19. štev. V Ljubljani, dne 16. maja 1901. XL leto.
Izhaja vbbk četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K.  - Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 10 v. Ce se enkrat tlaka; 24 v. Ce se dvakrat, in 80 v. Ce se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — NaroCnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati .,Narodnl TIskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Žlindrasta stranka.
Naša duhovščina govori rada o poštenju in posebno rada pripoveduje, da je duhovniška stranka vseskoz poštena, da ima samo poštene namene in da dela zmerom s poštenimi sredstvi.
Kakšna je duhovniška stranka v resnici, to se je pokazalo pri sodniji in v državnem zboru pri razpravi o žlindri. S 182 proti 33 glasom je državni zbor izrekel, da je poslanec dr. Ivan Šusteršič, voditelj duhovniške stranke, v boju zoper kmetijsko družbo tako nepošteno postopal, da ima od žlindre umazane roke, da so duhovniški, od škofa priporočeni listi kakor »Slovenec« in »Domoljub«, vedoma lagali, ljudi slepili in kmetijski družbi čast kradli.
Kar obstoji državni zbor, še ni bil nikdar noben poslanec tako osramočen, kakor dr. Šusteršič. Sramota, ki je zadela njega, padla je pa tudi na celo duhovniško stranko. Duhovniška stranka je vedela, kaj je storil dr. ŠuBteršiČ, pa mu ni branila, ampak ga še podpirala.
Tudi zdaj, ko je sodnija obsodila dr. KusteršiČa, in je državni zbor izrekel, da ta mož ni vreden, da sedi mej poslanci, se je pokazalo, kako nepoštena, kako žlindrasta je duhovniška stranka.
Duhovniki in tudi občine pošiljajo sedaj dr. Šusteršiču zaupnice. Ti duhovniki in ti župani odobravajo sleparjenje z žlindro, odobravajo nepoŠtenjo in naznanjajo s ponosom, da popolnoma zaupajo dr. &usteršiču. Nekaj bolj Bramotnega fci ne moremo misliti. Tu vidimo, kako malovrodni ljudje se nahajajo me) duhovniki in mej župani.
Denimo, da se je v kaki vasi zgodila kaka nepoštenost. Ali bo župan šel in rekel: Ti, ki si storil nepoštenost, ti, ki si bil obsojen, ti si najboljši mož v občini, tebi vsi zaupamo in nate je cela vas ponosna? Ootovo tega ne bo Btoril noben župan in noben fajmošter.
Ćustoršič jo storil nekaj, kar se je pri sodniji in v državnem zboru spoznalo kot nepošteno. Kljub temu pa hite zdaj fazni duhovniki in župani in mu izrekajo »vojo zaupanje, bvojo priznanje in svojo Udanost. To je tako počonjanje, da mora hiti nas Kranjce sram pred celim svetom.
Možje! Promišljujte o tem. Tu imato ^okaz, da je vsa naša duhovniška stranka žlindrasta stranka. Ali more kmet še biti Pri tej ožlindrani stranki? Ne! Kdor jo Pošten, bo rekel: Proč od žlindrasto duhovniško stranke!
Nedeljska premišljevanja.
Piše katoliški duhovnik.
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem : Kadar pride Tolažnik, katerega Vam bom jaz poslal od očeta, Duh resnice, kateri od Očeta izhaja, on bo pričal za mene. Pa tudi Vi boste pričali, ker 8te od začetka pri meni. To sem Vam govoril, da se ne pohujSate. Iz shodnice Vas bodo devali; pride celo ura, da bo vsak, kateri Vas umori, menil, da stori Bogu službo. In to Vam bodo storili, ker ne poznajo ne Očeta, ne mene. To pa sem Vam govoril, da se spomnite, kadar pride ura, da sem Vam jaz to govoril.
Evangelij sv. Janeza 15, 20—27, in 16, 1-4. Ta ura, ki jo je Jezus Kristus napovedal, je pri nas že prišla. Duh resnice je postal zopern nekaterim politikujočim duhovnikom. Ti nevredni služabniki božji se popačili Duha resnice, Kristusove besede preobračajo po svoje, kakor njim kaže, in Kristusove nauke kazijo tako, kakor je v korist njihovim nekrščanskim namenom. Kristus jim je dal oblast, da oznanjajo božjo besedo, a koliko je teh politikujočih duhovnikov, ki oznanjajo kot božjo besedo to, kar bo si sami izmislili, ki pa vsacega preganjajo, kdor se jim ne pokori.
