Pisma iz domačih krajev, Sv. Jurij v Slov. goricah. Na veliki četrtek je bil tukaj pogreb 69 letnega obče spoštovanega in priljubljenega očeta in bišnega gospodarja Antona Kriian. Pokojni je bil nad vse blag in skrben gospodar, njegavo radodarno roko bo pogrešal marsikateri revež. Bil je tudi stalni naročnik »Slov. Gospodarjac in vsikdar pripravljen podpirati. dobrodelna društva. Ril je 25 let župan občioe Ledinek, več let odbornLk okrajnega zastopa in cenilni mož. Svoje otroke je vzgojil v praivem krščanskem prepričanju. Življenje mu ni bilo praznik, ampak delaven dan in sedaj je odšel si po zashiženo plačilo! Na sedmini se je nabralo 110 Din za Dijaško kuhinjo. Sv. Jurij ob Ščavnici. O priliki posvetilve družine Šijanex v Grabšincih &o povabljenci darovali za kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru 176 Din. G. šijaoec je sam dal 100 Din. Bog Vam plačaj! Sv. Barbara v Halozah. Dnc 10. aprila je imel tukaj shod po slamec Pivko. Udeležba je bila slaba in iz pristašev vseh strank, ki so ga motili, posebno pa z njegovin delovanjem pri Pijavi. Prhtiščil si je tudi našo stranko SLS, kakor je njegova navada. Tvoja stranka bi pač bila lalvko delala čudeže, ko ste bili 18 mesecev na vladi, pa niste storili nič. Shod je bil moten do kraja.Drugič bo še bolj. S lo advokatsko stranko nima človck, ki ima svojo pamet, nič opraviti. Trgovišče. Zelo dobro bi bilo, da bi si naša občina nabavila Skiropilnik, da bi poškropila ccsto vsaj od Skuhalovih pa do vode, ker sicer nastane nevarnost, da se katera naša krava v prahu zaduši, ker so itak sedaj spomladi vse kašlju podvrežene. Velika Nedelja. Preljiibi naš »Slovenski Gospodar«! Ne bodi hud, da ti tiidi jaz par vrstic napišem, če glih ne znam lako pravilno slovenski pisati, kak tisti velikj gospudje, ki so v te visuke škule hodili. Pa saj je naša škula pri V. Nedelji tudi precej visoka na tri šloke. Zato pa sem si jaz tudi misla, ki sem celo do tretjega štoka v naši škuli priša, zakaj ne bi tudi jaz nekaj v cajtnge napisa. — Najprle ti moram čislo na tihem pod vuho povedati, kaki ištrabunkc je napravila prva granata, ki je priletela Marpruga na naše monikrale ali kak se že tistim pravi, ki imajo »Jutro« in »Domovino<. Če bi ti, predragi naš »Slovenski Gospodar« to vida, bi se smeja, da bi se po kolenah poka, kakšni holadro je to bija. Najbolj smešno je bilo to, da niso znali, odkud je prileta toti prvi »šus«. — Najprle so nabili svoj kanon s precej veliko kartečo ali kakor se zovejo tiste krogle, ki je z njimi že general Radecky streljal n.i Taljane in ta krogla je priletela celo na naš prijazni grič v obliki naScga priftregerja na poizvedbo, ker so mislili, da je tam skrif tisti ptič, ki nerna perja nič, ki slrelja na njihovo že itak skrhano festungo. Pa ja si to n-e bi misla, da si ti tudi takšd dober fotograf, da si na-še moniikrate tak dobro fotogarfira, da so rekli, da drugih razglednic za »Vuzen« ne nucajc. Naš velikonedeljški fotograf se jako na te jezi, da mu ti vižo mešaš; on j-e celo reka, da ti bo »ervert*« sprava, če botš šc priša v njegov rajon fotografirat. Pa tu bi jaz najrajši veda, kje si ti tisto ostro metlo kupa, da si naše »monikratef tak pošteno po njibovih velkih mustačih potegno. Poselmo eden naš krčmar je bija tak hud, da j€ reka, da si on tu ne pusti reči, da bi on najbolj&o vino v celi fari točil, kdor bi mu to reka, pride prcd sodnijo. Preljubi »Gospodarc! Pa še nekaj ti moram povedati, — >pa to naj med nama ostane<, našim dekletotn si se zelo prikupa, da so ti celo piišelc obečale. So tako vrle, de se še celo niso zmenUe za »ringelšpil« na tiho nedeljo, katerega nam je priakrbel sedaj v postnem času naš krčmar, ki zdaj sploh ne paše, pa še oelo muziko je meja, kdo je plesa, ne vemo. Pa na nekaj te moram opozoriti, ti preljiibi naš jSlovenski Gaspodar«, če boš prišel še kdaj k nam na obisk, v sredini vesi so en stric, ki imajo zelo dolge mustače, pa tudi zelo hudega psa, ki je že po celi vesi vse mačke hinrihta, mogoče bi tudi tebi hlače očesna, ker posebno na črno farbo ima piko tisti pes in tiidi tisti stric, ki tudi v cajtnge pišejo. To ti samo povern, da se znaš ravnati, če jboš priša še kaj k nam po vesi. Veselo pisanko ti želi pozavčin iz naše ]epe — Prlekije. Sv. Miklavž pri Ormožu. Nenadoma se je razširila tužna vest, da je dne 1. aprila zvečer umrl v Hermancih velespoštovani, priIju-bljeni g. Mihalj Tomažič, starček 79 l«t Rdl je mož poštenjak in krščanski značaj skozi vse svoje življenje. Županoval je mno go let v Hermancih, bil je svojčas dolgo član kraijnega šolskega sveta ter 36 let oskrbnik vinogradov križniškega reda. Nikjer ni iskal sebe in ne svojih koristi, ampak delal je pov&od v dojVdbit svojemu bližnjemu, brez ozira na stan. Da so ga spoštovali vsi stanovi daleč na okrog,- dokazuje dejstvo, da je bil boter 105 otrokom. Zadnje dve lcti življenja mu je odpovedal vid, ter je maral ostajati večji del v svoji sobi. Sprevod se je vršiil v neddjo dne 3. aprila, db 3. uri popoldne. Pri hiši žalosti se je zbrala velika množica ljudi in znancev od blizu in daleč ter so spremili v velikem številu blagopokojriika na zadnji poti K« je prisrj-el sprevod do cerkve, so prenesli krsto v cerkev in po blagoslovitvi na pokopališoe. Ob odprtem grofou je govoril domači gospod župnik y  krasnih besedah o zaslužnem življenju rajnega. Zapel mu je v slovo domači cerkveni pevski zbor, kar je storilo na vse ganljiv prizor. — Tako se je preselil iz naše sredine mož, katerega ime ostane nezabno in kateri je za svoja dobra dela gotem> sprejel  večno plačilo. Naj v miru počiva!  Hermanci. ZahvaljujenK) se vsem, ki so nas tolažili v težkih  urah žalosti povodflm smrli našega očeta Mihalja Tomažiča, vsem,  ki so pripomogli za toliko udeležbo na zadnji poti, predvsem se pa zjahvaljujemo naši častiti duhovščini, cerkvenemu pevskemu zboru in vsem znancem od blizu in daleč za izraze njihovega so- žalja. Rog plačaj! Žalujoči roditelji. Sv. Bolfcnk pri Središču. Zadnja »Domovina«, ki je svojim redkim naročnikom dobrodoišla samo za zavinjianje klobas in ribic, se je kajpada morala zaleteti tudi v sv. misijon pri Sv. jVHklavžu in da je hotela pri tej priliki tudi udaTiti po SLS in »križnikib«, ji tudi ne zamerimo, ker vemo, kako ji smrdi vsako napredno delo za povzdigo naroda in njegovih gospodarskih interesov. Namen članka je prozoren: hujskati so hoteli proti sy. misijonu, veri in diihovnikom, hoteli so naroditi razdor med našimi vrlimi voditelji in narodom, ter med gospodarji in vinačarji, da bi v kalnem ribarili, ker se silno jezijo, da je njihova škailj-a ostala pri zadnjih volitvah prazna, čeravno si |© nataknila očala. Slovenjgradee. Zadnji čas se v Slovenjgradcu in okolici predrzni vlomi in tatvine. FVi gostilničarju in mesarju Gajšoku, pri trgovcu Klanc, v Starem trgu v trgovini