. — V nedeljo dné 28. junija počastil nas je s svojim pohodom vrli „Dol. Sokol" z meščansko godbo in obilo gostov iz Norega Mesta, Kostanjevice, Krškega in druzib bližnjih ter daljnih krajev. Uže vest o nameravanem izleta nas je razveselila, Še bolj pa dan 28. ju-
nija, ko smo imeli priliko občevati z vrlimi „Sokoli", čnti lepoubrano petje in godbo, dopala nam je povsem telovadba, bodisi proste vaje, kakor tndi vaje na drogu in bradli ; dosti smehu vzbudila je igrica: „Ponesrečena glavna skušnja".
Sprejeli smo dol. „Sokola" kolikor je za naše razmere možno na dostojen način; gospica Maj-zeljeva pozdravila ga je s primernim govorom ter mu podarila krasen šopek, iz nekaterih hiš pa so naše gospice nsipale šopke na došle „Sokole". Pri slavoloku sprejel je došle goste tudi občinski odbor ia gasilno društvo. Korakali smo z godbo na čelu po vsem Šent Jerneji in se slednjič ustavili pri g. Zagorcu, kjer se je veselica vršila, kakor preje omenjeno. Vse se je vršilo v lepem redu in navdušenem veselji; omeniti pa morimo, da na nas ni napravilo dober utis še vedno nemško zapovedovanje Šentjernejskega gasilnega društva, katero je sicer vrlo, toda zapovedovanje bi naj bilo slovensko, kakor se je tudi v Novem Mes''a uvelo brez vsakih težav.
tz âmarjete. — Dnú 25. junija t. I. vršila se je tu slovesna obletnica po bivšem tukajšnjem nadačitelju gospodu Ivanu Kaliger-ja in odkritje njemu postavljenega nagrobnega spomenika in železne ograje. Prvega omislila sta pokojni* kova sina gg. stotnik Alojzij in poštni uradnik Karol, železno ograjo pa p. t, učiteljatvo krškega okraja s pomočjo nekaterih pokojnikovih prijateljev. Darovali so v ta namen ; GdČ. Marija Ka-liger is Šmarjete, grajščina v Klevevži, naduČitelj F. L. v Š. po 5 gld., ueimenovana 4 gld., preč. g, Jarnej Zupanec v Polšniku, gospa Ana Kaliger iz Šmarjete, g. Karol Kune iz Rudoltovega, slav. šolsko voditeljstvo Krško, slav. šol. voditeljstvo št. Kupert po 3 gld., slav. šol. voditeltstvo St. Jarnej 2 gld. 60 kr., si. šol. voditeljstvo liadeče 2 gld. 50 kr., preč. g. Josip Mensinger iz Šmarjete, g. Anton Volčič iz Smarjete, g. Josip Per-ger iz Smarjete, gospica Marija Clarici iz Ra-dolfovega, si. šol. voditeljstvo Trebelno, si. krajni Šol. svèt iSmarjeta, gospa Matilda Ćudovan iz Gor. Vasi, preč. g. Ivan Železnikar iz St. Vida po 2 gld., slav. Sol. voditeljstvo Mokronog, slav. šol. voditeljstvo Leskovec, si. ravnateljstvo mešči šole v Krškem po 1 gld. 50 kr., si. šol. voditeljstvo BoStanj I gld. 20 kr., preč. g. Alojzij Bobek iz GodoviSa, preč. gosp. Ivaa Plevanič iz Boštanja, neimenovana, slav. šol.voditeljstva : Tržiše, Vel. Dolina, Bela Cerkev, Cerklje, Kostanjevica, Toplice-Soteska, g. Anton Vajs iz Smarjete, g. Ignacij Kržan iz Klevevža, g. Josip Zalokar iz Vinice po 1 gld., slav. šol. voditeljstvo Bačka 56 kr., slav. šol. voditeljstva: Bransko, Raka, StopiČe po 50 kr., slav. Šol. voditeljstvo Sv. Križ 1 gld. 50 kr., kolekta p. t. ačiteljstva v Smar-jeti zbranega 17 gld. 3 kr., sknpaj 93 gld. 39 kr.
