156 Glasnik SED 59|2 2019 V spomin Božidar Jezernik* * Božidar Jezernik, dr. etnologije, redni profesor, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana; bozidar.jezernik@ff.uni-lj.si. Pojasnilo uredništva: Nekrolog za prof. dr. Zmagom Šmitkom, ki ga je napisal dr. Boštjan Kravanja, smo objavili že v Glasniku SED 58 (3–4). Na pobudo soro- dnikov objavljamo še govor prof. dr. Božidarja Jezernika na žalni seji 26. oktobra 2018 na Filozofski fakulteti UL. Posamezne vede svoje raznolike obraze dobijo po svojih najbolj pomembnih, uglednih, znamenitih predstavnikih. Vsaka veda ima tudi obraze, na katere je ponosna in s ka- terimi se rada postavi pred javnostjo. Kar zadeva etnolo- gijo, je med njimi obraz, kakršnega ji je dal zaslužni pro- fesor Zmago Šmitek, gotovo tisti, ki med nami velja za enega najbolj priljubljenih in navdihujočih; etnologi smo ga radi in s ponosom kazali in ga bomo tudi v prihodnje. V uvodnih besedah k svoji študiji o mitološkem izročilu Slovencev z naslovom Kristalna gora (1998) je Zmago navedel šaljivo zgodbico iz Bohinja o pastirju, ki je s pla- nine prvič zagledal sosednjo dolino in se začudil: »Nikoli si nisem mislil, da je svet tako velik!« Zdi se, da zgodbica dobro ilustrira tudi življenjsko in raziskovalno pot profe- sorja Šmitka, le da si je on z nepopustljivo vztrajnostjo prizadeval povzpeti se na najvišje vrhove. Veličini sveta pa se nikoli ni samo čudil, temveč si ga je želel ogledati in o njem in ljudeh čim več izvedeti in jih doumeti. Očaral ga je pogled na svet in ljudi, a ga ta očaranost ni nikoli in nikjer odvračala od lastnega premišljevanja in doživljanja. Zmago se je rodil 29. novembra 1949 v Kropi. Svoja ob- zorja je začel širiti na kranjski gimnaziji in nato na Filo- zofski fakulteti v Ljubljani, prav v času, ko je etnologija doživljala svoj preporod. Iz etnologije in zgodovine ume- tnosti je diplomiral leta 1973, leta 1979 magistriral, leta 1983 pa uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo o obzor- ju Slovencev na področju neevropskih kultur. Še istega leta ko je diplomiral, je postal stažist na Oddelku za etnologijo, leto pozneje pa je bil prvič izvoljen v naziv asistenta. Čeprav so ga od vsega začetka privlačila in zani- mala vprašanja, povezana s slovenskimi temami, nikoli ni bil zapečkar, ampak vedno odprtih pogledov. To stališče je postavil za moto svoje knjige Klic daljnih svetov: Slovenci in neevropske kulture. Tam je citiral odlomek pisma An- Zmago Šmitek (zasebni arhiv Lučke Križaj Šmitek). ZMAGO ŠMITEK (1949–2018) Glasnik SED 59|2 2019 157 V spomin Božidar Jezernik tona Aškerca iz leta 1908, kjer pravi: »Za tiste ljudi med nami, ki mislijo, da Slovenec ne sme nikoli pogledati pre- ko domačega plotu in da tudi umetniško in duševno obzor- je 'našinca' ne sme presegati periferije kranjske klobase, seveda moja najnovejša knjižica ni.« Ja, za take, katerih obzorje ni presegalo periferije kranjske klobase, tudi Zma- gove knjige niso bile. Zmagovo odkrivanje sveta se je začelo z majhnimi koraki, zato pa toliko bolj odločnimi, navkreber po bolj ali manj utrjenih stezicah. Z naraščanjem zbranih spoznanj se mu je namesto začetnih skromnih razgledov odprl čudovit nov svet davnega ljudskega znanja, domišljije, navdihov, slu- tenj in sanj ljudske kulture. Njegova raziskovalna radove- dnost pa ga je vodila še dlje, k sosednjim in sorodnim ljud- stvom, pogostokrat daleč na Vzhod in globoko v preteklost, v