UeJbel, v soboto na nedeljo pri lesnem trgovcu Pušniku in posestniku Lenartu v Smartnem so se pajavili uzmoviči. Upajmo, da se jim kmalu pride na sled. Mora biti dobro organizirana tolpa. Stari trg pri Slovenjgradcu. V torek, 5. t. m. smo spremljaU k zadnjemu počitku Avgusta Šavc, pd. Trinkla, posestnika y Trobljah. Prerano smrt skrbnega ključarja pri podružnici D. M. v Trobljah in uda krajnega š-olskega sveta v Slovenjgradcu; vse obžaluje. Kal bolezni je prinesel, kakor drugi, iz svetovne vojne, zato je pljučnica tem lažje končala življenje še le 38 let starega moža. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otroik. Kako je bil priljubljen, je pokazala nad vse časlna udeležba pri pogrebu. Naj v miru počiva! Polzela. Rela žena maha neusmiljeno s svojo koso, brez ozira na desno in levo. Pod njeno koso pada staro in mlado, mladc cvetlice padajo in venijo. Pretekli teden je irmrla Angela Hriberšek, stara 18. let V prvem cvetu let jo je iztrgala smrt iz kroga družine in zdelo se nam je, da poka že nebo, ko so jo deldeta na evetno nedeljo med nalivom spremljala na zadnji poti. — Na veliki četrtek je utonil štiriletni sinček kovaškega mojstra Franca Terglava. Lansko leto majnika mu je umrl eden, letos drugi, ža lostna preizkušnja za starše. — Najbolj žalostne praznike pa je imela družina Sevčnikar. Na velikonoč je timrla hčerka Anica y starosti 21 let. Odšla je obhajat praznike in vstajenje v yižave, y bodjšo domovino! Vransko. Daleč na okoli dobro znana »Zahojniikova mati* Marija Zupan za Čreto je zatisnila svoje trudne oči. Pokopali smo jo na cvetno sdbota ob obilni udeležbi prijateljev in znancev. MarsLkaleri popotnik, ki je prišel za Čreto na izlet ali božjo pot, je bil deležen njenega gostoljubja. Bila je blaga, pobožna ter darežljiva gospodinja; učakala je visoiko starost 80 let. Kakor mnogo drugih starih ljudi, je tudi njo pobrala neusmiljena »španska«. Laski okraj. Veliki župan v Ljubljani je odstavil dosedanjega gerenta in sosvet okrajnega zastopa v Laškem. Gospodu gerentu dr. Rošu kakor tudi njegovim tovarišem v sosvetu ta korak gosp. velikega župana ni po volji, kakor dokazujejo dopisi v >Jutruc. Ker smo izzvani, vam moramo dati pač nekoliko odgovora. V št. 67 >Jutra« od 19. marca ste hoteli pač na vsak način dokazati, da je bila dražba gramoza, proti kateri so bile vložene na gradbeno direkcijo pritožbe, pravilna. Dražba gramoza se je vršila dne 4. maTca, a 29. marca je gradbena direkcija razveljavila, pa ne samo na tistih progah, kjer so bile vložene pritožbe, ampak tudi na drugih progah, ker se ni postopalo pri dražbi po pred pisih. jJutro« je v dotični številki zahtevalo, da naj »Slovenec«, ki je zadevo objavil in se iz demokratov pošalil, to prekliče in da g. Derganu, ki je dražbo vodil, zadoščenje. To se je sedaj storilo in je gradbena direkcija dala zadoščenje tistim, ki so se pritožili. G. Dergan pa se je moral zadovoljiti s tem, da bo vedel, da nima daru nezmotljivosti in je tudi sedaj razrešen vseh skrbi pri okr. zastopu in sitnih podpisov pri dražbi, katere je predpisovala gradbena direkoija v tej žadevi. Da demokratje točijo bridJke solze za okrajnim zastopom; zopet dokazuje »Jutroc v št. 85 z dne 9. aprila, kjer hoče dokazati nepristranost pri gerentu in sosvetu. Vprašamo: zakaj ste odstavili prejšnjega cestnega nadzornika, ki je bil gotovo zmožen in ni hotel trobiti v vaš rog? Kakšno postopanje