Preôastito cerkveno predstojnižtvo izvolilo je brezplačno prepnstiti prostor na potcopališči ; gospa Marija Karlovšek iz Snaarjete pa je^ breiplaČDO pripeljati dala ograjo iz Fažin pri Žnžembergn. Ograja sama je stala na Fužini odjtevái 2 odst. 98 gld. 59 kr., kamnoseško delo 7 gld., dné 3. junija t. 1. en voz na Faiiine 5 gld., postavljanje ograje 90 kr., ključavničarsko delo 50 kr. Skupaj 111 gld. 99 kr. pokaže se toraj primanj-kljej 18 gld. 60 kr, katerega je izrolila gospica Kliza Kaltger h Stnarjete poravnati.
Slovesnost sama se je vršila dokaj le(>0/ do 30 gospodiřin tovarišic in gospodov tovarišev, sorodnikov iu prijateljev se-je zbralo na gomili prerano umrlega, Po sv. maèali zadnšoicah ste se po ginljivem govoru blagoroduega gosp. c. kr. okrajnega Šolskega nazornika Frana GabrSeka zitpeli na grobu žaloatinki pokojnikovi gg. toiariši. Pri skupnem obedu se seveda ni manjkalo raznih nagovorov in napitnic. L? premalo časa trajal je kolegijalni shod. Smelo trdim, da bode p. t. udeležencem ta dan v dobrem spominu ostal. Bodi tem potom vsem p. t. blagim darovateljeaa in udeležencem iskrena zahvala izrečena. Bog povrni stotero!	Viljem Gebaaer.
Z Dolenjskega blizo, Kolpe. Vselej me groza obide, kadar berem kak dopis iz Amerike. Tukaj v oažej vasi je 29 âtevilk, cd teh je sedem gospodarjev v Ameriki. Res je, da so večinoma vsi dobri gospodarji. Veliko denarja bo že domu poslali; ali kaj pomaga vse to, ker doma njih žene ne varčujejo — potratno živé, in še zraven dolg delajo. Kaj pa je Ž njih otroci? Namesto da bi otroke doma učile, kakor Bog zapoveduje, delajo drugače. Ako ni denarja, da bi popoldué v krčmi sedele, se pa doma zberó in take govori, da človeka groza obide, ako slučajno na tak pogovor naleti — in to vse poleg nedolžnih otrok; kar nič se ne ozirajo, kedo da jib aliâi.
Gorjé takoânim materam, ki svoje lastne otroke pohnjSajo. Ali ne veste, da hote morale same od svojih otrok odgovor dajati? Gorjé pa tudi vam možje, ako vam Bog zdravje in srečo dá, da se v svojo milo domovino povrnete, ker hote naâii doma otroke vse sprijene, in pa nekatere še pomnožene, Vsega tega ate možje sami krivi, ker preveč denarja pošiljate. Ali ne veste, da ate aami doma gospodarili, brez da bi vam bil kedo kaj pomagal ; kar ste z zemljišča dobili, s tem ste morali vse poravnati, davek plačevati in otroke preskrbeti. Zdaj pa žene doma delajo drugače. Otrňk ne u5é varčnosti, kar proč mečejo ponošeno obleko, pa bajdi v prodajalnico po drugo. Saj mi mož služi vsaki dan 5 gld. — ni sila, da bi česar stradali. Ako dobi taka sprijena Žena po dve do tri sto goldinarjev, kaj ji jeto? De more izhajati. Ne smem trditi, da so vse žene
jednake, nekaterim moram rsó čast dati, ao prav varčne ali redke. Kes je tndi, da se nekoliko denai^a več potroâi za gospodarska dela, ker ni mož doma, ali vendar bi se dalo vse to z manjSo avoto poravnati. Torej mnžje, ostro tirjajte od svojih ženfi, da se vaši otroci izgojujejo, kakor Bog zapoveduje, in da se z vašim denarjem gospodari pametno.
Iz št. Lamperta. — Preljube „Dol. Novice*, prosim sprejmite danaàni dopis, da svet zvé kako lepo in krasno slovesnost amo obhajali tukaj pri nas v ât. Lampertu 5. dan meseca julija v praznik prevzvišenih blagovestnikov íís. Oirila in Metoda. Povabljeni ao bili zagoraki „Sokoli" in zagorske pevke. Prišli so vrli sokolci v Št. Lampert ob pol deseti uri s avojo prekrasno zastavo. Šent Lam-pertsks dekleta so jim Šle v pečah naproti z gospodom župnikom, ki ao jih prav lepo sprejeli. Ob 10. uri so imeli preč. gospod župnik primerni cerkveni govor od blagovestnikov ss. Cirila in Metoda, po pridigi pa cerkveno darovanje in potem veliko av. mašo, pri katerej so zagorske pevke prav lepo pele. Pri g. lïanu Vertaíniku so imeli opolndne koailo „Sokoli" in pevke; ob treh po-poludne imeli ao lepo hvalevredno telovadbo. Vsi so se dali z vso še okoli stoječo množico fotografirati za spominek.