Ti politikujoči duhovniki pode vse iz shodnic, to je iz cerkve, ki se sicer radi uklanjamo božjim naukom, ne pa tudi ukazom kacega zelenega kaplana ali izpitega fajmoštra. V cerkvi nas sramote kot brezverce, Čeprav je naša vera tisočkrat boljša, kakor njihova, ljudstvo ščuvajo proti njim in nete sovraštvo mesto, da bi oznanjali ljubezen. Vsak, kdor nam kaj zalega stori, kdor nas zasramuje, meni da stori dobro dele. V Gočah, v Dramljah in drugod se je celo pokazalo, da vsak kdor pobije ali zakolje kacega človeka, ki pravi, da naj duhovnik služi cesarju in naj so ne utika v stvari, ki ga nič ne brigajo, že meni, da stori Bogu službo.
A zakaj delajo tako? Kristus je to sam povedal: Zato delajo tako, ker ne poznajo ne Boga, no Kristusa. Izneverili so se pravim nopopačenim naukom Kristusovim, zato pa tudi no poznajo ljubezni, k#jiN jedro vseh božjih naukov, ampak poznajo samo strast in sovraštva.
Pravega duhovnika, ki živi in dela po božjih zapovedih, spoštujemo vbj, takim duhovnikovm pa, ki ne poznajo no Boga, ne Kristusa, pa bo ne bomo nikdar vkla-njali. (Jo so takim slabim duhovnikom upiramo storimo dobro delo in na sodni dan bo Bam Kristus pričal za nas!
Politični pregled.
Državni zbor jo imel zadnji teden veČ soj, v katerih se je posvetoval o zakonu glede davka na žganje. Ta zakon
je bil sprejet. Istotako so bili sprejeti vsi predlogi zastran vinske klavzule, ki domačemu vinogradništvu veliko škodujejo. Zal, da je vlada izrekla, da se pri sklepanju trgovinskih pogodb ne bo mogla ravnati po teh skepih. Pri razpravi o podporah je poljski socijalni demokrat Da-šinski imel velik govor, v katerem je pokazal, kako gospodari vladajoča klerikalna stranka na Gališkem, kako ti grofje in duhovniki sleparijo, goljufajo in kradejo in kako brezvestno izsesavajo delavca in kmeta. Dašinski je to družbo tako ošvigal, da jej je kar sape zmankalo. Poslanska zbornica bo zborovala do 12. junija. V tem času se mej drugimi predlogami reši tudi zakon o drugi železnici v Trst.
Cesar na Češkem. Cesar pojde dne 13. junija na Češko. To potovanje se smatra kot dokaz, da so Cehi popolnoma opustili obstrukcijo.
Deželni zbori se snidejo dne IS. in dne 20. junija.
Vojna v južni Afriki. Anleški listi poročajo skoro vsak dan o kakem novem uspehu angleške armade, a navadno se izkaže, da so bila ta poročila zlagana. Buri imajo še 24.000 mož vojske in se krepko branijo.
Dopisi.
Iz metliške fare 8. maja. Tako za-vrtanih klerikalnih »božjih uši« (kakor imenuje ljudstvo vsiljive trcijalske hi-navke} ni menda nikjer toliko kakor sedaj pri nas. Ti zarobljeni »majmonti« hočejo kar živega požreti vsacega, kogar kaplana razglasita za liberalca — brezverca. To ■e pa zgodi vsacemu, kdor noče duhovniških pet lizati in v blatu in prahu se valjali pred prečastitim »gospudom« in pa kdor samo od daleč pogleda v »farda-manega« Rodoljuba. »Božji majmonti« in »popovske babe« ne prizanašajo nikomur več. Kogar enkrat vzamejo na tarčo, ta je potem žrtva njih jezikov. Posebno divja ta »šiba božja za našo faro« proti naročnikom in bralcem »Rodoljuba«. G. Novak — ta junak vseh junakov — je dobro zgruntal, kateri sloj ljudstva je njemu podložen, zato si je podvrgel nekaj božjih uši in lepo število trcjaUkih bab. Tej svojoj gardi je zapovedal, da mora zatreti »fardamanega« Rodoljuba. In sedaj »božji majmonti« in druga »popovska garda« divja zoper naročnike in bralce »Rodoljuba« na tako podel način, da še mi trezni liberalbi mislimo, da so morebiti zblazneli. Toda Novak s svojo »gardo« nima sreče, babe loviti in jih zganjati skup, to se mu šo posreči, a »Rodoljuban zatreti ne more in ga zatrl nikdar ne bo, kajti razširja se vedno bolj in bolj.