se je začelo proti županu Slugu od Sv. Krištofa po vaši izjavi zato, ker nl hotel biti z vami? Da ste popravljali oeste, že priznamo, zato pa ste zvišali doklade, zato ste najeli posojilo ne ravrco malenkostne vsote 400.000 Din pri Mestni hranilnici v Celju. Kako se je pri cestah gospodarilo, še bomo itak govorili. Kar se tiče pospeševanja živinorcjc, s1e res, ko ste videli, da boste raorali zapustiti svojc mesto, votirali vsoto 200.000 Din, ampak ne izplačali. Sicer se bom Se itak povrnili k nekaterim toCkarn in poglavjem o delovanju bivšega gereota in sosveta. Š-tarj« prt Jelšah. Na pobudo »Smarčana iz tujiuei yam poročam, kakšne posebne cerkyene syečanosti smo y postnem času obhajali. Praznik sv. Jožefa je bil posvečen našim očetom in možem. ˇ jutranji pridigi in v pozni pri Sv. Raku, kamor 6mo šli med molitvijo križevega pota, za padle vojake, može in mla deniče, je na* priljubljeni rojak, msgr. Vreie navduševal može in mladenič« ea češčenje sy. Jožefa, ki je poseben njih priprošnjik in yaruh. Praznik Marijinega oznanenja pa je zopet msgr. Vreže v dveh pridigah z v srce segajočimi besedami navduševal naše dobre matere in žene k zaupanju Mat. božje kot Tolažnice žatostnih. Popoldne pa je naša mladina priredila, kakor smo že kratko poročali, našim zlatim mamicam v čast lepo uspelo slovesnost. Pohvaliti pač moramo naša vrla dekleta, ki so tako navdušeno poyzdigovala naše matere v deklamacijah in tako doyršeno uprieorile za ta dan primerno igro >Pod božjim varstvamc. Na cvetno nedeljo pa je insela naša mladina svoj dan. Popoldne je sprejel po prisrčnem nagovoru naš g. voditelj ednajst mladeničev in deyetnajst dddet v Marijino družbo. Tako vidite, gosp. urednik, s« vsestransko gibljemo in izobražujemo, za kar smo hvalo dolžni pred vsem našim dušnim pastirjem. Na uho vam pa povemo, da naše orlovske organizacije ne spe, česar so se mnogi bali, nasprotniki pa yeselili. Ob svojem času boste tudi v Maribor slišali, kako gremo naprej mi mladi Smarčani! Dobremu >Smarčanu y tujini< in ysem njegovim rojakam prisrčni pozdrav! Šmarje pri Jelšah. Imamo že dva para na oklicih. V zakonski jarem hoče stopiti občinski tajnik Brglez s Pepico Solinc iz Stor in graščinski oskrbnik Majhen z dr. Rakeževo Dragico. Kakor vse kaže, še bomo >lušni«. Bog daj srečo! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. (Trije pogrebi.) Preteklo soboto, dne 2. t. m. ob 5. uri popoldne smo spremili k yečnemu pooitku gospo Terezijo Zamolo, znano posestnico in gostilničarko pri Sv. Križu, ki je po enoletni težki bolezni v 71. letu v Gospodu zaspala. — V nedeljo, dne 3. t. m. ob 4. uri popoldne se je vršil pogreb g. Eduarda Košaka, soboslikarja v Tekačevem, ki ga je neizprosna jetika položila na mrtvaški oder. Tako velikansk> i sprevoda že dolgo nismo videli na Slatini. Pogreba so se u-ualežili razen mnogobrojnega občinstva v polnem številu domači in rogaški gasilci. — V pondeljek, dne 4. t. m., ob 4. uri popoldne smo izročili materi zemlji zemske oslanke g. Franca Gobea, trgovca v Ratanskd vasi, od yseh spoštovanega mladeniča, starega komaj 27 let, tudi žrtev neusmiljene jetike. Blagi pokojniki naj počivajo t miru božjem! Občina Marija Gradec pri Laškem. Malo je dopisov, ki prihajajo iz naše otičine kljub temu, da meri 4083 ha in 20 arov, šteje 7 davčnih občin, v katerih je 38 vasi ter šteje okrog 3000 prebivalcev, yendar se javnosti ne bojimo povedati, kako se upravlja občinsko premoženje kljub lemu, da je vseh 24 občinskih odjbornikov in g. župan iz vrst Slovenske ljudske stranke, o kateri piše »Domovina« in drugi listi, da so nazadnjaki in nesposobni vsacega zaupanja in odgovornih mest, je bilo uradovanje y obč. pisarni in upravljanje občinskega premoženja v letu 1926 sledeče: V občinsko pisarno je prišlo 2068 uradnih spisov. 