Omenim naj še, da so naš prečast. goapođ župnik samo še le štiri leta v naši Župniji pa ao vže veliko dobrega storili.
(Dopis smo morali nekoliko okrf^šati ker na» pomanjkuje prostora. Vredn.)
Domače vesti.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) v Novem Mestu je imela, dné 13. t. m. svoj občni zbor. Iz poročila načelništva amo povzeli, da ima podružnica 115 Članov in sicer 16 usta-novnikov, 67 letnikov in 32 podpornikov, da je glavni družbi v Ljubljani poslala v pretekle« drukveuem tetu deloma letaine, deloma prostovoljnih doneskov akupni znesek: 126 gld. 59 kr. — Občni zbor je izrekel vsim rodoljubom, ki bo kaj darovali tej družbi, v prvej vrsti vrlim gostom v Bruuarjevi gostilni, toplo zahvalo. Zastopnikoma pri glavni letošnji skupščini sta izvoljena gg. dr. Marinko in prof. Šega. Poprejšnji odbor je bil z vsklikom zopet izvoljen in sicer načeloikom g. dr. Josip Marinko, tajnikom g. Otmar Skale in blagajnikom g. Janez Krajec. — Želimo podružnici mnogo vspeha!
(V občini Draga) pri Višnji Gori so bili 5. t. m. izvoljeni: veleposestnik Matija Stepe« iz Drage zopet za občinskega predstojnika, posestnika Josip Spendal iz Drage in Ivan Zajec ie Polja za svetovalci.
(.Dolenjski Sokol") je izvolil pri svojem izratiTednem občnem zboru, dné 27. junij«, mesto odâlega večletnega, zaslužnega staroste g. ďr. Fr. Rosine, ki je odSel v Celje, Jan. Krajca. Bi^ te dni odhaja iz Novega Mesta tndi marljivi lÈitn „Sokola" in drugih narodnih društev g. Ka-rol Pleiweis, nourski koncipijent, kateri se preseli v Ljubljano.
(Za lil. letno zasedanje porotnih razprav v Rudolforem;, ki se zaČoe 3. at gusta t. 1., izžrebam so naaledni gg. glavni po-rctaiki: Brcgar Ig., hiíci pos. iu trgovce jz Vidma; áuBÍerěiČ Fr., pos. iz Birčne Vasi; Vardjan Fr,, pos. iz Črnomlja; Levičar Jos,, pos. iz Gnnt; Majzelj Fr., pos. iz Bele Cerkve; Bevc Jos., pos. ix Kiji Juvančić Fr., pos. iz RideĎ; Tomažin Mat., pos. iz Smlednika; Vidmar Fr., pos. iz Do-l«ije Vasi; Doisr Fer., grajščak iz Eota; Ddar Fr., poa. iz Jurke Vasi; Hude Jos., poa. iz Mirne Peči ; Jakèa Šteíaa pos. iz Terbiža ; Poglajen Aodr., pes. IZ Vei. Rigeijs; NovSak Fr., pos. iz Loga; 2aplatar Fr,, pos. iz ŠcntHelene; Moravec Fr., jios. )z Velike Loke; Majzel Ant., pos. iz Šentjerneja; dr. Mencinger Jan,, adv. iz Krškega; Hartmann Jos., trg. iz Velikih L&šft; Bajuk Jurij, pos. iz Boiakovtga; Jerman Mat., pos. iz Velikega Slatiieka; Ptzdirc Marko, pos. iz Metlike; Rumpret Jan. pos. Krškega; Mikkviič Aut., pos. iz Loke; Rostohar Vin,, pOB. iz Gornje Pi-j»TŠke; Dular Jan., pes. iz Rodne; Wintar Fr., pos. iz Hrušovca; Puhek Jan., pos. iz Črnomlja; Stermolé Jan., pos. iz Hudega; Ogulio Mat., pos. iz Vertařa; Merfciiéa Jo^., poe. Mitiov^a: Žagar Jos., pos iz Birfne Vasi; Šiško Mar., pos. \z Z&loke; šmajdek Fr,, pos. iz Petan; Lesar J&it., polii. Sela pri Ilatežu. — Nsdomestoi porotniki; Mecbora Eman., gost. v Novem Me-iito; Stine Aut., pos. iz Šent-Miheia; Jarc Aat,, trg. v Novem Mestu; Nimrod Neat., pos. v Novem Mesta; MikoliŽ Jak., trg. v Novem Meatn; Krajec Jan., tiskar v Novem Mestu; Znane Jan., pos. ir Šent-Mibela; Pauser Adolf, trg. v Novem Me-itu; Poljaoec Jan., c. tr. gimn. prof. v Novem Mestu.