G. Novakj pustite liberalce pri miru; skrbite rajši za svoje »babe«, ter jim prikrajšajte že več vatlov predolge »žnable«. Pa tudi kako pošteno pridigo bi že radi slišali od Vas. Samega zabavljanja in pridigovanja o liberalnih in klerikalnih svetnikih smo že siti. Kaj ste tako slabo sv. pismo študirali, da iz drugih virov ne zajemljete svojih pridig, kakor samo iz naših vrlih listov »Rodoljuba« in »Slov. Naroda«? Pa saj vemo! Malo Vas brigajo lepi nauki iz sv. vere, prižnico imate Vi samo zato, da iztresate jezo nad liberalci. Velikonočni pondeljek pri Treh farah ste morali biti strašno razpoloženi, da ste me vpričo vsega ljudstva na prižnici opirali in blatili. Pa zakaj? Samo zato, ker sem namreč naročnik »Rodoljuba« in ker ga dajem drugim po vasi čitat. Pa zato se Vas prav nič ne bojim. Liberalec sem in bodem, razširjal ga tudi bodem in pa tudi še pisal v njega, kadar bode kaj treba. Tako bode, makar pridete Vi in mali kaplanček in vsi Vaši kimovci od g. »Arona« do bedastega Baboša in vsa »babja garda« in vsi »božji majmonti« in nazadnje še »božji tati« — Matere božje ■ trifarške, ter se pred menoj na glavo postavite. Na svidenje g. Novak prihodnjič.
Neizprosen liberalec.
Iz Šempetra. Umrl je 11. t. m. 47 let stari posestnik na Kiji pri Šempetru na Dolenjskem. Bilje naraven, vrl in odkritosrčni mož. čeravno je bil priprost kmet, pa vendar ni bil podrepnik onih »svetih možičkov«, ki marsikaterega kmeta na vrvi kot medveda vodijo. Vsled tega se je bil vdeležil volilnega shoda c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani 23. okt. 1899, ter z veseljem pozdravljal dan sijajne zmage. Pokojni je bil tudi vnet in marljiv gospodar v kmetskih zadevali. Neumorna skrb in delovanje jo največji vzrok, da se je pogubil v prezgodnji grob. Zapustil jo žalujočo ženo in devet še no dorastlih otrok. Blag mu spomin!
Ponikva ob južni železnici V nedeljo namerava »Kat. politično društvo« v Šmarju, to je tisto, katero jo ustanovil šmarski mežnarček, prirediti tukaj Hhod, ki sevoda nima druzega namena, kakor zdražbo delati med kmeti. Upamo, da se naši vrli kmetje ne bodejo dali zapeljati po mežnarjih in kaplančkih. Shod bode v farovžu, ker gostilničarji niso dali svojih prostorov v ta namen. To se bode zopet, vpilo, da je vera v nevarnosti in da jo vsak brezverec, ki ne posluša samo duhovnikov. Kako bodejo spet pljuvali na »Slov. kmetsko društvo« in očitali ljudem, ki so v tem društvu, da so bo odpovedali veri. Kdor pozna naše vrle krščanske kmete in ve, kako so pobožni in kako vostno opravljajo svojo dolžnosti do Boga, ne bode tega verjel in bode sam sprevidel, da je le laž, kar duhovniki ljudem natvezujejo. — NaŠ župnik ima sedaj v majniku vsako jutro politično šmarnice in grdo napada može, ki so v »Slovenskem kmetskom društvu«. Rekel je s prižnico, daje Ponikva najgrša 1'ara. Tudi župana je napadel v Slomškovi hiši zaradi tega, ker je odbornik navedenega društva. No, pa takrat ga je že imel nekoliko pod klobukom in to so mu še lahko odpusti, da pa na vse tošČo zabavlja s prižnice, to pa je neodpustljivo in tudi ni lepo za služabnika božjega. »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sobe«, jo dejal Kristus, ali ta nauk so zdaj že nekateri duhovniki
popolnoma pozabili. Nek mož se je bil vpisal v »Slov. kmetsko društvo« in si naročil »Rodoljuba«. To je bil hud greh in župnik mu ga je menda komaj odpustil. Zenica je pripovedovala, da so fajmošter rekli, da so se tisti vsi odpovedali veri, ki so v »Slov. kmetskem društvu« in ki berejo »Rodoljuba«. Kdor zna, pa zna. Radovedni smo, če bodeta fajmošter in kaplan vzela bero od brezvercev. Ja, Bauer das ist was anderes. — Zakaj nista prišla naš župnik in kaplan na shod »Kat. pol. društva« v Šmarju. Pravijo, da za to ne, ker ni imel župnik svoje štrange in si je bil pri sosedu izposodil štrango, ne da bi bil kmet kaj za to vedel. Sosed je župniku štrango odvzel in se sam peljal na shod »Slov. kmetskega društva«. Farovški tijakar, bodoči »cekmešter« in velik prijatelj farovške kuhinje in kleti, »striiijc Tina« pa je letal po vasi, da bi dobil štrango, a je ni dobil in tako so morali fajmošter, kaplan in »striiijc Tina« ostati doma. Huda je bila. — Sedaj pa še nekaj. Nekje na Spodnjem Štajerskem
