^-Tnr ci/| ■ icTjt-i,<,ka79- Naročnina za Jugoslavijo: kS HS& |P§ mBi- jSgB J&Šffl HB ^ katerih je bilo leta 1930. leta *936. Pa samo §e 49.641, ali za 16.208 manj. Nasprotno pa je naraslo število ženskih zavarovank, torej cenejših delovnih sil, od 31.839 na 32.302. Nov dokaz o poslabšanju gospodarskega stanja. Toda padalo ni le število zavarovancev, padala je tudi višina delovne mezdo. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala leta 1930. din 26*45, leta 1936. pa din 22'57, to je za din 3'88 manj ko pred šestimi leti. premenila iz aktivne v pasivno pokrajino. Vendar ne gre, da bi pokrajina, ki je sama pasivna, plačevala za pokrajine, ki so imele letos izredno ugodno žetev. Zato je nad vse utemeljena in upravičena zahteva, da se državna dotacija Sloveniji zviša in da država pomaga Sloveniji v njeni silni stiski. Ta zahteva je tem bolj utemeljena, ker je Slovenija zaradi denarne in lesne krize tako udar- Manjše število zavarovancev, pri tem še nižje mezde, to je imelo za posledico, da se je celotna zavarovana mezda znižala od 765 milijonov din v letu 1930. na 582 milijonov din v letu 1936. Z drugimi besedami se to pravi, da se je samo zaslužek zavarovancev pri OUZD zmanjšal v 6 letih za 183 milijonov din. Ni se pa zmanjšal le zaslužek zavarovancev pri OUZD, padel je tudi zaslužek rudarjev, državnih nameščencev, zasebnih nameščencev in tudi podjetnikov. Saj se je znižalo v tem času tudi število trgovskih in obrtniških obratov za več ko 8500. A kje so še posledice težke krize denarnih zavodov, kje posledice zastoja lesnega izvoza in kje katastrofalne posledice slabe lanske letine! Samo žita bo morala Slovenija uvoziti zaradi slabe letine nad 800 vagonov več ko druga leta, njen dohodek pa je padel! In na vsa ta dejstva si upa prihajati »Narodno blagostanje« s trditvijo, da je bilo preteklo leto za gospodarstvo dravske banovine zelo ugodno! Res ne vemo, ali naj ob- Letošnji banovinski proračun je označen z bremenom, ki ga je morala prevzeti banovina zaradi uredbe z dne 10. septembra ruo6, po kateri se vzdrževanje ljudskih šol prenese od občin na banovine. Da so bile občine dosedaj že preveč obremenjene z raznimi izdatki, je notorično, prav tako ni dvoma, da mnoge občine že več niso zmogle stroškov za šolstvo in je zato banovina tudi že preje znatno prispevala za vzdrževanje šol na deželi. Zato je bilo pravilno, da se je šolsko breme občin olajšalo, ni pa bilo pravilno, da se je nato vse breme navalilo na banovine, ki imajo že itak več ko dovolj izdatkov, zlasti pa one banovine, ki so skoraj brez vsake državne dotacije, kakor je dravska banovina. Edino pravilno bi zato bilo, da bi tudi država prispevala k vzdrževanju ljudskega šolstva, ne pa da pada sedaj vsa skrb na banovino. Tako je nastala neizogibna posledica nove naloge banovine, da se je njen proračun povečal in da so se zato tudi povečale banovinske doklade. Ker pa avtonomna mesta (Ljubljana, Maribor, Ptuj in Celje) sama vzdržujejo šolstvo in so zato izrečno oproščena po- jena ko niti ena druga pokrajina. Brez pretiravanja, le na podlagi suhih dejstev, moramo reči, da je gospodarski položaj Slovenije danes tako težak, da se sama brez pomoči države iz njega ne more izkopati. Naravnost katastrofalne posledice bi mogle nastati, če se ta resnica ne bi upoštevala. Zato nujno apeliramo na odločujoče kroge, da so toliko uvidevni in da povečajo državne dotacije Sloveniji, ker res ni drugega izhoda! Čudujemo bolj neinformiranost »Narodnega blagostanja« ali pa njegovo zlo voljo, da nikakor noče videti resnice! Število zavarovancev ije padlo, delavske mezde so padle, zaslužek vseh drugih slojev je nazadoval, letina je bila obupno slaba, da je padel ves narodni dohodek samo v letu 1936., kakor je ugotovila banska uprava dravske banovine, za pol milijarde din, pri tem pa ne omenjamo niti poloma na denarnem trgu, niti nezaposlenega naravnega naraščaja, niti večjih davščin, kljub vsemu temu pa besediči »Narodno blagostanje« o zelo ugodnem razvoju gospodarstva v Sloveniji. Res ne vemo, kakšne nesreče bi še morale priti nad Slovenijo, da bi tudi »Narodno blagostanje« priznalo, da preživlja Slovenija težke dneve! Ali bi mar hotelo, da bi še bolj nazadovalo število zaposlenih ljudi v Sloveniji, da bi njih zaslužek padel na 8 din dnevno, da bi ustavile obratovanje še one tvornice, ki jih imamo v Sloveniji, da bi beračija bila edini karakteristični znak Slovenije! sebne šolske doklade zaradi prevzema ljudskega šolstva po banovinah, se je morala banovinska doklada povečati v tem večji meri. Dežela bo zato morala plačevati odslej za 35% višje banovinske doklade! Skupno je novi banovinski proračun povečan na 119,9 milijona dinarjev. Izdatki so preračunani takole nih dinarjev): občni oddelek in gl. pisarna upravni kmetijski prosvetni tehnični soc. pol. in nar. zdravje finančni trgovina, obrt, industrija banovinski zavodi in ustanove rezervni krediti Dohodki: doklade delež od posl. davka trošarine davki in takse terjatve iz prejšnjih let 0,4 razni dohodki 1,42 Proračun je uravrtovešen. Za kritje proračuna se bo pobirala v vsej banovini 50% banovinska doklada, 5% cestna in 5% zdravstvena doklada, skupno torej 60% banovin, doklada, kakor dosedaj. Razen v avtonomnih mestih pa se bo pobirala še posebna 35% šolska doklada, da bo znašala vsa doklada (razen v avtonomnih mestih) 95%. Pravilno pa računa banska uprava z večjini donosorii od deleža na poslovni davek. Ko je bil namreč lani povišan davek na poslovni promet, se je ta povišek utemeljeval tudi s tem, da bodo dobile del tega poviška banovine. Ni pa se sklenilo, da bodo dobile vse banovine ta davek v enotni višini, temveč so se razdelile banovine v aktivne in pasivne banovine ter so dobivale aktivne 20% tega davka, pasivne pa 80%. Dravska banovina pa se je uvrstila med aktivne banovine. Ker Se plačuje relativno poslovnega davka v Sloveniji največ, je bila dravska banovina na ta način še zlasti prikrajšana. Z lanskim finančnim zakonom se je namreč davek na poslovni promet povišal za eno četrtino. 