(Iz Kostanjevice) se imm poiuča: 0. julija smo imeli volitev župacn ; izvoljen je bil «oglasno dosedajui gospod župan Otmar Sever, C. kr. nadporoinik v pokoju. Ker je gospod Sever vie v tretje za župana izvoljen in to zdaj z vsemi ^ovi razven njegovega, je dokaza dovolj, da je poštenjak in da mu ljudstvo zaupa. Bog ga živi 1 (Bralno društvo v Kostanjevici)priredi đnć 19. t. m. popolndne veselico s petjem ia godbo. Iz prijaznosti sodelujejo gg. pevci iz Breiic in iz Krškega. Vspored i I. Ob 4. ari popolndne skupni odhod iz bralnega društva z godbo s« Čelu „na Žago", n. Veselica ,na ZagiV
III. Na veSer povratek v mest«, kjer se prične na vrtu gostilne Bučarjeve in v društvenih prostorih prosta zabava. — Vspored veselice „na Žagi".
1.	D. Jenko : ,Naprej", svira meščanska godba. —
2.	Nedved; „Zvezna"*, poje zbor. — 3. Koc-jančič: „Oblaček", poje zbor. — 4. Kocijančič: „VenČek slovenskih pesmi", svira meščanska godb».
— 5.G. Ipavic: „Danici", poje zbor. — 6 Haj- ' drih: „Morje adrijansko", poje zbor. — 7. „Šumi
Marica", svira meščanska godba.
8. Ned-
ved: „Pozdravljam te", poje zbor. — 9. B Ipavic: „Slovenec sem", poje zbor. — 10. Parma: „Potpourri slov. pesmi", avira meščatska godba. — U. G. Ipavic: „Mrak", poje kvartet. — 12. B. Ipavic: „Bodi zdrava domovina", poje zbor. — 13, JŽajc: „V boj", poje zbor, — K obilni vde-ležbi vabi najuljudueje	ODBOR.
(Živinski semnji) so v Trebanskem sodnem okraji zopet dovoljeni, ker se tam kužna bolezen v gobci in parkljih ne razširja, prepovedani so pa še v ostalih sodnih okrajih novomeškega okrajnega glavarstva.
( Ogenj.) Iz Cerkelj na Dolenjskem se nam poroča: V soboto 4. julija ob 11. uri zvečer zvona žalostni glas naznani ogenj ; vsa vas je po koncu. Jeduemu gospodarju so pogorela va& poslopja, drugemu vezsni kozolec, tretjemu polovica stana. Cerklje, 51 številk broječa vas, je bila v veliki nevarnosti, pa pogumni ljudje ao udušili divji ogenj. V teku jednega leta je ta že peti ogenj v občini, in vendar še danes nimamo potrebnega gasilnega orodja. Občina cerkljanska Šteje 22 vasi in má 5000 duS, ceste so dobre in ravne, vode je mnogo, poslopja so večinoma s slamo krita: vse to priporoča in sili, da se proti ognja oskr-biuio z dobrimi brizgalnicami. Nase ljudstvo je dobro in pridno, a malo je móž, ki bi mu hoteli poJTSgït: z dobrim vzgledom in primernim poukom, zato pa zastajamo.	„Slov."
(Posojilnica v Črnomlji) registrovaní zadruga z neomejeno zavezo imela je v 1. polletji dohodkov 54.611 gld. 98 kr.; izdatkov 57.380 gld. 40 kr.; tedaj skupnega prometa 111.992 gld. 38 kr. — V tem polletji je došlo hranilnih vlog 30.847 glâ. 39 kr.; vzdignilo se jih je 19.670 gld. 83 kr.; ostane 11.176 gld. 56 kr. In od prej je hranilnih vlog 100.715 gld. 28 kr.; stanje hranilnih vlog 30. junija 1891 je 111891 gld. 84 kr. Tega poUeta se je izposodilo 23.829 gld. 54 kr. ; Trnenega pa je bilo 15.731 gld. 01 kr.; ostane izposojenega 8.198 gld. 03 kr. K temu prejšna izposojili 101.266 gld. 90 kr.; izposojenega je koncem junija 1891 109.465 gld. 43 kr.