— Ponikovljanom je ta kraj dobro znan
— je debela, pa precej stara »birtna«, ki ima dobro mlado srce. Žena popred ni rada hodila v cerkev, sedaj pa je postala naenkrat prav pobožna in še celo k spovedi sedaj zahaja. Hudobni jeziki pravijo, da hodi zato tako rada k spovedi, ker jo »lloclnvirdon« vprašajo za tako lepe grehe, da se za 50 let mlajšo čuti. Knkrat pa bo »lIochAVtlrden« sedeli v gostilni in birtna se je kaj mladostno sukala okoli njih in žive poglede je metala okoli sebe. Navzoči gostjo so se kar Čudili, kaj je staro »birtno« tako v zadnjem času oživelo, da je kar pomlajena. To uganko je rešila mlada deklica, ki je dejala, ko je »Iloclnviirdon« hotel oditi »Bleiben's noch heute do« in ko je »1 lochvvilrden« deklico vprašal, »warum soli ich do bleiben« je deklica bleknila »No, sind's jo neulich auch do gehlieben bei der Grossmuttor umi habons sich ausgozogen und Licht ausgoloseht«. To jo bil smeh. »llochuiir-don« je taru dol in jo je koj popihal iz gostilne. - Naš župnik je rešil vprašanje, kako se mora premoženje razdeliti. Rekel je, da jeden del se mora zapustiti otrokom, drug del ubogim in tretji dol pa za zveličanjo duše t. j. cerkvi. Kako le neki duhovniki delijo svojo premoženje. Pametni so ti gospodje, da nas je kar strah. — Naša gospoda hočeta tudi nabirati za smodnik, da bi so v nedeljo ob shodu streljalo. Kmetje naj nabiralcem vrata pokažejo. Naj le »gospodje« v farovžu sami smodnik plačajo. Kak dobrosrčen prijatelj kmetov je naš /upnik, povedali bodomo pozneje enkrat.
Domače in razne novice.
Deželnozborske volitve. Tokom letošnjega leta se bodo vršile volitve za deželni zbor kranjski. Klerikalna stranka se že marljivo pripravlja za te volitve, l/dala je tajno okrožnico na vse župnike in kapelane, naj zbirajo za volitve denar in naj se sploh pripravijo /a ta hoj. Klerikalci upajo, da dobe v deželnem zboru večino. Bodimo torej po/.orni m delujmo tudi mi že zdaj za te volitve. Naše geslo je: Kmeta naj zastopa kmet.
Občni zbor kat pol društva /a Sloveuce na Koroškem se je vršil v
Celovcu 9. maja. Bil je jako slabo obiskan. Društveni tajnik Rozman je poročal o delovanju prošlega leta ter navajal kje in kdaj je društvo prirejalo svoje shode. Vse shode je označil, samo tistega slavnozna-nega protestnega shoda, na katerem so Slovenci delali Nemcem stafažo inh kateremu je on pod društveno štampiljo zaupne može vabil, ni niti z besedico omenil. Volitev novega odbora je pokazala našo vzor-du-hovščino v pravi luči. Zaslužnega Legata ni več v odboru. Značilno pri volitvi je bilo, da je neki mlad kmet vstal in predlagal, da naj se Legat vendarle še voli, ker bi bila velika škoda, izgubiti moža, ki ima toliko zaslug za koroške Slovence, a duhovniki so to preprečili. Na Koroškem znani tercijal, župnik Trunk je predlagal, da se dr, Šusteršiču temu vzornemu katoliškemu možu, da zaupnica. Pri tem je prišlo do jako burnih prizorov. Proti Trunkovemu predlogu seje najprvo oglasil dr. Kraut iz Celovca, kateri je z jedrnatimi besedami dokazoval, da koroški Slovenci nimajo prav nobenega povoda, potegovati se za dr. Šusteršiča; on se potaplja in mi mu ne bomo podajali roke v rešitev. Koroški Slovenci ne potrebujemo Šusteršičeve politike. Proti predlogu so se tudi oglasili župnik Bayer, starosta koroških Slovencev, dr. Valentin Jane-žič, in predsednik Einspielor. Na tem občnem zboru se je pokazala v celi nagoti v jezuitskem duhu vzgojena duhovščina. Pokazalo soje pa tudi, da imamo še nekaj pravih duhovnikov, katerim je narodnost res še pri srcu in kateri dr. Šu-steršičovo politiko odločno obsojajo. Pripomniti se še mora, da tako slabo udeležbe, kakor letos, redni občni zbor tega društva še ni imel. To pa najbrže zaradi tega, ker so bili kmetje na »Nenv škom protestnem shodu« preveč razočarani in so so bali, da bi so tudi danes kaj ta-cega no pripetilo. Ako hočemo, da koroškim Slovencem v najkrajšem času ne zapoje mrtvaški zvon, mora to društvo iti drugo smer, vzoti se mora vodstvo društva mednarodnim klerikalcem.