18% vsega tega davka gre v poseben fond, iz katerega dobivajo vse banovine 100 milijonov din, in sicer: milijona din Zetska banovina 21,97 Primorska 17,53 Vrbaska 15,90 Dr inska 15,00 Moravska 9,00 Savska 6,87 Donavska 6,07 Vardarska 4,00 Dravska 2,91 Beograd, Zemun, Pančevo 9,73 Slovenija dobiva torej samo eno desetino tega, kar plača davka na poslovni promet. Zato je edino pravilno, da se delež Slovenije na dohodku davka na poslovni promet zviša! Zlasti še, ker je bila Slovenija itak prikrajšana pri centralizaciji banovinskih trošarin (na kavo, riž, kakao, čaj in kalcijev karbid), ko plačuje teh trošarin znatno več ko v drugih banovinah, dobiva pa od teh trošarin le 8,2%, kolikor znaša odstotek prebivalstva Slovenije. Vesti o carinski uniji med Jugoslavijo in Bolgarsko Poljski listi so ponatisnili te dni vesti nekih pariških listov, da je ministrski predsednik dr. Stojadinovič informiral turškega zunanjega ministra dr. Arasa o jugoslovansko-bolgarskih pogajanjih za sklenitev carinske unije med obema državama. »Glos Narodu« v Krakovu piše, da so imela ta pogajanja pozitiven uspeh in da se mora v kratkem pričakovati podpis tega sporazuma. »Agence Economique et Financiere« z dne 9. februarja pa objavlja naslednjo vest iz Bukarešte: Romunski zun. minister Antonescu je odpovedal svoje nameravano potovanje v Ankaro, da bi se mogel udeležiti sestanka Sveta Balkanske zveze dne 15. t. m. v Atenah, na katerem se bo razpravljalo o paktu, ki je bil sklenjen med Bolgarsko in Jugoslavijo, ko tudi o predlogu carinske unije, ki naj bi se sklenila med obema državama.« Kako ie z blagostanjem Slovenile? Samo delavske mezde so padle v Šestih letih za 183 milijonov dinarjev Notri banov proračun Novi izdatki za ljudsko šolstvo 6,27 1,19 8,91 22,11 39,06 12,26 13,93 2,46 12,52 1,22 60,36 13,00 27,75 15,65 Uredba o minimalnih mezdah ier o razsod-ništvu Vlada je podpisala uredbo o minimalnih mezdah, o sklepanju kolektivnih pogodb, o spravi in arbitraži. Minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič je ob tej priliki podal daljšo izjavo, iz katere posnemamo: Uredba je bila potrebna, ker več ko polovico nameščencev nima niti 20 din mezde. Potrebna1 pa je bila uredba tudi zaradi vedno pogostejših stavk, ki jih je bilo lani 392. Nova uredba določa kot minimalno mezdo 2 din na uro in more znašati za ročnega delavca pri Surnem delu do 24 din. Na tej podlagi določijo minimalne mezde bani. Mezde nekvalificiranih delavcev, starih do 18 let, morajo znašati najmanj 75% preje navedenih mezd. Minimalne mezde so za ženske in moške enake. Bani določijo, kje je akordno delo potrebno. Stavko v državnih in ijavnih podjetjih niso dopustne. Za ta podjetja je arbitraža obvezna, za druge pa le fakultativna. Arbitražni odbor sestoji iz drž. uradnika, ki ga imenuje ban, ter najmanj po 2 zastopnikov spornih strank. Proti sklepom tega odbora ni pravnih sredstev. Za časa arbitražnega postopka so stavke ali iz-prtja delavstva prepovedana. Sklepanje kolektivnih pogodb ni obvezno, predpisan pa ije način njih sklepanja. Določila uredbe veljajo za vsa industrijska, obrtna, trgovinska, prometna, rudarska, gozdarska, bančna, zavarovalna in njim podobna podjetja. To so glavna načela nove uredbe. Zaradi večjega zaslužka- žensk se je dnevna zavarovana mezda dvignila za 0'09 na 22*42 din. Skupna zavarovana dnevna mezda pa se je dvignila za 160.145 din na 1 milijon 836.845 din. Devalvacija je poživila gospodarsko življenje Berlinski konjunkturni zavod poroča •' svojem zadnjem tedenskem poročilu o uspehu devalvacije zapadnih držav. Poročilo pra- vi, da se je izkazala devalvacija kot koristna in da je v Franciji, Švici in Nizozemski povečala gospodarska aktivnost. V Franciji je narastel produkcijski indeks od 68% v oktobru na 70% v novembru ter je od takrat gotovo zopet napredoval. Na Nizozemskem se je poraba surovin povečala za 23%. Sezonsko povečanje brezposelnosti je bilo v vseh treh državah znatno manjše ko v prejšnjih letih. Tudi izvoz se je povečal. V zadnjem četrtletju 1936 je bil v Franciji za 18, v Švici za 23 in v Nizozemski za 27% večji ko v 1. 1935. Posebno ugodne izpremembe pa so bile dosežene v kreditnem gospodarstvu. Mobilizacija kapitala se je zelo povečala, seveda pa v Franciji ne v tej meri ko v Nizozemski in Švici. Devalvacija je torej imela za narodno gospodarstvo v vseh treh državah vseskozi ugodne posledice. Kako se /e g Samo s pogodbo z Regenstreifom je bila oškodovana država za Tudi v Angliji gibanje proti veleblagovnicam in industr. prodajalnicam Na Angleškem je bila ustanovljena Družba za ohranitev malih trgovcev. Družba je izdala te dni posebno brošuro o škodljivosti veleblagovnic ter industrijskih prodajalnic. V tej brošuri med drugim pravi: »Nobena večja nesreča no bi mogla zadeti Anglije kakor če bi bili uničeni trgovci. In vendar bo do te nesreče prišlo, če se ne bodo pravočasno izdali obrambni ukrepi proti tej nesreči. Kajti njih obstoj je že danes ogrožen po industrijskih prodajalnicali. Te ogromne organizacije, ki so večinoma šele pred kratkim nastale, razširjajo svoje lovke po vsej deželi. Ce se ne bo njih razširjanje preprečilo, bodo polagoma malega trgovca popolnoma zadušile ter nadrobno trgovino popolnoma monopolizirale. Takšen monopol pa bi pomenil diktaturo velepodjetij.