2iyinskih pot nih listoy se je izdalo v občinski pisarni 1939. Živine za zakolj se je uradoma preneslo v knjigi >prenos lastništya« 660, domovnic se je izdalo 52, delavskih knjig 32, poselskih pa 18. Dohodkov je imela Občina v letu 1926 102.129 Din in 11 para. Od teh dohodkov se povdarja, da se je iz davkarije dobilo le 35.554 Din 20 p. Drugi denar se je iskal drugod. Izdatkov pa je bilo: 85.728 Din in 93 para. Prebitek je torej 16.400 Din in 18 para. Kaj spada vse med izdatke? Za šest šol se je izdalo 24.903 Din 86 para. Za oeste in mostove za 25.745 Din in 10 para. Za hiralnioo v Vojniku 5535 Din. Podpora občinskim revežem na mesec v letu 1926 znaša 5217 Din in 50 para. Rakve obč. revežem 1012 Din 50 para. Plača tajniku, županu, pisalne potrebščine, zakoniki, zdravnik, davek, kurjava, popravila občinskih hiš, razne podpore, konjač ter drugi na drc<bno tu neimenovani stroški pa ostalo vsoto. >Razglas«, da so občinski računi in obračuni vsacemu v pogled, je na cbčinski tabli že od 26. marca javno nabit. Kdor misli, da niso v redu, naj jc vpogleda. Gospod župan in yseh 24 občinskih od bornikov so sami večji in mali posestniki, ter dela upravljanje občinskega premoženja čast kmetskemu stanu, in je očitek laž njive »Domovine« da so sedanji gg. odborniki nesposoibni za syoje funkcije, le grdo in podlo cibrekovanje nekega neizkušenega. za vsako pošteno delo sprijenega človeka. Dopisnik >Domovine< naj najprej ski-bno plačuje stroške za svojim nezakonskim otrokom, da ne bo župan imel tozadevnega posla ž njim, potem se šc le naj briga za občinsko gospodarstvo. Nova cerkev nad Celjem. Na cvetno nedeljo, dne 10. aprila si j« končal pri nas deset tednov trajajoči gospodinjski tečaj. Oi tej priliki se je priredila gospodinjska razstava v prostorih gosp župana Lešnika. popoldne pa akademija v tukajšnji osnovni šoli Razstavo je posetil zastopnik oblasti, g. Dular iz Maribora, za stopnik Kmetijske družbe, g. yiš. sadj. nadzornik Fran Goriča in mnogo drngih. Na razstavi se je nudil v prvi skupini vsem obiskovalcem krasen pogled jbogato obloženih miz najfinejšega peciva, yeč vrst sirarskih izdelkov in okusno serviranih jedil. V drugi skupini smo videli ženska ročna dela, ki so> v svoji okusni izdelavi vzbujala veliko pozornost obiskovalcey. Tukaj so pokazale gojenke, kaj se doseže z marljivostjo in smotrenini delom v tako kratkem času. Tretja skupina je dičila razstavo z raznimi v tečaju izdelanimi likerji, sadnimi konzervami in drugim. Vidi se, da je trudapolni pouk in deloyanje voditeljice gospodinjskega tečaja, strokovne učiteljice gospe Olge Sittigove in gdč. Cilke Jakobove iz Frankoloyega, ki sta gojenkam dali mnogo lepih in koristnih naukoy za gospodinjstyo in zdravstvo, našlo rodovitna tla. Poipoldanska akademija z lepim in bogatim spo redom je pokazala, da imajo naša kmečlca dekleta dovolj smisla in zanimanje za lepo petje naših nnrodnih pesmi in kretanja na gledališkem odru. Najiskrenejšo zahyalo izrekam gosp. strok. učiteljici Olgi Sittigovi, ki se jc kot