/Minira v državnem zbornPod
tem naslovom jo izšla v založbi »Narodne tiskarno« brošura, ki obse/.a vso razpravo državnega zbora o žlindri in dr. Šuster* šiču. Ta brošura, ki šteje 72 tiskanih Htrani, se dobiva v »Narodni tiskarni*'-Cena je neverjetno nizka, l/vod stane namreč 20 vinarjev. Kdor naroči 100 i'" vodov, jih dobi za 10 kron, torej po 1® vinarjev komad. Napravili smo to brošuro B8.286 i/tisov, ravno toliko, kolikor jo Prl državnozborski volitvi dobil dr. Šusteršič glasov. Brošura mora mej narod, ljudstvo naj spozna, kakšnega poslanca mu je duhovščina vsi lila v osebi dr. Šusteršiča spo/.na naj s tem tudi, kako ožlindran« jo slovonska duhovniška stranka. Prosil"0 torej vse somišljenike, naj delujejo na t0» da se kar mogočo mnogo te brošure raz peča.
Zakaj M duhovniki postijo? N» ^
odgovarja sobotni »Slovenec« pod napi80111 ■■ukaz je ulin/    ter  pravi  med drug1" doslovno:   »Post  nam jo zapoved«' in   nas   varuje   napadov   nU °-0 noga duha..  Veste  li sedaj, zakaj ravno mej duhovniki  toliko  tacih, » od hudobnega duha obsedeni? Zato
jo ravno duhovniki isti, kise najmanje o a t i j o.
Zakaj se nihče izmed kranjskih poslancev ni oglasil  za dr. Šusteršiča.
»Soči« pišejo s Kranjskega: »Zakaj se nihče izmed članov Šusteršičevega kluba iz Kranjske ni potegnil v strahoviti sodbi v državnem zboru 1. maja v kakem govoru za svojega šefa, tako da se je moral revež ŠusteršiČ sam braniti, kar v tem slučaju ni bilo dostojno?! Dr. Žitnik ni smel vstopiti za Susteršiča, ker je imel v deželnem zboru kranjskem ljubeznivo stvar zaradi častne besede in je HaulTov »mož brez sence«! Zagrmelo bi po vsej zbornici, če bi bil dr. Žitnik vstal in se potegnil za svojega šefa, in Slovenci bi imeli tudi to čast, da bi v državnem zboru drugemu našemu poslancu, ki zastopa kmete, očitali neko umazanost! — (Dr.) Vencajz tudi ni smel nastopiti s svojo sulico. Imel je opraviti nekaj z dacem. Njegova gospodarska družba je bila zaradi tihotapstva obsojena v denarno globo in Vencajza so poslali kot uradnika v zasluženi penzijon. Ce bi se bil tudi ta oglasil za svojega šefa, bi bili tretjega slovenskega »kmetskega« poslanca v zbornici postavili — na pranger! — »Vodja« Povše se tudi ni upal na dan, ker bi «e razpravljalo o njegovem penzijoniranju v najboljših moških lotih, in to zopet ne i»i kazalo slovenskim kmetskim poslancem prijaznega lica! — Ostala sta še Pfeifor in Pogačnik. Pfeifer ima v svoji lajni le eno melodijo: poškodovanje po toči. Ta ni mogel vstopiti za Šusteršiča, pri najboljši volji ne. — Pogačnik je bil tih ko zid. Ta jo pa vzol korajžo v generalni zakup! — Tako, slovenski kmet na Kranj-skom, taki so tvoji zastopniki, ki bo ti jih UHilili tvoji duhovniki pod znamenjem verskega boja! Slovenski kmet, ta strašna sodba v državnem zboru kaže v benga-ličnom svitu tvojo veliko revo, kaže, da nimaš nič lastne volje. Glej, kako jo zastopnik 38 tisoč volilcev kranjske pete burijo atal na prangarju!«
Velikodušna volila. V Kamni gorici je umrl to dni posestnik in trgovec Mihael Pesjak. Umrli je bil navdušen Slovan in vseskoz plemenit in značajen mož. To kaže tudi njegov testament. Zapustil je družbi sv. Cirila in Metoda 1000 K, Slovenski Matici 2iK) K, Dramatičnemu društvu 200 K in Družbi bv. Mohorja 200 K. Hodi vrlemu možu blag spomin. Posnomajmo ga!