« Cas bi že bil, da bi se tudi pri nas nehala brezskrbnost glede delovanja in širjenja veleblagovnic ter industrijskih prodajalen, tem bolj, ker so pri nas te ustanove izključno last tujega kapitala in zato za vse naše narodno gospodarstvo tem bolj nevarne. OUZD v januarju V primeri z januarjem 1935 se je število zavarovancev pri OUZD v letošnjem januarju povečalo za 6.856 na 81.943. Kakor je to pove čanije ugodno, pa je treba pripom niti, da zaostaja to število še znatno za onim v letu 1930, ko je bilo vseh zavarovancev 97.688, torej za skoraj 16.000 več. To je pač treba pripomniti, ker bi neki gospodje iz Beograda, iz dejstva, da se razmere ne slabšajo več tako, ko v prvih letih krize, radi skonstruirali ne venjetno blagostanje v Sloveniji. Zdravstveno stanje zavarovancev se še vedno slabša in je odstotek bolnikov narastel za 0*09%. V skupščini je vložil poslanec Milan Božič interpelacijo zaradi gospodarstva v podjetju »Krivaja« ter glavnega krivca Fritza Regen-streifa. Uvodoma svoje interpelacije omenja poslanec Božič, da so imeli od vse gozdne industrije v Bosni tujci 9 desetin v svojih rokah in samo eno desetino domači žagarji. Značilno pa je, da od domačih žagarjev ni bil niti eden tožen, da bi oškodoval državo tudi le za eno paro, dočim so tuje družbe napravile državi ogromno škodo. Nato je poslanec Božič obširno pojasnjeval, kako je nastala za državo škoda zaradi poslovanja Krivaje ter je nato zahteval, da država popolnoma odkupi Kriva-jo, njeno poslovanje pa naj vodi Šipad. Nato je navedel razna dejstva, ki jih je ugotovilo okrožno sodišče v Travniku in na podlagi katerih je bila proti glavnemu ravnatelju Krivaje Fritzu Regenstreifu uvedena kazenska preiskava, kateri pa se je Regenstreif pravočasno s pobegom na Dunaj umaknil. Nato je navedel poslanec Božič naslednja dejstva o poslovanju Fritza Regenstreifa, ki ga naziva z lepim imenom »modernega gangsterja«. 1. S knjigovodstvenimi transakcijami je zmanjšala Krivaja v svojih bilancah svoj poslovni dobiček v letih 1927 do 1929. za 26,432.148 dinarjev. 2. V sedmih poslovnih letih od leta 1925. do vključno 1. 1931. je plačala Krivaja davčni upravi v Žcpcu 415.570 din neposrednega davka, od česar pa je odpadlo na banovinsko doklado 342.476 din. 3. Bruto inkaso družbe pa je znašal samo v 1. 1925. do vključno 1. 1930. nič manj ko 538,884.260 dinarjev. 4. Pri tako ogromnem prometu pa je družba zaradi pod 1. točko navedenih transakcij v vseh šestih letih izkazala samo 1,496.440 din dobička. 5. Istočasno pa je plačala družba v tujino obresti, kar je tudi uspešno zakrila v svojem knjigovodstvu in svojih bilancah, da ne bi plačala družbenega davka oz. rentnine, skupno 81,448.443 din. Od tega samo Eislerju in Ort-liebu 53,886.800 din direktno, indirektno pa še 16,086.980 din, t. j. po banki Bodenkreditanstalt na Dunaju, kateri sta bila Eisler in Ortlieb dolžna velike vsote, ki sta jih leta 1927. vse prevalila na Krivajo. 6. V tem času je plačala Krivaja tudi prodajne provizije, pa čeprav ni o tem v Davidovičih niti najmanjšega dokumenta. Vse to je izplačala dunajska pisarna na svojo roko ter pod upravo Regenstreifa in to je znašalo 15,999.246 din. 7. V času od 1. 1925. do vključno 1930 je izplačala Krivaja Fritzu Regenstreifu, Rihardu Ortliebu in Paulu Regenstreifu 3,347.706 din potnih stroškov ali več ko 1600 din dnevno, če bi potovali vsak dan. 8. Pri teh potovanjih pa je imel Regenstreif časa dovolj, da je na Dunaju potrošil in dobil od Kri vaje za stroške dunajske pisarne 8,096.9«* din. Interpelant nato podrobno navaja, kako je znal Regenstreif te izdatke knjigovod-stveno zakriti. 9. Vse to pa je bilo Regenstreifu premalo. Na Dunaju ima svoj avto, za katerega je plačala Krivaja v šestih letih 947.243 din. 10. Istočasno je imel Regenstreif svoj avto tudi v Z&vidovičih, za katerega je plačala Krivaja v šestih letih din 450.004. 11. Niti to ni zadostovalo Regenstreifu. Imel je tudi svojo vilo s slikarskim ateljejem, za kar je plačala Krivaja v 6 letih 904.796 dinarjev. Tudi te izdatke je vknjižil Regenstreif na račun dunajske pisarne. 12. Poleg vseh teh zneskov pa je plačevala Krivaja še bajne plače Regenstreifu in njegovi družbi. On, njegov sin Paul, Richard Ortlieb in neki čas Alfred Eisler so dobili v teh šestih letih na naslov plač 11,587.412 dinarjev. 13. Niti to ni zadostovalo Regenstreifu. Iz blagajne Krivaje je plačal davke za te plače, toda ne v Jugoslaviji, temveč na Dunaju. Ti davki so v teh šestih letih znašali 1,553.520 dinarjev. Dokazano pa je bilo Regenstreifu, da je poleg tega poneveril iz blagajne Krivaje še 7,856.991 dinarjev. Vsa ta dejstva govore pač že sama dovolj zgovorno, kako nezaslišano se je skozi leta gospodarilo v Krivaji in kako so ropali tujci naše narodno premoženje. Vse te afere spadajo seveda v preteklost, vendar pa je potrebno, da jih pozna tudi naša javnost, saj se nam itak le prerado očita, da je naša kritika preostra. Toda po vseh izkušnjah, ki smo jih že doživeli, bi res želeli zvedeti, kako naj bo naša kritika še mila. Na interpelacijo je odgovoril minister za gozdove in rudnike Jankovič, ki je med drugim dejal. Dolgoročne pogodbe smo podedovali iz leta 1918. in te se polagoma likvidirajo. Proti poslovanju Krivaje so bili v javnosti protesti že 10 let. Leta 1934. je bila pogodba s Krivajo tudi razveljavljena ter imenovan likvidacijski odbor, ki je tudi takoj vložil na sodišče tožbo za plačilo odškodnine državi. Vsa zadeva je torej sedaj pred sodiščem. Ker ni Krivaja plačevala svojih dolgov državi, je bil leta 1936. nad njenim premoženjem razglašen konkurz. Sedaj država izkorišča Krivajo in produkcija dobro narašča ter izreka prepričanje, da bo Krivaja pravilno likvidirana. V* Valorizacija" Takoj po zavzetju Adis-Abebe (5. maja 1936) so pričeli Italijani z »valorizacijo« afriškega imperija. Ta problem je bil v tem, da postane Abesinija gospodarsko kolikor mogoče avtonomna, obenem pa naj bi bila nekaka baza za pridobivanje surovin, ki jih potrebuje Italija. Z dekretom od 4. julija 1936 so bili dodeljeni kolonialnemu ministrstvu posvetovalni organi, tako zvani »konzulati«. Ti naj bi skrbeli za to, da bi se pri »valorizaciji« Etiopije ne porajali niti monopoli kakršne koli vrste, niti ne bi dopuščali, da se začne doma z nesmotrenim ustanavljanjem eksploataciijskih družb. Ni vsaki tvrdki odprta pot v Abesinijo, temveč kolonialno ministrstvo strogo izbira med njiimi. Največja važnost se polaga na poslovno solidnost interesentov in skušajo se pridobiti predvsem firme, ki delajo z italijanskim kapitalom. Od