(Slavnost odkritja spomeniške plošče) po ranjcem dr. Janezu Bleiweisu vitezu Trsteniškemn, očeta slovenskega naroda, vršila se
je t nedeljo t Ljabljani da jako lep način. Spomeniška plošča vzidana je t hiši nt Glavnem trgn, v katerej je blagi pokojnik nmrl. Udeležilo fie je te slarnoati ve( društev s zastavami in obila množica občinstva. Slavnostni govor imel je g. Luka Svetec. Ob 2. uri popoludne bil )e skapni obed in zvečer veselica r Čitalnici.
(Letošuja občna skupščina) dražbe ss. Cirila in Metoda bode 23. t. m. v Samoisu. Upamo, da se bode vdeležilo obilo izobraženih Slovencev zborovanja te prekoristne in potrebne družbe.
(Posebni vlak) na sv. Visarje in k Mta-riji pomapaj, priredi se za Dolenjce in Štajerce v sabotD doé 18. julija po Jako zd žaui ceni in ugodno vožnjo. Vlak odbaja n. pr. iz Brežic ob 6. uri 39 minut zjutraj. Cena III, raz. 4 gld, 20 kr,, II. razred 7 gld. — Iz Krškega ob 6. uri 57 zjut. Cena III. razred 4 gld., 11, razred 6 gld. 70 kr. Iz Sevnice ob 7. uri 25 minut zjut. Cen» III. razred 3 gld, 50 kr., II. razred 5 gld. 90 kr. Iz Ormoža ob 4. uri 50 minut zjut. Cena III. razred 6 g!d,, II, 9 gld. 60 kr. Iz Ptuja ob 5. uri 28 minut zjut. Cena III, razred 5 gld. 40 kr,, II razred 8. gld. 80 kr. Iz Prcgarskega ob 6. uri 3, minuti zjut. Cena UL razred 5 gld., II. 8 gld. 10 kr. Iz Celja ob 7. uri 42 minut zjut. Cena HI. razred 3 gld. 80 kr., IL razred 6 gld. 30 kr. Iz Zidanega Mosta, kjer se ^iaki združijo, ob 8. uri 28 minut đupol. Cena III. razred 3 gld. 10 kr,, 11. razred 5 gld. 30 kr. Iz Litije ob 9. uri 28 miuut dopol. Cena III. razred 2 gld 40 kr., II. razred 4 gld 20 kr. Iz Ljubljane ob 10 uri 42 minut dopol Cena III. razred 1 gld. 45 kr., II. razred 2 gld. 90 kr. Prihod v Trbiž ob I. uri 50 minut popol. Potniki vBprejemajo se na vseh vmes ležečih postajah. Cena je za vožnjo tje in nazaj, vožnja uazaj v 14. dneh, z dvakratûlm izstopom. Kdor želi še Trst obiskati, plača iz Ljubljane v Trst iu nazaj Da podlagi višarske karte samo 3 g!d. 56 kr, še posebej. — V Novem Mesta prodaja vožae karte g. Božidar Salloker, trgovec. Kdor si jih pa Teč pred preskrbeti ne more. bo pri vlaku za enalto ceno vsprejet. — Vse uljudno vabi potovalni odbor v Ljubijani, Marijni trg Št. 1 pri Josip Pavlinu, („Slovenska kuharica") ali navod okusno kuhati navadna iu imeuitua jedila. Spisala in na svitlo dala Magdalena Pleiweis. III. natis. Velja 1 gld. 50 kr., vezana 1 gld. 80 kr. — Ta kuhanka knjiga je po vseh slovtuskih krajih dokaj razširjena in je povsod zeld priljubljena, „Kuharica'' je po vseh mestih, kakor po deželi praktična pomoč v vsaki hiši. Bogata vsebina „Slovenske Kuharice" dá navod k pripravljanju za navadua in imenitna jedila. Dobiva se v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani, in po drugih huit varnah.
Ustnica uredništva.