Dobrcpoljska zadruga in blejski konsuiii Dobrepoljska gospodarska zadruga ima kakor znano, na hrbtu že precej debel »špeh« v podobi — par tisoč primanjkljeja, in »svedra« lese »krevljasto« naprej; blejski konsumarji so pa zdaj v Vra/ji stiski, kako bi konuumu preskrbeli novo zalogo vina brez konlisciranega »gifla«, in kje dobili denar, da bi globe plačali in pa novo vino' Obema tema klerikalnima napravama poje mrtvaški Čuk že »Memenlo mori«, pa »Gorje ti, ubogi kmet, gorje!« . . . Da, da, trnovskih Rudolfov manjka, da bi iz lastnega žepa ^sočake zalagali'
lz poslovnega poročila banko „Slabije", ki se predloži občnemu zdoru dne '2. t. m , posnamemo, dajo v I a n s k o **tu napravila zopet orjaški ko-r'lk v svojem razvoju. Toga letajo ,l'unreč prejela 5,503.786 K OG h zavarovalnino, za katero je bilo pri njej zava-'ovanega 783,4 |0 IG«) K G4 h kapitala Njem
rezervni fondi znašali so 22,152.966 K 22 h; v gotovini, vrednostnih papirjih in posojilih naloženo premoženje pa 21,726.419 K 07 h. Svojim članom je »Slavija« plačala lani 3,272.958 K 79 h, od početka svojega obstanka pa 66,195.901 K 65 h. Pokojninski uradniški fond iznaša 1,000.377 K 78 h, zastopniški pa 432.269 K 94 h.
Občinske volitve v Kranja. Klerikalci, na čelu jim dekan Koblar, so mesece in mesece agitirali za te volitve. Seveda se jim je časih tudi pošteno posvetilo. Tako je prišel dekan Koblar osebno k neki ženici v zadevi volitev. Še predno jo mogel kaj govoriti, mu je rekla ženica: »Prosim, naj mi povedo gospod tehant, ali jih ni prav ničsram, da se tako vtikajo v volitve?« Koblar seveda ni dolgo poslušal tacih pikrih očitanj, ampak pobral šila in kopita in šel. Poguma pa vzlic temu ni izgubil. Kakor on, so agitirali tudi drugi duhovniki. Pa dasi so klerikalci spravili prav do zadnjega svojega moža na volišče, — ko bi bili mogli, bi bili še mrliče izkopali — dasi so imeli Bilno denarja na razpolaganje in dasi so razvili najhujšo agitacijo, da si hujše ni možno predstavljati, vendar so bili popolnoma poraženi. Trdno so računali na zmago, a njih upanje je splavalo po vodi. Izvoljeni so bili vsi kandidatje napredne stranke.
Urajščina čemšenik — last mrtve roke? Iz Domžal se nam piše: Tukaj se sploh govori, da so čemšeniško grajščino, last podadmirala barona Minutilla, kupili duhovniki. Ljudje se boje, da bi se tod naselili kaki rodovniki.
Obsojen župnik. Okrajno sodišče v Radovljici je župnika v Lešah, Janeza Tavčarja, zaradi neusmiljenega pretepanja otrok v šoli obsodilo na denarno kazen sto kron.