družb, ki jim je izročena gospodarska eksploatacija Etiopije, so 3 trgovske s kapitalom 135 milijonov lir, 4 rudarske z nad 300 milijonov lir, 13 pa je industrijskih družb z okoli 250 milijoni lir delniškega kapitala. Vse te družbe so kolektivne ustanove italijanskih koncernov, katerih delovanje je tesno zvezano z direktivami fašistične konfederacije za trgovino in industrijo. Važno vprašanje, ki ga bodo morali Italijani prej ali slej rešiti, je tudi prometni problem, to je izpopolnitev železniške proge Džibuti—Adis-Abeba, ki je v rokah francoskega kapitala. Ta proga oskrbuje 72% etiopskega prometa in se zato Italijani trudijo, da bi pridobili večino delnic, ki jih je 34.500 in katerih nominalna vrednost je 500 frankov. Italija ne namerava ustanoviti za Etiopijo posebne emisijske banke, čeprav ima tudi ta načrt svoje zagovornike. Za državne posle skrbi sedaj »Banca d’ Italia«, ki ima podružnice v Adis-Abebi in Diredavi, za privatne posle deluje »Banca di Roma«, kot edina banka, ki sme delovati v Etiopiji. V bodočnosti se pričakuje močnejša udeležba inozemskega kapitala pri »valorizaciji« Abesinije. Tako se pričakuje udeležba nemškega, švicarskega, angleškega in francoskega kapitala. Gospodarsko predavanje V Društvu veletrgovcev in in dustrijcev predava na članskem sestanku v sredo, dne 17. februarja ob 8. zvečer predsednik društva Stane Vidmar o važnih dogodkih gospodarskega značaja v zadnjem času. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 13. februarja objavlja: Sporazum o izmenjavi in plačilih med Jugoslavijo in Francijo — Sporazum med Francijo in Jugo slavijo o preferenčnem postopku z jugoslovansko koruzo ter dopolnitev h konvenciji o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in Francijo — Uredbo o zatiranju tiho tapstva z umetnimi sladili — Odločbo o ureditvi izplačil po zavarovalnih družbah glede zavarovalnih poslov — Dopolnitev pravilnika o zamenjavi raztrganih ali poškodovanih bankovcev — Odločbo o plačevanju prevoznih stroškov pri izvozu blaga — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Politične vesti Romunski zunanji minister An-tonescu je v parlamentu odgovarjal na razna vprašanja glede romunske zunanje politike ter pri tej priliki temeljito obračunal z raznimi spletkami proti Mali antanti. Naglasil je, da dardanelski dogovor ne bo niti najmanj omejil romunske plovbe skozi Dardanele. Glede pakta med Jugoslavijo in Bolgarsko je bila romunska vlada vprašana za mnenje ter je na pakt pristala, češkoslovaška je vedno lojalno postopala proti Romuniji in bodo zato odnošaji med državami Male antante še naprej tako prisrčni kakor so bili. Vesti, da bi Italija sklenila sredozemski pakt z Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo so neresnične. Italija namerava skleniti le dvostranske pogodbe z vsako imenovanih držav, ne pa z njimi skupno en pakt. Istočasno, ko je Ribbentrop na sestanku z lordom Halifaxom temu tolmačil Hitlerjev govor o zahtevi po vrnitvi nemških kolonij ter navajal nemške razloge proti francosko-ruskemu in rusko-če-škoslovaškemu paktu, je naznanil angleški zakladni minister Neville Chamberlain v spodnji zbornici, da bo zahtevala angleška vlada izredni kredit v višini 400 milijonov funtov (skoraj 100 milijard din) za oboroževanje. Angleška vlada je spoznala, da z rednimi dohodki ne more kriti stroškov povečanega oboroževanja, zato bi se teh 400 milijonov funtov nabavilo s posojilom ter proračunskimi presežki. Ta vsota bi se porabila v petih letih, posojilo pa bi bilo odplačano v 30 letih. Nobenega dvoma ni, da bo angleška vlada posojilo zelo lahko plasirala na angleškem denarnem trgu, na katerem vlada preobilica denarja. A tudi opozicija najetju tega oboroževalnega posojila ne bo ugovarjala. Veliki izdatek Anglije za oboroževanje je pač zelo jasen odgovor na nemško zahtevo po vrnitvi kolonij. Lord Halifax ni na Ribbentro-pova izvajanja nič odgovoril, temveč bo o njih samo poročal angleški vladi. Portugalski vladni list »Diario di Noticias« piše, da Portugalska nikdar ne bo pristala na mednarodno kontrolo glede nevmešava-nja v španske dogodke nad portugalskim ozemljem. Mednarodna kontrola je s tem toliko ko pokopana. Kdo pa je sploh v njo verjel? Turinska »Gazetta del Popolo« je bila zaplenjena, ker se je preveč odkrito bahala, da je zavzetje Malage uspeh italijanskega orožja. List je poročal, da so zavzele mesto italijanske motorizirane kolone, ki so postopale prav na isti način kakor v Etiopiji. Ta taktika da se je izkazala kot novost na evropskem bojišču ter se je sijajno obnesla. Zunanji minister madridske vlade Vel Vayo je v govoru po radiu opozarjal na neprestano pošiljanje nemških in italijanskih čet ter vojnega materiala v Španijo. Jasno je, da hočejo Nemci in Italijani spraviti pred uveljavljenjem mednarodne kontrole v Španijo še toliko čet, kolikor jih je zahteval nemški generalni štab v Burgosu, da bi se mogel general Franco polastiti vse Španije. Vendar pa še upa, da bosta Francija in Anglija to namero preprečili. Pred Madridom se je pričela velika bitka, ki naj odloči o usodi Madrida. Tako republikanci ko nacionalisti poročajo o svojih uspehih. čete generala Franca si zlasti prizadevajo, da bi obkolile Madrid tudi z južno-vzhodne strani. Uporniki poročajo nadalje, da so presekali zvezo med Madridom in Valencijo. * Pet izrednih sodišč so postavili nacionalisti po zavzetju Malage. Takoj prvi dan je bilo obsojenih 150 republikancev na smrt ter tudi takoj ustreljenih. Baje pride pred ta sodišča še 5000 ujetnikov. Hitler je podpisal zakon, s katerim se podržavijo nemške železnice ter Reichsbanka. Banka dobi namesto upravnega sveta poseben direktorij pod predsedstvom gospodarskega ministra. Odpravljena je določba, da mora biti predsednik Reichsbanke tudi član upravnega sveta Banke za mednarodna plačila v Baslu. Nemški minister za propagando Gobbels je imel govor, v katerem je ostro napadel češkoslovaško, češ da gradi ta letališča samo zato, da jih bo mogla v primeru vojne uporabiti Rusija. Gobbels pa je v svojem govoru v malo izbranih besedah napadel francosko in angleško demokracijo. Francoski listi pišejo, da se je dr. Gobbels s svojim govorom ponovno izkazal kot enfant terrible 3. rajha- Denarstvo Dvig tečajev državnih papirjev Na beograjski borzi so pretekli teden tečaji drž. papirjev močno napredovali. Najbolj je napredovala vojna škoda, ki je notirala 5. 