G. J. S. v RaileC-ah: Úe je Vai „fant", res tako „fest", bode Tie dobil službo — bodite brez skrbi! Ženili pa dosliy Sa nijiino nikogar, pa rudi da^e ne mislima Se poprijeti se te obrti je prenevarna! — Gosp, ? iz P. pri Litiji in goBp. Š . . . . i. Priliodfljiř.
V mesecu juniju v Novo Mesto vračujofia ea pismi:
Maria Koroâec, Gradec — Joz. CimermauČiČ, N. Am, Maaisteć — Jaue^ Buli«, N. Ani. Cliiiiago — 3a-vinachegg (2) prazen kuvert — Valentin Draschler, Pakrac — Ant. Seçer, iSan Francisey (rec.) — Fran* Vilchelm, Wien — iCarl Oazwoda, Columbnu — Tomai Brinekote, San Francisco — Janko Grašck, Bnje — Urguta lianser, Semič — Anton Sehola. Wien — Miko Sajatoviá, Badoviuac — Btaria Skarbina, Breg« lir. 4 Papež Frank. Chicago I!l.- (rec) — Andrej BoFetrii, Karlovec — Janez LavranèiÔ, Karlovec — Jozet Po-červina, Dobrava Oioat. — Jnre Spoie Risana Dalm. Anna Srebernak, Graz — Krane Podobnik, St. Rocfaita (rett.) — Jane/. Zagoru, Totmako (rec.) — Urania Har-tel, Sissek &. Agram (rec.) — Franc Hude, Ljubljana Alios PnrliÈ, Valpo ~ Baše!, Seiscnbcrg — Johaan Hervol, (2) N. A. Cleveland — Jobinnn Toinic, N. i. Springlield — Bol«, N. A. Chicago — Bea Oericht, Krssinci.
Loterijske sraiike.
Trst 27. junija	50 68 8ti 70 85
Gradec 4. joLija	l m 2 le 23
Trst 11. „	70 02 28 59 19
Darovi za htio „katol, družbe rokodtil. pair.o£oUaï' v Rudolf oven?.
Cfg.: A. Kriott 2 url'l. ; J. Kafltelie 1 sM ; J. Golub 9 gld. ; mil. g. proiit F. Dovgon JO gld.; J, Pint,ar 1 ^'lil.; J. Novak 2 gld.j guspa Slano' 12 gld.; MogoUi', I gld. 50 kr.; Fr. Pintar '2 gli\.; prnl Jtiiie/.iô 5 gid.: A., Jarc. fi gld.; neimenovan ilutioveu 2 gld.; župan Kulavic i) gld.; Ijeinmiill'ir 8 gid.; prof. Bonueiuiller 5 gld.; K. K. 10 gld.; ilr. Vari>otii 9 gfd. 50 kr. ; razliěiii dobrotniki llf plđ. 90 br.

ZAUVALA.
Za mito sočatjc mej boleznijo in ob gr/ivti naše nepozabljive ee^trc, oziroma matere, gij-'ip^
Ane Tomažifi,
C. kr, pismonoše vtlova,
izreka vaem sorodnikom prijateljem in /.nao-eem, posebno pa še miiosrčaema zavodn „Hiralnica pri 8v. Jozeťo" v Ljubljani, visoko-čaijtitej goHpej prednici in čas ti tim sestram, katere so ji tako Ijnbeznjivo v mnSni bolezni 8 tolažbo in posrrežbo v pomoft bile, v svojem in imenu Taeb žalujočih s&ostalib najsrčnejšo in topio zalivalo.
Fr&nciŠka Wgpustek,
(145)	poseEtnioft v Novem Mestu, — sustra.
6 voz gnojne prsti (humus)
iu vsilka množina ubitega stregntka, za zidanje za porabiti, je dobiti pri Vinko Budarju, glavni trg st. 84.
ZAHVALA.
z» milo sočnije mod dolgo bolezaijo íd za obilno spremstvo pri pogreta moje drage, nepuzabljive soproge, gospe
Marije Kenda, rqi Magaj,
izrekam vsem sorodnikom, prijsteljccn in ^nau-ceiD, — bl»gorodD(-niu g Fr. Š t a j e r-j a C. kr. notarjn in g. Fr. Pi beru i t o, trgovcu za podarjena venca, gg. uĚiteljeni, gospej Sturmovi in dragim goapodiéinam za gin-Ijiro petje v cerkvi in ua grobn najtoplejšo zsbvalo.