Čudna dogodba župnika Jnrizze. Župnik Jurizza so jo vračal nekega dne na večer od nekje domov v Rojan pri Trstu. Ko je šel v Rojanu mimo nekega zidu, katerega ravnokar zidajo, zaslišal je za zidom neke čudne glasove, ki so ga tako prestrašili, da je takoj stekol na policijski inšpektorat in naznanil, da za tistim zidom prežijo njemu sovražni Slovenci, ki ga hočejo napasti. Hitro se jo napotila tjakaj redarska patrulja, za katero je nekoliko oddaljeno previdno korakal župnik Jurizza, oziraje se v strahu na desno in levo. Patrulja se je natihoma približala določenemu mestu in res je zapazila za zidom skrita dva individua, ki sta nekako čudno lamentirala . . . bila Mla — maček in mačka. Da, da, strah ima volike OOll
»Mlekarska zadruga" z omejenim poroštvom ustanovila bo je v Zagorju na Pivki. Ta zadruga jo eminentne važnosti za Zgornjo Pivko, ker je začetek umne živinoreje, od katere bodo Pivčan v prihodnje moral Živeti. V predstojnici vo so voljeni: gg. A. Domicelj ml. predstojnik, II. Horvat tajnik, A. Domicolj st. blagajnik.
Preinogova žila v Kovlah nad Logatcem našla bo je, kakor smo svoj čas že kratko omenili, na dveh mestih. V takozvanem »Unkančkem gozdu« (globina rova 3 4 m) daje zemlja polovica čistoga svetlega premoga, v »grapi« pa je tvarina po barvi cinkusti belini in ne podaje še pravega premoga.
MM zaklal. Janez Šotina iz Gabrja pri Toplicah je f>. t. m. ponoči prišel pijan
domov. Spri se je s svojo ženo in jo naposled sunil z nožem tako, da je drugi dan umrla. Šetino so izročili okrož. sodišču v Novem mestu.
Smrt pijanca. Dne 7. t. m. ponoči je prišel 441etni dninar in grobokop Ant Carl v Spodnji Idriji težko vinjen domov ter se je onesvestil v veži. Drugega dne je umrl, ne da bi se bil zavedel.
Samomor vojaka. Te dni se je ustrelil na straži v vojaškem oskrbovališču v Gorici, kjer je stal na straži, prostak tamošnjega 47. pešpolka, z imenom Josip Etl. Ustrelil se je za vhodnimi vrati za skladovnico drv. Sezul se črevelj z noge, nameril puško na srčno stran ter sprožil z nogo. Ostal je mrtev na licu mesta. Pravijo, da povod tema koraku je bil ta, ker so ga obdolžili, da je ukradel nekemu vojemu tovarišu 1 krono iz kovčeka, radi česar bi ga bili že ob ll1/«- uri pozvali na odgovor. Tega seje baje zbal ter se ustrelil.
17 oseb znorelo. »Soča« piše: V Vidmu je zbolel neki človek. Mesto zdravnika so poklicali necega čudodelnika brez kalomona. Ta je razodel strmečim sorodnikom, da bolnik prav za prav ni bolan, marveč da je — obseden. Polno hudičev ga trpinči! In zgrabili so palice ter preganjali hudiče iz revnega »obsedenca«.. Strašno so ga pretepli in pobili, a pri tem je znorelo 17 sorodnikov od strahu pred hudiči. Zdaj se peča sodnija s tem žalostnim slučajem verske blaznosti. Take sadove še dandanašnji rodi klerikalna vzgoja.
36 let — v hlevu. Na Reki je te dni umrl neki Anton Milih, ki je od leta 1865, torej 36 let, stanoval v svinjskem hlevu in so preživel s travami, ostanki jedil in koreninami.
Otrok se je ntopil v loncu V Zagrebu se je pripetila te dni nenavadna nesreča. V neki hiši sta stanovala Štefan in Marija Miščin z dvema otrokoma. Ker sta hodila na delo, sta puščala otroka sama doma. Te dni pa je šol 13letni Jur-ček v drvarnico, bratca, lGmesečnega Štefana pa je pustil samega v sobi. Štefan je prišel na hodnik ter našel ondi velik lonec, v katerem je bilo okoli 3 1 luga. Začel se jo igrati 8 tem, da je z roko brodil po vodi, a se pri tem nagnil v lonec tako, da se je prekopicnil v lonec in na glavi stoječ v lugu utonil. Našli so dečka že mrtvega.
Brivčeva osveta. Iz Hudimpešte poročajo: V Terokovi je izvedel brivec Štefan Valko, da ima notar Aleksander Kohn z njegovo ženo razmerje. Ko se je prišel Kohn k Valku brit, mu je brivec prerozal z britvijo vrat, nato pa je umoril še ženo in samega Bobe.
loterijske srećke.
Oradoo, 11 maja. Brno, 3. maja. Dunaj, ti maja. Lino, '20 aprila. Praga, 24. aprila. Trat, 4. maja.