čase, kot je nekoč zapisal, »ko so rastline govorile«. Po magisteriju, v katerem je obravnaval delitev dela v Vi- tanju in je bil objavljen v zborniku Kruh in politika, je za leto dni odpotoval na študijsko izpopolnjevanje na univer- zo v New Delhiju. Na indijsko podcelino in v druge azij- ske dežele se je nato z veliko ljubezni in predanosti vračal vse svoje življenje. Lahko rečemo, da je enkrat letno zajel veliko žlico življenjskih modrosti, izkušenj, navdiha in spodbud največje celine, tam spoznaval strpnost do drugih in drugačnih ter se iz nje učil in poglabljal svoja znanja in spoznanja o svetu in ljudeh – tudi o slovenskih temah. O povezavah med Slovenijo in Indijo je v Kalkuti leta 2011 izdal knjigo Southern Slavs and India: Relations in Oral Tradition (2011), ki prinaša prikaz vzporednic med slovensko in indijsko mitologijo, izvirajočih še iz predslo- vanske, tj. indoevropske dobe. V Azijo je organiziral tudi številne študentske strokovne ekskurzije, na katerih so bodoči etnologi obiskali in spo- znavali Zakavkazje, Srednjo Azijo, Mongolijo, Turčijo, pa še Maroko in Portugalsko. Zaslužni profesor Zmago Šmitek je bil leta 1995 izvoljen za rednega profesorja za neevropsko etnologijo in antro- pologijo religije. Bil je četrti redni profesor od ustanovitve oddelka, prvi, ki je bil v ta naziv izvoljen po novih, strož- jih merilih. Sredi 80. let je bil tudi predstojnik Oddelka za etnologijo. S prenehanjem funkcije predstojnika oddel- ka pa se njegov vpliv na razvojne usmeritve oddelka ni zmanjšal, temveč je prav on pogosto odločilno prispeval k sprejemanju odločitev, ki so prispevale k širjenju polja etnologije in odpiranju novih obzorij v raziskovalnem de- lu, h kakovostnejšemu pedagoškemu procesu in večji pre- poznavnosti oddelka doma in v svetu. Te spremembe so dobile formalni odraz v preimenovanju Oddelka za etnologijo v Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo leta 1992. Po njegovem videnju je ta korak odprl vrata za vpoglede v različne antropologije in upora- bo različnih metod tudi na slovenskem terenu. Sodobni an- tropologi, ki so delali na različnih celinah in pri različnih kulturah, so namreč razvili vrsto prijemov, ki jih slovenski etnologi pred tem niso poznali. Odprtost za nove metodo- logije in metodike v svetu je omogočila, da je slovenska etnologija začela stopati v korak z mednarodno znanostjo. Večja odprtost pa je pomembno prispevala tudi k pove- čanju zanimanja za etnologijo, k čemur sta prispevali še večja medijska prepoznavnost in rastoča potreba po spo- znavanju naše nacionalne identitete. Zlasti pomemben je bil njegov angažma pri organizaciji mednarodnega etnološkega mediteranskega simpozija, bolj znanega po njegovem angleškem akronimu MESS; od leta 1994 je praviloma potekal v Piranu. MESS je bil po Zma- govih besedah izraz želje po holizmu, komparativnosti, povezovanju z znanstveniki in s strokovnjaki iz Evrope in drugod. Študentom pa so ti simpoziji omogočali druženje s tujimi profesorji, s katerimi so preskušali različne metodo- loške koncepte in alternativne oblike izobraževanja. Med njegova raziskovalna področja so spadale zgodovi- na slovenske etnologije in kulturne antropologije, religi- ja, primerjalna mitologija, kultura Slovencev in Slovanov pa tudi stiki Slovencev z neevropskimi kulturami in kul- ture Azije. Zapustil je bogat opus izredno dragocenih in pomembnih del. Njegova bibliografija na Cobissu obse- ga 464 enot, od