2. še 384‘25, a je zaključila s 393 din. Ne manjka več dosti pa bo dosegla tečaj 400 din, kakor leta 1935. A tudi drugi državni papirji napredujejo. 7% Blair se je dvignil od 79,75 na 81,50, PAB od 19750 na 204, 6% dalmatinske obveznice od 69,25 na 70 din. Kakor na tujih borzah, tako je tudi na beograjski borzi položaj za državne papirje ugoden. Kljub vsem vojnim nevarnostim so vendarle borzijanci prepričani, da vojna nevarnost ni akutna, da pa se gospodarstvo v vseh državah zboljšuje. Promet na efektni borzi v Beogradu je znašal pretekli teden 7,8 proti 9,2 milijona dinarjev v prejšnjem tednu. Na deviznem trgu ni bilo dosti izprememb. Funt je ostal na 238, nemška marka je popustila od 12,47 na 12,37, avstrijski šiling pa je nazadoval od 800 na 771. — Ves promet je znašal 26,1 mili j. dinarjev, dočim je znašal prejšnji leden le 23,8 milijona dinarjev. Zamenjava raztrganih in poškodovanih bankovcev Po dopolnitvi pravilnika, ki jo objavlja zadnji »Službeni list«, se smatrajo za cele bankovce in se zamenjujejo za bankovce, dobre za obtek, tudi bankovci po 1000, 500 in 100 din, ki jim manjka največ dvaintrideseti del, pri bankovcih po 100 din pa šestnajsti del. Vigina odškodnine za dele, za katere se izplačuje odškodnina, znaša: za 200ti del bankovca po 1000 dinarjev — 5 din, za 200ti del bankovca po 500 dinarjev — 2'5 din, za 200ti del bankovca po 100 dinarjev — pol dinarja, za lOOti del bankovca po 10 dinarjev — 10 par, za lOOti del bankovca po 5 dinarjev — 5 par. Da se določi odškodnina, se Položi predloženi del na mero velikosti bankovca, katere del je Mera je razdeljena na 200 pravokotnikov za bankovce 1000, 500 in 100 din, in na 100 pravokotnikov za bankovce po 10 in 5 din. Pravokotnik, ki ni vsaj do polovice pokrit, se ob cenitvi delov, ki manjkajo, ne upošteva. Število nepokritih pravokotnikov, pomnoženo z ustrezno odškodnino za en pravokotnik po preje navedeni odškodnini, da višino odškodnine za predloženi del bankovca. Od odškodnine pa je odbiti ob izplačilu pri vsakem bankovcu za proizvodne stroške: za bankovce po 1000 din, 500 in 100 din 2 din, za vse ostale bankovce pa po 50 par. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. februarja navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih dinarjev): Podloga se je povečala za 1,7 nal633,3. Devize, ki niso v podlogi, so narasle za 31,07 na 681,2. Vsota kovanega novca se je povečala za 8,1 na 365,4. Vrednosti rezervnih fondov so se zmanjšale za 0,7 na 145. Razna aktiva so narasla za 7,79 na 846,49. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 17,4 na 5275,07. ' Narasle pa so obveze na pokaz, in sicer za 54,3 na 1949,7. Razna pasiva so se povečala za 0,5 na 260,4. Celotno kritje se je znižalo na 29,05, samo zlato pa na 28,45%. Odlog plačil je dovoljen naslednjim zadrugam: Kmečki hranilnici in posojilnici v Dolnji Lendavi za dobo 6 let za njene dolgove, nastale pred 26. novembrom 1936. Obrestna mera za stare vloge po 2%. Kmečki hranilnici in posojilnici v Poljčanah za dobo 6 let za njene dolgove, nastale pred 31. avgustom 1936. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%. Kmečki hranilnici in posojilnici v Št. Vidu nad Ljubljano za dobo 6 let za njene dolgove, nastale pred 4. julijem 1936. Obrestna mera za stare vloge po 2%. Avstrijskega 4 in pol odstotnega investicijskega posojila, ki je bilo razpisano v nominalni višini 180 milijonov šilingov in po tečaju 90, je bilo skupno podpisanega za 158 milijonov šilingov. Finančni minister U. S. A. Mor-genthau je napovedal sklicanje posebne komisije, ki naj prouči vprašanje, kako ustaviti dotok tujega zlata v Ameriko. Ta stalni in veliki dotok tujega zlata v Ameriko je ameriškim finančnikom zelo neprijeten. Januarja meseca je prišlo tujega zlata v Ameriko za 131 milijonov dolarjev, za skoraj 50 milijonov več ko prejšnji mesec. Dohodki pa so proračunani tako-le: Liublianski proračun znižan za6,8 Vodarina znižana na 6,5 odstotka Materialni izdatki: 1937/38 1936/37 v milijonih din mestne doklade 8,43 8,87 takse 19,35 21,89 ti oš. in uvoz. 23,67 23,67 kuluk 0,2 0,15 navrtalna dela 0,24 0,5 dohodek od mest. imovine 6,71 11,0 nar. zdravje 0,43 0,38 soc. skrbstvo 0,24 0,08 fjn. stroka 0,21 0,06 dohodki mestnih podjetij 34,56 34,07 drugi dohodki 2,65 2,84 Novi predlog ljubljanskega pro-1 računa predvideva 96,752.385 din izdatkov ter je za din 6,837.157 nižji od lanskega. Čeprav to znižanje ni tako veliko, kakor bi bilo želeti, smo vendar veseli, da je bil vsaj en proračun znižan, da je vsaj ljubljanska občina skromno znižala breme davkoplačevalcem. Nujno pa bi bilo, da bi tudi država mestno občino nekoliko razbremenila, saj mora danes občina plačevati znatne prispevke za posle, na katere nima prav nobene ingerence in ki so čisto pridržani državi. Če primerjamo letošnji ljubljanski proračun z lanskim, dobimo naslednjo sliko: Osebni izdatki: 1937/38 1936/37 v milijonih (Uti župan 0,096 0,086 obč. nameščenci 13,37 12,09 pokojnine 3,49 3,21 posebne nagrade 0,25 0,25 nameščenci mest. podjetij 3,46 3,60 nameščenci priključ. občin 0,35 — Mestna doklada na neposredne davke ostane neizpremenjena ter je določena na 60%. Prav nič tudi niso znižane mestne trošarine in uvoznine, ki so pač previsoke. Zniža se le vodarina od 8 na 6’5%, uvaja pa se na novo gostaščina 2% od najemnine na nove hiše. Bojimo se, da ta davščina ne bo ravno v prid oživljenju stavbenega gibanja. Oobave - licitacije Dne 23. februarja bo pri štabu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 17.200 m3 drv in dne 24. februarja za dobavo 4.816 ton premoga. Dne 24. februarja bo pri Komandi osiješke divizijske oblasti v Osijeku ofertna licitacija za dobavo 19.300 m3 drv in dne 25. februarja za dobavo 750 ton premoga. Dne 22. februarja bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za dobavo kovinskega materiala (železa, jekla, pločevine). Dne 25. februarja bo pri štabu Granične trupe v Skoplju ofertna licitacija za nabavo aparatov za preizkušanje telefonskih linij. Štab II. armijske oblasti v Sarajevu razpisuje v dneh od 26. februarja do 3. marca ofertne licitacije za dobavo drv in na 27. februarja, 1., 2., 3. in 4. marca za dobavo premoga za potrebe vojaštva. Pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Dubrovniku bo dne 27. februarja ofertna licitacija za oddajo mizarskih del na novi zgradbi okrožnega urada v Dubrovniku. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) 1937/38 1936/37 občna upravna v milijonih din oblastva 3,18 2,47 osebna in prem. varnost 1,66 1,52 prosveta 1,62 1,29 finančna stroka 11,24 10,87 gradbeni oddelek 8,86 8,38 narodno zdravje 1,38 1,48 socialno skrbstvo 5,39 4,51 trgovina, obrt,, ind. * turistika 0,40 0,10 obč. gospodarstvo 3,89 10,79 vrtnarija, gozd. itd 0,73 0,60 dotacija, podpore 3,51 5,04 prenesen delokrog — 0,11 drugi izdatki 0,94 2,89 dolgovi priključ. občin 1,43 2,90 potrebščine mest. podjetij 31,07 30,40 prorač. rezerva 0,7 0,6 Izdatki za trgovino, obrt in in- dustrijo so zlasti povečani zaradi večje postavke 200.000 dinarjev za strokovno šolstvo. Obči oddelek direkcije drž. že leznic v Ljubljani sprejema do 16. februarja ponudbe za dobavo 29.600 pol konceptnega papirja, gradbeni oddelek iste direkcije pa do 19. februarja za dobavo raznih pisarniških potrebščin. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 18. februarja ponudbe za dobavo 3000 kg bencina; do 25. februarja pa za dobavo raznega železa ter raznega orodja. Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejema do 27. februarja ponudbe za dobavo črne pločevine, voska, sirkovih metel itd. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 18. februarja ponudbe za dobavo 100 kg mila za barvarska dela; do 25. februarja za dobavo kompletnih izolatorjev in svetilnih predmetov. Strojni oddelek generalne direkcije drž. železnic v Beogradu sprejema do 25. februarja ponudbe za dobavo večje količine raznega premoga. Artilerijsko-tebnični zavod mor' narice v Tivtu sprejema do 20 fe bruarja ponudbe za dobavo raznih desk, lesenih držal ter delta-me-tala. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 23. februarja ponudbe za dobavo jeklenih cevi. LICITACIJE Dne 20. februarja bo pri ekonomskemu oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za nabavo dimnih cevi in dne 9. marca za prodajo ca 70 tisoč kg starega livarskega peska, ki se nahaja v delavnici Zagreb. Dne 22. februarja bo pri Komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo 31.000 m3 drv in dne 23. februarja za dobavo 4.060 ton premoga. Kontingenti za izvoz v Francijo Za I. letošnje tromesečje nam je dovolila Francija naslednje posebne industrijske uvozne kontingente: ribje konzerve 250 stotov ekstrakti za strojenje kož 650 „ paradižnikove konzerve 180 „ zmlete čebule 100 „ klej iz kosti 150 „ predelane velike kože, svinjske in druge 105 „ predelane male kože 15 „ bosenske copate 1000 parov emajlirana posoda 300 stotov pohištvo iz vpognjenega lesa (stoli) 100 „ klobuki in tuljci 74 kg negarnirani 2000 kosov garnirani 240 „ metilni alkohol in aceton 100% uvoza v 1. 1933. Za izvoz konzerv paradižnika, kleja iz kosti, predelanih velikih in malih kož, emajlirane posode in vpognjenega pohištva v Francijo v okviru navedenih kontingentov je potrebno izvozno potrdilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. — Za izkoriščanje vseh drugih kontingentov pa je potrebno francosko uvozno dovoljenje, za katero mora zaprositi francoski kupec. Konkurzi in prisilne poravnave Potrja se prisilna poravnava izven stečaja, ki jo je sklenila dolžnica Marija Mlakar, trgovka v Ložu s svojimi upniki. Prof. Degen Friderik i Reklamno pravo Danes živimo v dobi specializa-c‘je prava, da izločujemo iz občega pravnega področja posamezna poglavja in iz teh izoblikujemo samostojno, posebno pravo. Tako posebno pravo je preglednejše in precizmejše, a pravni postopek je po takem pravu nagel in enostaven. Take vrste prava je tudi tako imenovano reklamno pravo, ki je tipično specialno pravo. Reklamno pravo lahko vključimo v področje gospodarskega prava. To gospodarsko pravo (Wirtschafts-recht) urejuje odnose gospodariva. Sistematiziranega in enotnega gospodarskega prava sicer še nimamo, pač pa tvorijo jedro tega Prava razna prava, ki prvenstveno urejujejo neke gospodarske od-nošaje. Tako so n. pr. elementi gospodarskega prava čekovno, menično, patentno, davčno, bilančno, konkurzno pravo, zakon o javnih skladiščih itd. ter reklamno Pravo. Gospodarsko pravo omenjam radi tega, ker je reklamno Pravo dobilo baš v njegovem okvi-111 važen pomen in se vzporedno z istim razvija. Ta trditev velja Predvsem za Nemčijo, kjer je gospodarsko pravo važen predmet znanstvenih razprav. Znameniti teoretiki nemškega gospodarskega prava so: Nussbaum, Kaskel, Molitor, Giese, Radbruch ter He-demann. Povrnimo se k reklamnemu pravu! Reklama je danes tako važen zasebno in narodno gospodarski činitelj, da so tudi na tem polju potrebni gotovi predpisi in norme. Oni Amerikanec, ki je trdil, »da je treba od desetih dolarjev dati osem za reklamo, a dva za kupčijo, pa je uspeh zagotovljen«, je pokazal, kako visoko ceni ameriški trgovec reklamo. Radi lažjega razumevanja reklamnega prava ne bo napak, če se površno seznanimo z bistvom in namenom reklame. Reklama spada v področje pridobivanja (Werbung), ki je danes nedvomno važen činitelj v gospodarskem življenju. Pridobivanje je organizirana uporaba nekih sredstev za dosego gotovega cilja. Pridobivanje ije širši pojem, a