59, 40, 83, 03, 22.
75, 39, 70, 47, 76.
76, 04, 27, 57, 9.
77, 47, 10, 72, 39. 62, 24 , 87, 23, 35. 30, 43, 26, 90, 27.
Tržne cene v Ljubljani
11. maja 1901.
Pšenica, 100 kg
Rož,       „ .
Jočmon,   „ .
()V«!H,             „ .
Ajda,       „ .
ProBo,     . . Koruza, , Krompir,
Leca,      lit. .
Orah,       „ .
ImM        , .
Ma«lo,    kgr. .
Mani,       „ .
Speaavož,,, ,
K	v
16	60
lt	80
14	
14	ho
13	
16	80
12 Ho	
6	
, —	20
-	10 Oi
2 40	
1 40	
I1!38	
Spch povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jodno. . . . Mleko, liter . . . . Govejo meBo kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Kofitrunovo „ „
Pi&čanec.....
Golob ......
Seno, 100 kilo   . . Slama, „    „ .  . . Drva trda, kiftr. . . „     i—i.   „   . .
K	r
1	m
2	-
	r,
	20
1	28
1	32
1	eol
	80
1	wj
	50
4	90
1	40
7	
5	— I
V LJubljani.        Četrtek. 30. maja.      Samo t dan.
arnum £ Sailev* Največje kazališče na svetu!
orjaški zabavni zavod.
Nad 50 let ponos Amerike!
Potuje sedaj po kontinentu
v 67 nalašč za to prirejenih železniških vozovih, ki tvorijo 4 vlake po 12 vozov. Vsa nedeljena sku pina razstavljena bode v 12 velikanskih paviljon, skih šotorih, največji mej njimi ima dovolj prostora*
za skoro 12000 ljudi j. Vsak dan 2 veliki predstavi: Fopoludne ob 2. uri in zvečer ob 7. url. Otvorjeno IV, ure pred prl-četkom vsake predstave, da se ogleda živele človeške abnormitete, troje čred slonov in dvojne menažerije redkih živalij.
Prava svetovna razstava modernih zanimivosti), cirkus,
dresiranih živalij.
Nebrojne, nedosežne in neposnemljive predstave vratolomnih, neustrašljivih izvajanj. Vsak nastopajočih je mojster v svoji stroki. Vsak igralec zvezda. Vsako izvajanje, vse v areni se nudeče je pravo presenečenje. Vse dejanj-
ski in gotovo novo in nikdar tu vidljivo! Največja in krasna zanimivost, katero so kdaj ljudje zamislili. V tr2h velikih, za jezdna predstavljanja namenjenih manežah. na dveh velikanskih odrih, na neizmernem dirkališči in prostranem prostoru za zračne predstave.
Celotne menažerije dresiranih divjih živalij.
Dirke za stavo vseh vrst, akrobatska izvajanja, zračne umetnosti, telovadba na zemlji in v zraku in nova presenečenja Vroči napori močij šampijonov in rekorde
uničujoči poskusi ročnosti 70 lepih konj, naenkrat v manežo pripeljanih. 400 z darili odlikovanih konj v konjski razstavi. 3 črede najpametnejših slonov, predstavljajoči v treh manežah. 20 mejnarodnih pantomimskih klovnov.
hipodrom, menažerija, razstava
1000 mož, žensk, konj,
pritlikavci, tetoviranci, požiralec mečev, dama z dolgimi lasmi in polno brado, deček s pasjo glavo, moški brez rok, žonglerji, tisoč izvirnih stvarij in občudovanja vredne predstave. Skoro brezkončna vrsta najnovejših produkcij in izvajanj neustrašnosti in vratolomnega poguma, ki se nikjer ne vidijo in se prvič javno kažejo.
Cene po kakovosti prostorov:
Vstopnina s sedežem vred K 1-20 in K 2-50, zaklopni sedež 4 K, rezerviran prostor 5 K, loža 6 K za prostor.
Vsi prostori so numerirani, le po K 120 in K 2'BO ne, in se dobe* ob otvoritveni uri pri vhodu.  Otroci izpod 10 let plačajo polovico na vseh prostorih, iEvzemSi prostore po K 120 in K 2 60.   Prostori po
5 in 6 K dobe* se na dan razstave pri:
Otonu Flscher-Ju, trgovina muxikalij, Kongresni trg st. 9. (Tonhalle).
Vstopnina vel|a asa vie naznan|ene zanlmlvoHtl in »cd«-*.
86
7