tega 45 izvirnih znanstvenih člankov, 26 samostojnih znanstvenih sestavkov, poleg tega pa še več strokovnih in poljudnih člankov. Svoje znanje in poglede pa je najpopolneje izrazil v svojih 12 znanstvenih in treh strokovnih monografijah. Zadnjo je končal tik pred smrtjo. Naslovi Zmagovih monografij obsegajo naslove, kot so: Klic daljnih svetov: Slovenci in neevropske kulture (1986), Poti do obzorja: Antologija slovenskega potopisa z neevropsko tematiko (1987), Srečevanja z drugačnostjo: Slovenska izkustva eksotike (1995), Kristalna gora: Mi- tološko izročilo Slovencev (1998), Sledovi potujočih duš: Kresniki, vedomci in sorodna bitja (2003), Mitološko izro- čilo Slovencev: Svetinje preteklosti (2004), Poetika in logi- ka slovenskih mitov: Ključi kraljestva (2012) in Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja (2016). 1 Sodeloval je tudi pri izdajanju zbirke Zakladnica slovenske pripovedi (Rasla je jelka do neba: Zgodbe iz našega ljud- skega herbarija (2012), Odkod je ta naš svet? Slovenske pripovedi o poreklu stvarstva (2000) idr.). Svoje dolgole- tno plodno raziskovanje je nazorno opisal z besedami, da je »mitologija jama, iz katere zlepa ne splezaš. Vedno znova se začenjajo pojavljati nove teme, vprašanja in poglavja.« Za svoje delo je prejel več priznanj. Za knjigo Klic daljnih svetov: Slovenci in neevropske kulture je leta 1987 prejel Kajuhovo nagrado. Leta 1999 je za izjemne zasluge pri pe- dagoškem delu prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani, leta 2005 Murkovo priznanje za knjigo Mitološko izročilo Slovencev in leta 2013 še Murkovo nagrado za življenjsko delo. 1 Posthumno je izšla še monografija Šelest divjine: Zeleno dno našega kozmosa (2019). Glasnik SED 59|2 2019 158 V spomin Božidar Jezernik Čeprav je leta 2013 prejel nagrado za življenjsko delo, pa ni miroval in je leta 2016 izdal še Mandale, tajni vrtovi raz- svetljenja, svoje resnično življenjsko delo: obsežno in in- tegralno študijo oblike, strukture, pomena in vloge mandal v azijskih kulturah, kakor jo je zmogel samo on. Zmago je gradivo za monografijo o mandalah zbiral več kot 30 let; podatek, ki je sam po sebi zelo zgovoren in značilen za njegovo ustvarjanje. V dobi tviterjev in instagramov si je zelo težko, če ne kar nemogoče predstavljati, da neko delo nastaja tako dolgo. Njegov opus je bil dobesedno iz druge- ga sveta, vse njegove knjige po vrsti so nastajale tako, da se je leta in leta poglabljal v določeno temo, z nepopustlji- vo vztrajnostjo in marljivostjo zbiral gradivo zanjo in nato zbrano gradivo z veliko lucidnostjo in globokim uvidom ter v tekočem in sočnem jeziku ponudil bralcem. Z odhodom zaslužnega profesorja Zmaga Šmitka je naša veda izgubila pomembnega raziskovalca, velikega znan- stvenika in predanega mentorja mlajšim kolegom. Vsi, ki smo ga osebno poznali, smo v njem občudovali izjemno prijetnega sogovornika, naravnost neizčrpen vir modrosti in duhovitosti: v čigar družbi je bil vsak pogovor »razgo- vor ugodni«. Zato njegov odhod občutimo kot veliko in bolečo praznino, kot nenadomestljivo izgubo. Cenili ga bomo kot etnologa in kulturnega antropologa, ki je z obsežnim znanstvenim in pedagoškim opusom po- membno prispeval k samospoznavanju Slovencev ter tesni povezanosti in prepletenosti kultur Vzhoda in Zahoda, kot izvrstnega učitelja in mentorja, kot kolega in sodelavca, predvsem pa kot avtorja izjemnih in neprecenljivih del. Slava njegovemu spominu!