reklama ožji, ki pa je zapopaden v prvem. Reklama je trgovsko pridobivanje. Nekatere vrste pridobivanja: politično (agitacija), človekoljubno (propaganda), znanstveno ter trgovsko pridobivanje ali reklama. Kaj jc tedaj reklama? Nemški profesor Karl August Cristolli pra vi v svojem delu »Das Recht der Reklame« takole: Reklama je ono točno usmerjeno in organizirano udejstvovanje, katerega namen je vzbuditi pri opazovalcu s pomočjo določenih sredstev pozornost na kak predmet ali dejstvo, seveda z namenom, da vzbudi pri njem ne samo pozornosti, temveč da ga pripravi tudi do pozitivnega sklepa, do nakupa. Končni cilj reklame je tedaj pri zasebnem gospodarstvu pospešiti proces izmenjave dobrin, jih najugodneje plasirati in v čim večji meri. V narodnem gospodarstvu ima reklama nič manjši pomen, saj krožijo dobrine s pomočjo reklame hitreje in zadovoljive j e. Kako se danes na razne načine reklamira, ni treba še posebej opisati. V ta namen nam služijo razna reklamna sredstva, ki ijih delimo predvsem v stalna in izpremenljiva. Slalna sredstva so žig, firma; izpremenljiva pa so osebno ali ustno udejstvovanje, razgovori, plakati, inserati, kino-reklame, vele-sejmska reklama, sandwich moži-celji (to so osebe, preoblečene v posebno kričeča in nenavadna oblačila, ki navadno dele kake vzorce ali tiskovine), beli teden itd. Z reklamo dosežemo predvsem troje: širimo tržišče, vzbudimo nove potrebe in tako seveda krepi- mo potrošnjo. Rekli bi lahko, da živimo danes v dobi reklame! Nekdaj je bila mogoče reklama znak nesolidnosti, danes pa je za trgovca nič manj potrebna kot telefon in brzojav. Danes se reklamira na najrazličnejše načine in v največji meri. Blagovne hiše vržejo v reklamo 4—5% letnega prometa. Kako velik procent odpade na stroške reklame pri raznih toaletnih artiklih, je več kakor znano! Z reklamiranjem nastanejo seveda posebni odnosi, pravni odnosi, prvič med raznimi trgovci in drugič med trgovci in javnostjo, ki to reklamo sprejema. Ta reklama lahko vodi do popolnoma zdravih in realnih odnošajev, lahko pa tudi nasprotuje pošteni trgovini in trgovinski morali. In tu je vzrok nastanka reklamnega prava. Namen reklamnega prava je regulirati te odnose na osnovi dobrih običajev, pravice in urejenega gospodarstva. Posebej še lahko ocenimo pO' men reklame, če se ozremo na delo mednarodnih kongresov za reklamo, kakršni so bili v Berlinu, na Dunaju ter v drugih evropskih mestih. Ti kongresi imajo dvojno nalogo: tehnično orga nizacijo reklame ter reguliranje pravnih odnošajev, nastalih iz reklame. Namen reklamnega prava je tedaj dvojen, na eni strani daje reklamno pravo smernice za pošteno trgovsko pridobivanje, na drugi strani pa omejuje neke načine trgovskega pridobivanja, ga prepoveduje in navaja prekrške ter navaja kazni oz. sankcije. Današnje reklamno pravo vsebuje predvsem predpise o negativni reklami, to je taki reklami, ki bi jo lahko imenovali nečastno, ki hoče oškodovati sotekmece. Takšna reklama torej ni v soglasju s pravili dobrih običajev. Reklama mora biti nadalje resnična ter lojalna. Znan strokovnjak na polju reklamnega prava je nemški profesor dr. Ervin Pa-neth, pri nas pa je v tej pravni disciplini ponovno pisal zagrebški profesor dr. Evgen Sladovič. Vodeča je v reklamnem pravu Nemčija, kjer nadzoruje vso reklamo poseben Werberat (svet za pridobivanje), podrejen posebnemu ministrstvu za propagando. V Nemčiji velja poseben zakon o propagandi iz leta 1933. Pri Nemcih velja načelo »Gesunder Wettbe-werb ist ein schutzwiirdiges Rechtsgut« (zdrava tekma je pravna dobrina, vredna zaščite). (Dalje prihodnjič.) TEDEN NA UUBUANSKI BORZI POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA* Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet din 4,358.610*17. Na tukajšnjem deviznem tržišču je v zadnjem borznem tednu vladala nekoliko manjša kupčijska živahnost kot v predzadnjem tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom preko pet milijonov dinarjev. Tokrat iznaša nazadovanje prometa 651 tisoč dinarjev. pred- Devize: zadnji minuli teden (vse v tisočih dinarjev) Amsterdam 162 378 Berlin 1129 903 priv. klit. Cujih 73 42 ' '* 476 1958 1019 132 20 Dunaj London New York Pariz Din-deviza Solun Praga Trst 1051 inikl. pr. ki. 564 inkl. pr. ki. 693 65 ,359 avfetr. pr. ki. .,1 119 boni 23 4 — 176 priv. klir. Po gornji razpredelnici je naj-občutheje padel prdPlet v angl. funtih, in sicer za blizu poldrug milijon dinarjev, dalje v airiferi-ških dolarjih za približno 820.000 dinarjev ter v markah za 200.000 dinarjev, medtem ko se je povečal v hol. goldinarjih, avstrijskih šilingih, Din. deviži, v grških drahmah in it. lirah, skupno za ca 1*41 milijona dinarjev. Največji dnevni devizni promet je bil dosežen v dneh 8. in 11. t. m., ker je presegel 2*5 milijona dinarjev. Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu, Parizu in Londonu, seveda vse le v obsegu dosedanjih običajnih dnevnih deviznih kontingentov. Skupni zaključki v intervencijskem blagu znašajo 160.000 dinarjev. V privatnem kliringu je bila trgovana grška drahma 8. t. m. na bazi din 31*75, angleški funt večidel na bazi din 238*— in italijanska lira po tečaju din 230*— za 100 lir. Notice devize London, Dunaj in Berlin so bile v priv. kliringu naslednje: angleški funt Od 8. do 10. februarja ni beležil. 