voditeljica neumorno trudila ves čas, da pripravi svojim gojenkam boljšo bodočnost. Posebna zahvala gre tudi gdč. Cilki Jakobovi, iz Frankolovega, katera je s svojo veliko spretnostjo v ročnih delih in šiyanju, praktično na tcčaju poučevala. Gospodu Dularju izrekamo za njcgavo naklonjenost najtoplejšo zahya|^o. Gospodu županu Lešniku, ki jc °al na razpolago svoje prostore in skrbno priprayil yse, da se je zatnogel tečaj vrsiti, kakor vsem gg. predavateljcra in drugim, •ki so k t«mu pripomogli, iskrena hvala. — O. S. Noya cerkey. Skotja vas. >Kmetski list« je y št. 11 prinesel dopis iz našega kraja ln g. Kožuh ga je razposlal po občini r yeliki množini. G. dopisnik najbrž ne razume, kaj čita, kajti mi nismo pisali, da odkar ni ycč župan iz naših vrst. se je uvedel davek na pivo, jabolcnik itd., pisali smo lc, da se je davek na pivo in yino zelo povišal, na novo se je uvedel pa davek na jabolčnik in lansko lelo davek na vse,_siccr bi Se ne biU krili ogromni izdatki. Glede obč. doklad pa ve ze vsakdo, da so se v resnici podvojile. Gospod dopisnik >K. l.c pravi, da so bile doklade leta 1923 ravno lako visoke kakor sedaj, ali zakaj pa ne pove, kakšne so bile 1. 1925? Nikar ne zavijajte resnice! Dobro vemo, da obč. odborniki odobre ali sprpmcne od župana predložcni proračun, toda gospod župan in njegovi so holeli imeti še mnogo višjega, kakor se je potem ©dobril. Nadalje se čita v >Kmetskem lisliu, da pri občinskih se jah odlo-čujejo skoro vedno pristaši SLS, zato, da naj dopisnik »Slov. Gospodarja« nje kliče na odgovornost, ne pa, da poskuša ¦aprtiti vso krivdo pristašem njpgove stranke. Veseli nas, da jp gospod dopisnik vendarle priznal, da se gode kakšne krivice «led« yisokih dayk©y, da pa jih niso kxiyl odborniki SLS je do- kaz, ker niso obstojali poprej in y takšni viš-ini. Kex je gospod Kožuh s tem torej sam priznal, dasi, žal, šest mescery prepozaoi, da se gode krivice, mu na daljna izvajanja o mo&tovih in drugem ne odgovarajmo. Glavno je, da priznava krivde. Nezaslišno predrznost si je dovalil dopisnik »K. L« s tem, da naj dopisnik >S1. Gospodarjac apelira na odbornike, da oni ukrenejo glexle tajniške službe ter plače. Ali se ni yse ukrenilo že 1. decembra prsteklega leta? Ali misli gospod dopisnik, da l>o odibor o tem, kar enkrat skiene, ponovno sklepal? Zupan, kateri mora biti izvrševalec odborovib. sklepov, njega se bo klicalo ob priliki na odgovor. Ali ima dopisnik gg. odbornike za svoje kimovce? Da pa jaz kot dopisnik »Slov. Gospodarja« reflektiram na sluibo obč. tajnika, še pa dosedaj, ko sem čital v >Kmetskem listu<, nisem vedel. Radi bodočega župana pa z dopisnikom, ki ima za sabo 66 glasov, pridobljenih s silno agitacijo od hiše do hiše, ne bom polemiziral. Vemo, da si žele gospod Kožub in njegovi, da bi si prišli s socialisti zopet v nasprotje, kajti le takrat jim rožice cveto, zato se poskuša jjonovno uprav na fašistovski način netiti prepir. Na zadnji stavek pa odgovarjamo, da kadar nam bodo gotovi ljudje dokazali, da smo jim naredili krivico, jo bomo rade volje popravili, mi tudi nismo takšni, da bi s slastjo pripovedovali razmere našega kraja javnosti, pa če boste izzivali, molčali ne bomo tudi v bodoče. Vsem prijateljem, znancem in somišljeniikom želimo vesele velikonočne praznike. Škofja yas. Pred kratkim je gospod župan očital nekemu našemu pristašu nemčurstvo. Gospod župan, iz kakšnega vzroka vi očitate