Sufaor, dtić 28, jnniis 1891
Franc Keiidň,
(ia4)	iiiiicij.
V čevljarsko obrt
Hiša z njivo
r
ZBIllKA
kukitr JÍL rabi
slovenski narod.	i)
Človeškega telesa.
Drugi natis.
-j^Si^----
Dobiti je v Celii pri zt^ložniku Drag. Kriber-ju ^ Cena 40 kr , s pošto 46 kr. — Na piodaj le • S tudi v Katoliški bnkvarni", J. Gioutini jn in M {	Gerber-ja v Ljubijsui.
J	—= Prekupcl dobijo pspiiat. —
•••••••••••••••••••••••••••«•••••••I
naznanilo.
Župaustvo v Veliki Loki daje na splošno znanje, da je c. kr. okrajno i;la-varstvo v Kudolfovpin z odlokom z dné 13. t. in., ionu živinski semenj v Veliki Loki diić 25. t. m dovolilo.
Županstvo v Veliki Loki
drjć 14 inJija 1891
Kovačnica v Kandiji,
his. Št. 36 (pri Plantacu), k iKvrsiuim orodjem se dá na VCĆ let v Dajem. Već puvé
(184-a)	Marija Piantan,
Na prodaj
(U )
takoj sprejmem nťSenca, ki je pošten iu lepega vedenja
Franjo Pieelj,
řevljartlii iiiojstp-r v Novíui llestu li. hL 171.
Vino na prodaj
50 vedrov leta 18S7, 40 vedrov ieta 1888, 90 vedrov let« 1890 Izvrstno, garantirano natnmo vino proda Anton Zupančič v StravberVu, posta Sv. Pater při Novem Mestu vsak letnik ukapuo.	(MO i)
V liajnol'ii pri Novem Mestu "fll^
je	[130]
kakor tndi prav stara črnina ter dobro novo vino v vsaki mnoíiui in prav po nizki ceni ua prodaj.
jo blša na slavnem trgu v Novem Mestu v prav dobrem stanu, s šestimi sobami, prostornini dvorisćem velikim magazinom in vrtom, pnpravca vm, vsako kop-ćijo, poaeimo še za iiunarijo ho takoj pod pogodnimi pogoji iz proste roke proda. Pri hiši je tndi 12 oralov njiv, katere ne u biéo vred. ali pa posebej pn>dado. Ved HO ÍKVÓ pri vrcduištťH ,Dol. No? " io pri g. Fr. Kasteleu v Kandiji,	(138—1)
v kakej prodajalnici q& deželi, mlada poštena gospo-dióina. Već pové vredniàtvo.
Već hektolitrov dobre slivovke
se proda ved vknp ali pa tndi na drobno, liter po 70 kr. v grajšćini Kot pri Mirni:	[H3-]]
Na prodaj
(137-1]
na Veliki Cikavi je 'u prosto roke na prodaj Veè se izvé pri NbžI Turk i Novem Mestu zraven kapiteljna hÍB.,át. 152.	(124-3)
Nekdo prevzame službo
organista in cerkvenika,
xmožen je tigaralnega in koralnega petja z sopran-glaaom. Oženjen ter ima svoje pevce in svoje cerkvene pomočnike. Ne ozira se na bogato službo, le na prosto OUtaoTanje, ker je ob enem tndi izačeni izdelovalec orgelj. Več o tem ae zvé pri nredniâtva „Dolenjskih Ho?ic".	(iaa-2)
je lepo posestvo v Podborštu pri Mirai Peći, obstoječe: bléa št. 9, v dobrem stann z opeko krita, ima pet sob, tri kleti, kaSčo in mesuieo. pri bisi je blov za živino, STinjak, p(>d, kcaolec. lep sadni vrt. Pripravna je hiša za gostilnioo, mesarijo in tndi za U8-narja, ker tik bise voda teče; pri posestvu je njiv za 50 mernikov posetve, pet travnikov in del hoste. Cena 5250 gld. Proda se h proste roke.
WWwwwWwWwWWWWWWWWW
J prava galica ali kupreni vitrijol, 0 za škropljenje trt, tudi cement
•	in jïoreujski gips se dobi po nizki
•	ceni pri
Adolf I*auser-ju
(108—5)	Novmuuto.
Odgovorni areJnik,	in laložuik J. Krajec,
Novomaato, — Natiuuil J. Krajec.