11. februarja din 238-— (den.) 12. februarja din 238*— (den.) avstrijski šiling: 8. februarja din 7*95—8*05 9. februarja din 7*90—8*— 10. februarja din 7*84—7*94 11. februarja din 7*81—7-91 12. februarja din 7*81—7-91 nemška marka: 8. februarja ddn 12*40—12*60 9. februarja din 12*35—12*55 10. februarja din 12*40—12*60 11. februarja din 12*35—12'55 12. februarja din 12*33—12-53 y barva, plesira in 7p v 91 urah kemično sna*> LU ¥ L4# Ul Ull obleke, klobnke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Od 8. do 12. t. m. je bila dosežena tale tečajna razlika (vse izraženo v poenih): Amsterdam — 10*24, Berlin -f 1*99, Bruselj + 0*24, London + 0*43, New York + 5*—, Pariz -f 0*58, Praga -j- 0*9, Trst + 0*75. Curih je beležil dosledno brez izprememb. Devize 1937 Povpr. din Pon. din Amsterdam 8. II. 2389*90 2404*50 12. II. 2379*66 2394*26 Berlin 8. II. 1754*03 1767*91 12. II. 1756*02 1769-90 Briiselj 8. II. 736*20 741-26 12. II. 736*44 741*50 Curih 8. II. 996*45 1003*52 London 12. II. 996*45 1003*52 8. II. 213*16 215-22 12. II. 213*59 215-64 Ne tv York 8. II. 4332*26 4368*57 12. II. 4337*26 4373*57 Pariz 8. II. 203*04 204-48 12. II. 203*62 205-06 Praga 8. II. 162*14 153*24 12. II. 152*23 153*33 Tri 8. II. 228*44 231*53 12. tl. 229*19 232-27 Efektno tržšče Tendenca za državne papirje čvršta. Nalik prejšnjim borznim tednom tudi to pot ni bilo perfektuirano nobenih zaključkov. Notirali so stalno le državni vrednostni papirji in dosegli na prvem ter zadnjem borznem sestanku minulega tedna te tečaje: 1937 din din 7% inv. pos. “8. II. 86*— 87 — 12. II. 87*- 89*-1 8% Blair 8. II. 89*- 90*— 12. II. 90*- 91*50 7% Blair 8. II. 79*- 80'- 12. II. 79*50 81-75 7% Seligm. 8. II. 92'— 94*— 12. II. 94*- 100 — 4% agr. obv. 8. II. 51*— 52*— 12. II. 51*75 53-— 6% begi. obv. 8. II. 70*— 72-— 12. II. 71*- 73-2*5% voj. škoda 8. II. 384'— 385*— 12. II. 390*- 394*- Od privatnih efektov je beležila kot običajno edino Trboveljska premogokopna družba, in sicer ves teden le v povpraševanju (din 235*— odnosno din 240'—), v petek 12. t. m. pa din 235*— za denar, a din 240*— za blago. Žitno tržišče Tendenca za koruzo čvrsta, za pšenico mirna. Položaj na žitnem tržišču je ostal povsem neizpremenjen. Cene koruzi so notirale brez izprememb razen umetno sušene koruze za dobavo marec, april 1937, ki se je podražila za 1 din pri 100 kg. Nasprotno pa je pšenica vseh provenienc popustila za 2 din, prav tako rž, dalje se je pocenila moka vseh vrst za 5 din, debeli- in drobni pšenični otrobi pa za 2 din pri 100 kg. Na zadnjem borznem sestanku je notirala: Žito: din din Koruzft: umetno sušena koruza, dobava prompt-na, plačljivo proti duplikatu .... 89-— 91*— umetno sušena koruza, dobava marec in april 1937, plačljivo 90*- 79*- 80*- 114*- IIPSKI SPOMLADMI SEJEM 1937 (lelpzlgcr Friihjahrsmesse 1937) Zatetek 28. februarja 60% popusta rta vozovnicah na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing, G, TUNNIES, Ljubljana. Tyrševa 33, tel. 27-62 JOSIP BEZJAK, Maribor, Gosposka 25, tel. 20-97 In ZVANlfNI BIRO LAJPClSKOG SAJMA, Beograd. Knez Mihajlova 33/1, tel. 24311 proti duplikatu . . času primerno suha, e kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko naklad, postaja, dobava v febr. 1937 ...... prekomerno suh čin-kvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, franko naklad, postaja . Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu 117- Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 125* Pšenica: banatska, 79 kg, 2% Erimeei, zdrava, ett-a, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna -postaja • • • backa, 78 kg, 2% pri-iriesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja , . bosenska, 77 kg, 4% vo proti duplikatu, fco. nakl. -postaja . prekmurska, 77 kg, 2 odst. primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo , proti duplikatu, franko nakladalna postaja Rž: 72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja 129'— Mlevski izdelki: Moka: din pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu 255'— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, vegal. 50 kg vrečah, bruto za neto, eksl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . • f<57‘- 159 — 159- 174' 255-- 235-- 215* 101- 81*- 266*- 240*— 220*- 103* 84*- Lesno tržišče Tendenca še nadalje stalna. Situacija na našem lesnem trgu se je v toliko izpremenila, da so povpraševanja precej popustila, in sicer predvsem radi tega, ker nemški kupci zbog padca marke ne morejo več kupovati lesa pri nas tako poceni, kot doslej. Kakor vse kaže se kupčija z Nemčijo ne bo mogla urediti vse dotlej, dokler se tečaj marke tudi pri nas ne ustali na primdrni bazi, ki bo omogočala vsaj nekoliko povoljnejšo in zanesljivejšo kalkulacijo. Italija išče znova blago, vendar pa še ne pride do zaključkov iz enostavnega razloga, ker italijanski uvozniki lesa ne dobijo potrebnih uvoznih dovoljenj. -Po vseh znakih sodeč, plovemo mirno zopet v staro stagnacijo. Letošnje zimsko vreme pa je domači eksploataciji lesa močno nenaklonjeno, posebno v gorskih krajih Slovenije. Kajti v sneženih in mrzlih zimah se je tekom januarja spravljal les redno na žage, ki so bile na ta način preskrbljene z blagom za celo leto, kar pa letos dosedaj še ni bilo mogoče doseči. Nasprotno, izgleda povsem verjetno, da bodo letos silne težave pri spravljanju okroglega lesa, zlasti iz višinskih krajev. Na drugi strani pa sc zbog mokrega vremena slabo suši tudi blago, ki je že na žagah in se je zadnji čas rezalo, kar seveda zopet zavlačuje ter otežkoča redno oddajo že gotovega, t. j. izdelanega blaga, ki čaka pripravljeno na odpošiljatev. 92*- Les Smreka, jelka: din din Hlodi I., II., monte 80*- 120*- 80*- Brzojavni drogovi . . 130 — 140*- Bordonali merkantilni 110*- 130- Filerji do 576' ... 120*— 130*- Trami ostalih dimenzij 120 — 140*- Skorete, konične, od 81*- 16 cm naprej . . . 270*— 270-— Skorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 310*- 340-— Skorete, podmerne, do 115*- 15 om 200*— 240*— Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . . . 230*- 250- Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . 260*— 300*- Kratice, za 100 kg . 25-- 30*— 120*- Bukev: Deske-piplii, naravni, neobrobljehi, monte 230 — 250-— 130*- Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I., II. . . 320*- 340*— Deske-plohi, parjeni, 260*— neobrobljeni, monte 290*— Deske-p'ohi, parieni, ostrorobi, I., II. . 470*- 520*- 159*- Hrast: Hlodi I., II 190*- 220*- Bordonali 770-— 880-— Deske-plohi, neobrob- ljeni boules . . . 850*— 890'— 161*- Deske-plohi, neobrob- ljeni, I., II., . . . Deske-plohi. ostrorobi 690'— 7