nemčurstvo enemu, ki je sin slovenskih staršev, ki niti on, niti kedo njegovih sorodnikov ni bil nobeden nemčur? Mogoče ste pozabili na svojo ozir. vašega prednika preteklost? Vaš prednik se je pred vojno izrazil ob času popisovanja narodnosti, da je pri njem ozir. v vaši hiSi, gospod župan, občevalni jezik nemški. Cujte, gospod Kožuh, v vaši slovenski hiši pred vojno nemški občevalni jezik! Ali na ta način ne zadene nemčurstvo tudi vas? Pa kaj hitro izpreminjate svojo politično firmo, iz Nemcem naklonjenega ste postali samostojnež, nato SDSar, sedaj pa privesek Hrvatov-radičevcev in v kratkem pa klerikalec. Ni še dolgo tega, kar ste se izrazili, da ste zmožni ustanoviti še eno slovensko ljudsko stranko. Ako jo nameravate ustanoviti, pa le hitro, mi komaj čakamo, še imamo premalo teh strank. Pa če jo boste ustanovili, nain še prej povejte, ali bo podružaica SLS, katere načelnik je g. dr. Anton Korošec, ali pa si boste mesto načelnika rezervirali za svojo osebo. Ako boste ustanovili SLS, potem boste pri vseh strankah poskusili svojo srečo, razen pri NRS. Kakor vam nobena stranka ni dala zaslužka, tako upamo, vam tudi SLS ne bo, ker ljudstvo je sklenilo: gospod Kožuh nas ne bo viodil, pa tudi ne nam kamandiral! VINARSKO DRUŠTVO IN »NASE GOEICE« V MARIBORU. Slovenski vinarji so dolgo čakali na ustanoivitev prepotrcb nega Vinarskega društva, katcrega Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Sloyenijo y MarLboru ni mogel nadiomeščati; le-ta je namreč nastal po prerratu ia je y prrib letih marsikaj koristnega pokreniL Kq se je pa _asnoyala yinska organizacija na najširši podlagi, za celo držayo (Glavni savez s Pakrajins_.iini zve-ami in Krajevniimi druitvi kot podružnicami), se je pričakovalo od teh udruženj več, nego je bilo ob danih razmerah upravičeno; kajti vsi potrebni pogoji za to so manjkali. In tako sta prilla >odsek< ter >savez< žal prekmalu na mrtvo točko, obstojala sta brez malega samo še po imenu. Prijatelji dobre stvari so prišli — žal nekoliko pozno — do prepričanja, da je treba radikalne operacije in temeljite reorganizacije: nezdravo se mora odstraniti in pričeti je takoj z novo zgradbo na trdni p r i rodni podlagi. Kar se je zamudilo, se skuša zdaj s tem bolj vztrajnim delom nadoknaditi. Dne 5. marca t. 1. sta se v Mariboru yršili skupščini obeh starih organizacij, sldenila se je njih likvidacija, izvolil se je likvidacijski odbor, hkrati pripravljalni odbor za ustanovitev novega društva vinarjey iz obeh sloy«nskih oblasti itd. Ta odbor je izredno pridno in smotrno vse pripravljal ter svoje važno delo razmeroma y kratkem času zaključi!, tako da se je moglo Vinarsko društyo v Maribo-ru (za Mariborsko in Ljubljansko oblast) ustanoyiti že 2. aprila t. 1. ob šteyilni udeležbi ynetih sloyenskih naprednih vinogradnikov. Posebno razveseljivo je dejstyo, da so prihiteli na ustanovno skupščino e>dlični zastopniki yinarstya tudi z daljne Dolenjske in Lz Belokrajine, s katerimi smo pridobili vnete zaveznike y poštenem pri7.adeyanju za dosego društvenega namena, ki je v splošnem: y s esttansko intenzivno pospešeTaujt yinarstya in onih panog kmetijstya, ki so z njim v zyezi. Vinarsko društyo bo izdajalo syoje glasilo, ilustrirani me-iečiiik »N a š e g o r i c e« na eni tiskovni poli (16 strani) lične priročne oblike; prya številka izide v majniku. Zbranega je že innogo strokovnega gradiva, poučnih prispevkov prvovrstnih do mačih strokoynih pisateljev in specialistor v najrazličnejših go- spodarskih pa.ogab. 2e aiaj se ioti polrreba, 4» _M» jUaQAw šterilka iNaših goric« po mo-nosti la 4v«-i tiskor-ih polah, ih more poleg drugih yažnih strokoroih yprašanjih temeljito (Araynayati tudi zelo perečc yprašanje o novem enotnem finsken zakonu, ki je v osnutku že zgotovljen in zanima ter mora aanimati našo najširšo javnost Z njim se že dolgo bayijo yodil_t3 strokovni listi v Avstriji, posebno temeljito n. pr. >Neue Weu Zaitung« na Dunaju, dočim se pri nas nikdo zanj ¦« zmeni — razen vinske trgovine, ki skuša uveljaviti svoje naraene po sy*»jih organizacijah v Beogradu in v inozemskem tisku, tedaj cek> preko Dunaja. In ti naš yinar, ki se te stvar najbolj tiče, ga stilničar, konsument nimaš besede, odnosno molčiš! >Naše gorice< bodo koj y početku izhajale y 2.000 kvodik. Kmetoyalci iz Slovenije in vsi kmetijski strokovnjaki, ki se včUnijo pri Vinarskemu društvu v Mariboru (članarina za leto 1927. znaša samo 20 Din) dobivajo list brezplačno, naročniki izven Slovenije pa za 40 Din. Za ta denar se ne bi moglo glasilo vzdržati, dokler število društvenikov ne naraste na štiri in y«č tisoč. Primanjkljaj se bo tako dolgo kril iz razmeroma lepega premoženja Vinarskega društya, ki ga je sprejelo od starih, 11kvidiranih vinarskih organizacij v Mariboru. Nabiralne pole z navodili, pravili itd. za spTejemanje rednih, ustanovnih in podpornih članov so se številnim zaupnikom širom Sloyenije že poslale. Zanimanci, ki so vplivni v svojem kraju in dobre yolje, naj take nabiralne pole zahtevajo od društvenega tajništva in naj tekmujejo z nabiralci po drugih okoliših. Ob ustanoyityi Vinao skega društva so takoj pristopili vsi navzoči kmetovalcL Iz Ljutomera, Limbuša, tudi iz Posavja in od drugod so že prispele številne prijave za pristop. O velikonočnem času bo lepa prilika, da se ta akcija uspešno razvije. V to pomozi Bog! Letošnja pomlad bodi »vstajenja dan< in z n a 6i zdrav preporod sloyenskega km et i j sko-gos podarskega življenja! >Naše goricec bodo storile svojo dolžnost s pomočjo Vinarskega d r u š t v t v Mariboru, ki je y najboljših rokah. Vinarska organizacija je že pred tem z velikimi denarninri žrtvami (polrošila je nad 12.000 Din!) omogočila izdanje prepotrebnega navodila za zatiranje grozdnega sukača, tega danes najhujšega živalskega škodljivca našega vinarstva. Knjižica »Grozdni sukač« z dragocenimi slikami v barvotisku se naroč« sedaj pri Vinarskem društvu v Mariboru (vinarska šola), ak« skupno najmanj 10 komadov za polovično ceno po 2.50 Din pasamezni komad pa po 5 Din (že slike so toliko yredne!). Od 160 Kmetijskih podružnic v slovenskih vinorodnih krajih, kateri_t se je prvovrstno strokovno navodilo poslalo začetkom marca n« ogled, se je doslej odzrala jedya ena desetina s skupnimi naročili samo na kak tisoč izvodoy. To je dokaz velike brezbrižnostt, da vinarji, za katere je delo prirejeno in ki bi se na njem že zdaj lahko bogato okoriščali, tako rekoč odklanjajo prepotrebni pouk o silnem škodljivcu, ki nam povzroča ysako leto milijonske Skode, katere pa bi se mogli vsi iz yečine obyaroyati. Kj« so yodje kmetijskih organizadj, kje je podeželska inteligeaca, kje so prijatelji kmetskega stanu? Naj &e mi ne zameri odkrita bes«da, napisana y Dajboljiem namenu za našo dobro slkupno styar! Maribor, 12. aprila 1927. Andrej Žmave, urednik >Našib g<wie*.